JEZ BO SPET SLUŽIL — Takole so se prebivalci Rumanje vasi v ponedeljek lotili betoniranja jezu na Krki Preden pa bo spet služil svojemu namenu, bo potrebno še pljuniti v dlani. (Foto: J. Pavlin) Sami rešujejo jezove Prebivalci Rumanje vasi obnavljajo jez — Prvo delo jim je odnesla Krka — Dela končana naslednji teden •RUMANJA VAS — prebivalci krajevne skupnosti Straža so postali že pravi strokovnjaki za obnavljanje jezov in prava škoda je, da v dolini Krke nimajo več posnemovalcev. Jez v,Vavti vasi, ki so-ga temeljito obnovili lansko poletje, je dodobra prestal vse preizkušnje, letos pa so se lotili še prenove jezu v Rumanji vasi. Vodnogospodarska skupnost jim je naredila idejni projekt in gradnjo delno finančno podprla pomagale pa so tudi delovne organizacije in krajevna skupnost. Seveda je velik delež primaknila ribniška družina — organizacijska enota v Straži. Prvih del so se lotili že pred mesecem, saj niso računali s tako visokim vodostajem Krke. Prvi opaž v dolžini 32 metrov jim je narasla Krka odnesla in se imajo le delavcem Gorjancev zahvaliti, da so rešili plavajoče plohe. Pred dobrim tednom so se ponovno lotili dela. Najbolj vneti so bili mladinci Rumanje vasi, na pomoč pa so priskočili tudi odrasli, med njimi tudi nekaj Stražanov. Tako seje že dva ponedeljka zapored na jezu zbralo po trideset prostovoljcev, ki so se lotili napornega dela. Opažiti morajo kar 136 m dolg jez in mu na desni strani VELIK ODZIV SOL NA PIONIRSKI BIENALE KOSTANJEVICA — Učenci iz več kot 300 osnovnih šol iz vse Jugoslavije so poslali grafične liste za letošnji, osmi pionirski grafični bienale jugoslovanskih otrok, ki ga bodo odprli oktobra, ob 10-letnici smrti slikarja in pedagoga Zorana Didka, v tukajšnjem , Lamutovem likovnem salonu. Izbor najboljših grafičnih listov bo izmed nekaj tisoč poslanih opravila žirija, katere -častni predsednik je makedonski akademik Peter Hadži Boškov. okužene s kugo, imenovana pa je tudi občinska komisija za oceno škode in živali, določenih za uničenje. Poleg tega primera zaenkrat ni ugotovljenih drugih, su-,mijo pa še na okužbo v Vel. Slatni-ku, ker sta oba rejca dobivala pomije iz istega vira. Izvršni svet je do nadaljnjega prepovedal ves promet s prašiči, prepovedal dogone in sejme, klanje prašičev na domu pa se ne sme opravljati brez veterinarskega pregleda. Pri tem bodo zelo-strogi. Obenem bo preprečevalna akcija zajela cepljenje vseh prašičev v okoliših, ki jih določi veterinarska inšpekcija. Začasno pa velja prepoved tudi za izdajo zdravniških spričeval, že izdana potrdila pa so neveljavna. Zaradi prašičje kuge je veterinarski zavod odpoklical z'dopusta vse veterinarje, ukrepi za preprečevanje širjenja te bolezni pa se izvaja v sodelovanju z republiškim veterinarskim zavodom. Po prvih podatkih prav obolela čreda v Gor. Stari vasi ni bila cepljena proti kugi, ker je lastnik tovrstno preventivo odklonil. R. B. napraviti dvigajoče zapornice. V ponedeljek, ko smo jih obiskali, so zabetonirali dobro polovico jezu, v tednu dni pa naj bi dela že končali. »Novi jez bo zagotovo ponos kraja, seveda pa bo koristil tudi Krki, saj se bo nivo vode dvignil kar za 50 centimetrov,« je povedal predsednik ■gradbenega odbora Stane Kolenc. J. P. »KAT RCE« NA MADŽARSKO NOVO MESTO — Kaže, da se bodo v kratkem tudi naši vzhodni sosedje vozili s popularnimi »katr-cami« iz novomeške 1MV. Renault in 1MV sta se z madžarsko firmo Mogurt namreč že dogovorila za izvoz 3000 vozil, vrednost tega izvoza pa znaša deset milijonov dolarjev. Vozilo je prestalo vse potrebne teste za madžarski trg in prihodnje leto naj bi bilo dostopno tamkajšnjim kupcem. NOVO MESTO — Na tiskovni konferenci za novinarje 13. avgusta so člani začasnega kolektivnega vodstva IMV predstavili polletno bilanco in pojasnili pogajanja s francoskim partnerjem Renaultom, kjer še vedno ni pike na »i«. »Šestmesečni rezultat poslovanja IMV je v okviru predvidevanj: Očitno gre za izboljšanje v primerjavi z lani in z letošnjim prvim trimesečjem, pri čemer so veliko pomagale odložene obresti, ki bi jih morali plačati bankam. Trdno računamo, da se bo odlog obresti ob koncu leta spremenil v odpis, kot je bilo dogovorjeno, pomembne učinke pa smo dosegli tudi z notranjimi ukrepi,« je rekel predsednik začasnega KPO Marjan Anžur. Avtomobilska proizvodnja.lMV je dosegla letos za 85 odst. večji celotni prihodek, ki znaša 25 milijard dinarjev. vseeno pa je izgube že za dobrih 1,6 milijarde dinarjev. Prikoličar-ska dejavnost je polletje zaključila celo brez izgube, ob upoštevanju odpisa obresti za 755 milijonov dinarjev. Celotni prihodek v prikoličarski dejavnosti znaša v prvi polovici leta 5.31 milijard dinarjev in je za 7 odst. večji, kot je bil lani vse leto, za 15 odstotkov pa je letos tudi povečan fizični obseg izvoza prikolic. Po izjavi magistra Dušana Lavriča je IMV letos na domačem trgu predala 9.782 katrc, celoletni plan prodaje doma pa predvideva prodajo 12.832 vozil. V izvoz je šlo doslej nekaj nad 16.000 vozil R 4. ker pa letni plan načrtuje izvoz 30.000 teh vozil, bodo v Izvoz je edina svetla točka Dolenjsko gospodarstvo se po polletnem poslovanju nima s čim hvaliti NOVO MESTO — V Službi družbenega knjigovodstva Novo mesto so 13. avgusta predstavili analizo polletnih obračunov, ki kaže, da osnovnih, z resolucijo zastavljenih ciljev Dolenjska ni dosegla. Dobro kaže edinole izvozu, ki je večji po fizičnem obsegu, finančno pa so prihodki na tujih tržiščih še enkrat večji, kot so bili pred letom dni. Preuranjeno bi bilo ploskati podatku, da je bil v regijskem gospodarstvu dosežen za 82,3 odst. večji celotni prihodek, ko vemo, da so se cene povečale za 77 odst. in daje industrijska proizvodnja upadla za 2,9 odst. Po- rabljena sredstva so se letos skoraj še enkrat povečala, vendar ne toliko zaradi podražitev materialov kot zaradi novega načina obračunavanja, ki v tej postavki zajema tudi kritje tečajnih razlik, stroške za prehrano delavcev. V vinu je spet denar Dokaj uspešno poslovanje metliške Vinske kleti — Vinska trta je za Belo krajino donosna kultura METLIKA — V prvi polovici letošnjega leta je metliška Vinska klet, tozd tamkajšnje Kmetijske zadruge, ustvarila 12 milijonov dinarjev ostanka dohodka, in to pri 363 milijonih din celotnega prihodka. Nobena dejavnost tozda, v katerem je zaposlenih 130 ljudi, ni imela izgube. v vinogradništvu oziroma delovni enoti Vinomer—Vidošiči pa seveda proizvodnja ni zaključena, ob koncu leta pa zaradi zmanjšanega pridelka grozdja pričakujejo večjo izgubo, kar bo zmanjšalo poslovni uspeh cele temeljne organizacije. Ob polletju gre sicer za dokaj ugoden poslovni rezultat tozda, vendar je treba vedeti, da je delovna enota Vinska klet, ki zaposluje 48 delavcev in razpolagala s precejšnjo vrednostjo osnovnih sredstev, v tem obdobju ustvarila samo 4 milijone dinarjev ostanka čistega dohodka. Kaj je s tem denarjem moč narediti, pove tudi podatek, da obnova hektara vinograda stane 3 milijone din. Seveda so v Vinski kleti zadovoljni, da so dokaj uspešno poslovali, saj je ta denar v veliki meri last vinogradnikov, klet pa ga je pomagala ustvariti. Poleg tega je to dokaz, da je v vinogradništvu in vinarstvu ob ekonomskih cenah zopet možno rentabilno poslova-, ti, res pa je, da za razvoj denarja ne ostane. Vsekakor je tudi poslovanje kleti v prvi polovici leta ponoven dokaz, da je vinska trta za Belo krajino donosna kultura. Seveda je tudi v tej panogi, ali v tej še posebej, treba upoštevati zahteve in potrebe trga. saj je večje povpraševanje po določenih vinih dejavnik, ki precej vpliva na cene. 1 Sicer pa je metliška klet v prvem polletju prodala 890.000 litrov vina. kar je nekaj manj kot v enakem lanskem obdobju, kar je posledica dveh dejstev: da belokranjca in roseja. vin, po katerih je največje povpraševanje, primanjkuje, zmanjšala pa seje tudi kupna moč potrošnikov. A. B. del revalorizacije surovin in še marsikaj. Dohodek gospodarstva se je letos ob še bolj zaostrenih razmerah povečal samo za 35 odst. za akumulacijo pa je šlo dobrih 56 odst. več kot ob lani polletju. Tudi izgube so se povečale za 33 odst. in znašajo skupno skoraj I.7 milijarde dinarjev. Ob vsem tem pa so se osebni dohodki povečali v poprečju za 80,9 odstotka (v masi). Po oceni strokovnjakov SDK glede na dosežene rezultate ne bi bili upravičeni do tako velikega skoka pri zaslužkih. Ker pa so v prvih šestih mesecih letos življenjski stroški v poprečju narasli za 75.8 odst. osebni dohodke pa so bili večji še za 4 odst., lahko že ugotavljamo dvig realnih osebnih dohodkov. Ta cilj iz resolucije je torej dosežen, toda v poprečju osebni dohodki Dolenjcev še vedno zaostajajo za slovenskim zaslužkom. Kot so pričakovali, je šlo letos za obresti 104 odst. več denarja kot lani ta čas — skupno nad 6 milijard dinarjev. Tako velika vsota gre pretežno na račun »sivih kreditov«, se pravi zadolževanja med delovnimi organizacijami. (Nadaljevanje na 2. strani) drugem polletju delali predvsem za izvoz. Na domačem trgu je bilo doslej prodanih 625 prikolic, okrog 300 jih bodo do konca leta še dobavili kupcem, ki so prikolice že naročili. »Pozna se zlasti večja produktivnost in manjša poraba materialov, saj smo letos z 260 delavci manj naredili več kot lani. Dosegli smo tudi boljše cene na domačem in tujem trgu, ter znižali stroške prodajne mreže v tujini. Investicija v dokončanje nove tovarne in tehnologije je odobrena. Dela pospešeno nadaljujemo, tako da sredi novembra računamo na otvoritev,« izjavlja Dušan Lavrič.- Franci Borsan je v razlagi številk o izvozu dejal: »Izvozili smo za 43 nti- (Nadaljevanje na 2. strani) Tekstilani družbeno varstvo Mnenje o tem končno poenoteno — Slabosti so se vlekle več let, a so jih nekateri bolj ali manj uspešno prikrivali — Septembra od -ločitev KOČEVJE — V občini Kočevje so uskladili mnenje, da je za izboljšanje položaja v Tekstilani potrebno izreči ukrep družbenega varstva. Tako mnenje je v delovnem kolektivu Tekstilane, občinskem izvršnem svetu, občinski gospodarski zbornici, v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. z njim pa se strinjata tudi občinski in republiški pravobranilec samoupravljanja. Zanimivo je, da so take pobude prišle najprej iz Tekstilane. V okviru občine je dobilo povsem enotno podporo šele. ko je bilo izrecno poudarjeno: če pride v • KOČEVJE Na zboru delavcev kočevske Tekstilartt, kije bil 15. avgusta, so sprejeli oceno stanja v Tekstilani in predlog usmeritev, ki ju je izdelal občinski izvršni svet. Kolektiv je izrekel nezaupnico vsem vodstvenim in vodilnim delavcem Tekstilane. Tekstilani do najhujšega, ni treba iskati krivcev znotraj tega kolektiva. ampak znotraj občinskih struktur. Nekateri so predolgo ostajali gluhi in nedostopni za opozorila iz kolektiva. Ni še znano, za kakšno stopnjo ukrepa družbenega varstva se bo odločila občinska skupščina. Delegati bodo o tem razpravljali in sklepali na prvi seji zborov, ki bo predvidoma v drugi polovici septembra. J. P. LE ŠE SPOMIN? — Kot odsev davnih dni jeta posnetek, ki je nastal na jezu pri razvalinah Seidlovega mlina prejšnji teden, kose je živo srebro povzpelo prek trideset stopinj. Tukaj je včasih kar mrgolelo kopalcev, vročina pa je bila tokrat le prehuda in mladeniča s psom sta se podla v sveži objem zelene, od novomeščanov zavržene reke. Zal so podobni prizori redki in veliko zavesti in truda bo še potrebno, da bodo bregovi dolenjske lepotice zop^t oživeli. (Foto: T. Jakše) Zakaj šolo na klin? Nezavidljiv gmotni položaj šolstva na eni in nenehno prizadevanje družbe za razreševanje problemov, ki so se nakopičili na področju vzgoje in izobraževanja, na drugi strani sla dva najbolj aktualna motiva s plošče, kije sicer že precej stara, pa tudi obrabljena. Do zdaj se ni še nič tako usodnega zgodilo in se premaknilo, da bi morali izdajatelji za novo besedilo in novo melodijo, prav to pa je razlog, da je potrpljenje šolnikov začelo prekipevali in da so ne tako redki šoli že pokazali hrbet. Odhajanje s šol pa se še nadaljuje, tako z osnovnih kot s srednjih. Do zdaj se je pokazalo, da so odpovedi učiteljev na srednjih šolah bolj boleče, vendar pa tudi bolj razumljive, pravi preplah pa povzroči odhod strokovnjakov, saj je le-te tudi najteže pridobiti za pedager-ški poklic. To se je zgodilo tudi na Srednji šoli tehniški in zdravstvene usmeritve v Novem mestu, od koder so med počitnicami _ odšli trije učitelji temeljnih strokovnih predmetov. Šolsko vodstvo je bilo kot na trnih, svet šole pa je problemom, ki so s tem odhodom nastali, posveti! izredno sejo. Začetek novega šolskega leta je pred vrati, zato je bilo treba ukrepati. (O čem je tekla beseda na lej seji. pišemo na kulturni strani.) Ko so razčlenjevali vzroke za zapustitev šole, so z grenkobo ugotovili, da je tista trojka obesita šolo na klin predvsem zavoljo pretanke kuverte. Osebni dohodek res ni tak, da bi jih lahko zadržal. Še več, poizvedbe so pokazale, da dajejo v proizvodnih organizacijah inženirjem veliko več na mesec, pa še v stroki lahko delajo. Očitno je, da bo moč vsakršno odhajanje poslej preprečiti le z debelejšo kuverto, saj navsezadnje tudi učitelj ne živi samo od ljubezni do poklica. Št. 34 (1880) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 22. avgusta 1985 Cena; 50 din I3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V Novem mestu septembra prvenstvo ^ , UA0 Svečana otvoritev prvenstva bo 12. septembra NOVO MESTO — Dolenjska “o že v kratkem priča še enemu ve-'kemu športnemu dogodku: v Novem mestu bo od 11. do 15. ?*Ptembra športno prvenstvo Iju-“‘Janskega armadnega območja. Rečana otvoritev prvenstva bo ■ septembra ob 16.30 na stadio-nu bratstva in enotnosti, kjer bo v nedeljo, 15. septembra, tudi za-k‘Ju če k štiridnevnih bojev, v Jekmovalci se bodo pomerili v e{ Panogah, naštejmo naj le planje po vrvi, metanje bombe v ®*J< premagovanje ovir streljanje, PJaiiki petoboj in seveda plavalne ■scipline. V času prvenstva bo tu-1 več kulturnih in zabavnih tečanj, v ekshibicijskih srečanjih Pa se bosta tako v odbojki kot v °sarki pomerili ekipi Novega mesta in LJAO. SREČANJE ob dnevu UPOKOJENCEV biloAV°ROVICA — 10' avgusta je Ud i"1* davorovici srečanje, ki sega je _.,e pftlo nad 1.200 upokojencev, med predstavniki ZZB, zveze sindi- Sto °.V’.^^L, novomeške vojašnice in jV|a .'drugi. Slavnostni govor je imel čin?30 ^omrak. podpredsednik ob- S eBa sveta zveze sindikatov. Po-Parf C*e*eSac'.ia Jc k spomeniku padlim [jrj IZanom 4. bataljona Cankarjeve ku,fde Položila venec. Po končanem jen Urnem programu so se vsi udele-ob h' Z*5ra*' na veseliščnem prostoru bili l*Jodromu v. Šentjerneju, kjer so in j*>0stre^en' s partizanskim golažem jen °^ro kapljico. Za veselo razpolo-s ,|e Je skrbel ansambel Jerko, ^"je pa je popestril bogat srečelov. z avtobusi še po STARI CENI Avt^u^^ MESTO — Gorjanci, tozd ^ht* USn' promet Je I- avgusta vložil nernevek za povišanje cen v primest-bila ^otn'^kem prometu, vlogi pa je kqZjPrdo^ena tudi obrazložitev z do-'eitiu' ° Umestnost' podražitev. Kljub n0Vo Je pr' obravnavi novega cenika o*;, meški izvršni svet zaenkrat odložit t6Vek za Povišanje cen — pod-tna CV naj bi bila poprečno 26 odstotno^’ ker so občani prav zdaj že Pod« ». pr'zadeti z- raznimi drugimi itia|aa ltVami. Enako so ravnali do-Zahte VSe-* Aveniji, vendar bodo raVna e po novih cenah ponovno ob-guba Vali na začetku jeseni, sicer bo iz-pri Gorjancih še večja. sni!-0 konca tedn; in toplo, v t vfemc poslabšal Prašičja kuga v jjor. Stari vasi dvajsetih letih spet -*uga -- že ukrepajo! „ Npv° MESTO — Veteri-u rska inšpekcija je 13. avgusta »sotovila v Gor. Stari vasi pri g|e,Rjerneju prašičjo kugo v 20-|av* čredi nekega zasebnika. eprva je šlo le za sum na to bol-ha*«’ ^ Se' novome^ki občini in . š|ršem dolenjskem območju pojavila že 20 let, ko pa sta dv8""! dveh živali sledila še D ,a’n| bilo več dvoma: klasična ZaH • a kuga. V Sloveniji je v jo pasu n' k'*°’ pa^ pa so jedili v okolici Karlovca in abca. jD^a Predlog veterinarskega in-ke -ie 'zvfšni svet novomeš-„a činske skupščine 14. avgusta ku‘Zredni seji obravnaval pojav V« 'n sPrejel potrebne ukrepe. Sloerinarska inšpekcija ima pri-žiV'?°St °drediti uničenje vseh '• za katere sumi, da so Izboljšanje samo začasno? Polletni rezultati poslovanja IMV kažejo, da se izguba manjša — Velika pomoč je odlog obresti Za Rome premalo denarja Metliško socialno skrbstvo letos nima likvidnostnih težav — Še vedno nerešeno romsko vprašanje METLIKA — Me čka skupnost socialnega skrbstva ,.ia za letošnje leto načrtovanega prihodka za nekaj več kot 28,5 milijona dinarjev in za prvo polletje se lahko pohvalijo, da niso imeli likvidnostnih težav. Največji delež tega denarja, kar okoli 90 odstotkov, gre za plačilo zavodskega varstva. V metliškem domu počitka je 56 občanov, med njimi so seveda tudi samoplačniki, je pa nekaj metliških občanov tudi v drugih domovih, a je metliški med temi najcenejši, V metliškem domu je 35 takih prebivalcev te občine, ki jim skupnost socialnega skrbstva plačuje ali doplačuje oskrbne stroške. V zavodih za usposabljanje po Sloveniji pa je 20 telesno ali duševno prizadetih otrok iz metliške občine. Med večjimi problemi, ki bi jih morali urediti v metliški občini, je tako imenovano romsko vprašanje. V občini namreč živi 127 Romov, ki so nastanjeni v šestih naseljih, dveh večjih, v gradaškem kamnolomu in Dobravi-cah, ter štirih manjših: Metliki, Križevski vasi, Rosalnicah in Svržakih. zaposleni samo 3, ostali pav črnomaljski občini, v Beltu in v semiški Iskri. V Metliki so pred časom v okviru sindikata začeli akcijo, a iz vsega skupaj ni bilo nič. Kaže, da metliške delovne organizacije niso pripravljene zaposlovati Romov, še tista dva, ki bi ju zaposlili. pa nista prišla na delo. Letos bo metliško'socialno skrbstvo od republiškega sicer dobilo 100 tisočakov za izboljšanje življenjskih razmer Romov, vendar s tem denarjem pri najboljši volji ne morejo kaj prida pomagati, res bodo del denarja za te namene dali še v okviru njihovega rednega programa, a je to glede na potrebe veliko premalo. Romsko vprašanje je tako rekoč v celoti prepuščeno skupnosti socialnega skrbstva, čeprav naj bi ga pomagale reševati tudi druge interesne skupnosti, zlasti stanovanjska, a ta nima dovolj denarja niti za svojo redno dejavnost. A. B. A ) TEKOČE TOPLICE — V pasjih dnevih, ko je poletje spet pokazalo svojo moč, so bila kopališča ob Kolpi polna kopalcev. Kolpa, ta čista in topla reka, na svoje bregove privablja ne samo Belokranjce, marveč prihaja tja vedno več ljudi tudi z druge strani Gorjancev. Najpogosteje se odločijo za Primostek, od kjer je tudi ta posnetek. Bliža se Ribniški semenj Ribničanje napovedujejo tudi zabavni kviz z bodicami in epigrami iz domačega okolja_____________________ KMALU 250 NOVIH TELEFONOV •Najbolj pereče so gotovo neurejene stanovanjske razmere Romov, slaba komunalna opremljenost romskih naselij ter zaposlitev oziroma nezaposlenost Romov. Od vseh 127 Romov je zaposlenih le 12, vseh, ki so sposobni za delo, pa je 45. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih še 12 Romov, ki iščejo zaposlitev, vendar nihče od teh ni upravičen do nadomestila za brezposelne. Nasploh je z zaposlovanjem Romov v metliški občini hudo, saj so tu POPRAVKI Sredi poletja dopustujejo tudi novinarji in grafični delavci, zato ima tiskarski škrat toliko več možnosti, da njegovega šarjenja nihče ne bo opazil, dokler je nagajivosti še mogoče popraviti. Pri zadnjem Dolenjskem listu jo je najbolj zagodel pri zaporedni številki, ki kajpak ni 44, ampak 33, na kar posebej opozarjamo vse, ki bodo vezali ta letnik časopisa. Manjših napak sploh ne gre popravljati, pozorni bralci pa so najbrž sami opazili, da na 2. strani ni šlo za stroške za predavanje, ampak za pravdanje, ki so si ga v Jutranjki privoščili z R. Stoparjem, gledalce iger pod dedovo lipo pa niso zabavali Dobri znani temveč znanci. Vsem prizadetim se opravičujemo. ŠENTJERNEJ — V krajevni skupnosti Šentjernej prav te dni dokončujejo napeljavo telefonske mreže v vaseh Ostrog, Groblje, Ledeša vas in Zameško, kjer bo še do jeseni 250 kra-janov*dobilo nove telefonske številke. To pa je zaključek le dela splošne telefonske akcije, ki zajema celotno območje krajevne skupnosti. Drugo večje komunalno delo je gradnja vodovoda Javorovica, ki bo napajal tudi šentjernejski predel, kjer vode zmanjkuje. Po pogodbi bi morala biti vodovodna dela končana v avgustu, vendar računajo na manjšo zamudo, tako da bo septembra tudi ta akcija uspešno končana. Do zamud prihaja predvsem zato, ker je potrebno prekopavati teren, na katerem še rastejo poljski pridelki, ali vinograde pred trgatvijo. Vsa navedena dela so omogočena prvenstveno s krajevnim samoprispevkom in še posebnimi prispevki zainteresiranih občanov ter z denarjem krajevne skupnosti. RIBNICA — Pred durmi je jubilejni, deseti Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki -bo v nedeljo, 1. septembra. Predsednika turističnega društva iz Ribnice, Andreja Klemenca, smo vprašali, kaj vse pripravljajo za letošnji semenj. »Dokončni program prireditev še ni izdelan. Zagotovo bo poleg tradicionalne parade suhorobarjev in lončarjev ter samega semnja tudi več že tradicionalnih razstav, kot so likovna, gobarska, razstava ročnih del itd. Želimo, da bi na paradi sodelovalo čimveč zdomarjev z vozili. Med prikazovalce izdelkov domače obrti na sejmu bomo letos skušali vključiti tudi lončarja, ki bo izdeloval lonce iz gline. Ob 11. uri se bo v gradu začela zaba--na prireditev, za katero še nimamo imena, bo pa to kviz z bodicami in epigrami. Pokrovitelja sejma bosta Zveza obrtnih združenj Slovenije in obrtno združenje Panorama iz Ptuja, s katerim turistično društvo iz Ribnice uspešno sodeluje na področju izvoza. Naj povem še, da bo na sejmanji dan Šeškova ulica namenjena suhorobarjem in lončarjem. Ljubljanska in Urbanova pa bosta nekakšen, Ponte-roso’s kramarji. Za specialitete, pijačo ilr veselice bodo poskrbeli lovci, gasilci, gobarji in še kdo.« J. P. Predvidoma bomo v okviru semnja že v petek, 30. avgusta, odprli novo halo Rika. Marsikdo se bo vprašal, kaj imata ribniška kovinska industrija in domača obrt skupnega. Navidezno ničesar, vendar tudi delavci Rika po šihtu izdelujejo suho robo. NOV RED NA DINOSJJ NOVO MESTO — V Dinosovem tozdu za pripravo odpadnih surovin v Bučni vasi se je čez poletje marsikaj spremenilo. Skoraj v celoti so asfaltirali dvorišče, odpadna roba pa je sedaj sortirana v kontejnerjih. Novost je tudi čas prodaje odpadnih surovin strankam. Doslej so smele vsak dan in vsako uro brskati in izbirati razne še uporabne kose, sedaj pa je določen nov čas: vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 10. do 16. ure. » Prisilna uprava« brez izgube Metliški Pionirjev tozd je prvo poletje zaključil brez izgube, to pa ne pomeni, da sc že dokončno »izplavali« — Dela je dovolj, delavcev premalo___________________________________ Uredništvo DL METLIKA — Česar si v začetku leta pa tudi po prvem trimesečju nihče v metliškem Pionirjevem tozdu ni upal niti pomisliti, se je ob polletju kljub temu zgodilo: pollet- Krka je dobra v izvozu V prvem polletju za več kot 30 milijonov dolarjev izvoza — Dobri rezultati na konvertibilnem trgu NOVO MESTO — Dokaj dobri poslovni uspehi novomeške tovarne KRKA na tujem in domačem tržišču so omogočili tudi znatno izboljšanje osebnih dohodkov. V prvem polletju je poprečni zaslužek znašal 42.772 dinarjev. Krka je v prvi polovici letošnjega leta predala na domačem tržišču za 6,7 milijard dinarjev izdelkov, kar je celo 4 odst. nad pričakovanji, medtem ko so s 30,4 milijoni dolarjev izvoza dosegli za dobrih 20 odst. boljši rezultat kot lani v temčasu. Izboljšanje. (Nadaljevanje s 1. strani) • Med vsemi Krkinimi proizvodi so šla najbolje v denar zdravila, saj sojih prodali za 62 odst. več na domačem trgu in za 28 odst. več v izvozu. Manj, kot so računali, so na tujih tržiščih prodali le zdravilnih zelišč in izolacijskih materialov, čeprav je bil tudi v teh primerih izvoz večji od lanskega. Pomemben rezultat v izvozu pa je bil dosežen z iztržkom 19,3 milijona dolarjev na konvertibilnem tržišču, kar pomeni za 22 odst. boljši uspeh od lanskega v prvi polovici leta, medtem ko se je klirinški izvoz povečal za 18 odstotkov. Tudi s stopnjo pokritja izvoza z uvozom so v Krki zadovoljni, saj so dosegli celo boljši rezultat, kot so ga predvidevali, zasluga pa je predvsem v dobri prodaji na tujih tržiščih, R. B. no poslovanje je temeljna organizacija Zaključna deia zaključila brez izgube, natančneje — imajo celo ostanek dohodka, in sicer 280 tisočakov. »Seveda pa ta uspeh nikakor ne pomeni, da smo že izplavali,« pravi »prisilni upravitelj« Ivan Štokič, »in nikakor ne moremo napovedati, kako se bo za nas izteklo letošnje leto. Tako še ni znan končni obračun za dela po lanskih pogodbah v Zagrebu, kjer gre za okoli 40 milijonov dinarjev.« Med večje težave pri uresničevanju sanacijskega programa sodi kadrovska problematika in sploh pridobivanje novih delavcev. Števila zaposlenih, ki sedaj znaša 60, nikakor ne morejo povečati.»Da bi poslovali rentabilno, bi morali imeti vsaj 120 zaposlenih,« pravi Štokič. To so si v sanacijskem programu tudi zadali do konca leta, vendar je jasno, da jim ne bo uspelo. Dovolj bo že, če bodo število zaposlenih povečali na 80. nirjevem-tozdu računajo, dasebosedaj, ko se je razvedelo, da nimajo več izgube, povečalo tudi zanimanje za zaposlovanje. lijonov dolarjev, uvozili pa za 3 milijone dolarjev manj. Do konca letošnjega leta načrtujemo v IMV na 110 milijonov dolarjev izvoza, od tega v prikoličarski dejavnosti 27,5 milijonov dolarjev. Kar zadeva odložene obresti, pa tole: že februarja je bilo Dokončna usoda avtomobilskega programa IMV še vedno visi v zraku, kot pravi predsednik Anžur, pa pogovore s Francozi in ostalimi možnimi partnerji nadaljujejo. Te dni pride v IMV ponovno francoska delegacija. Navezujejo tudi pomembne stike s Sovjetsko zvezo glede izvoza prikolic. Dogovarjajo se o možnosti, da bi IMV dobavljala Sovjetski zvezi večje količine zgornjih delov prikolic, oni pa bi izdelovali podvozja. Izvoz je edina... (Nadaljevanje s 1. strani) Čeprav v prenekateri tovarni trdijo, da se zaloge gotovih izdelkov pri njih prekomerno ne povečujejo, izkazujejo podatki SDK, da so zaloge v Novolesu 3,5-krat večje kot lani ob polletju, precej zalog pa imajo tudi v tekstilni industriji, v Kolinski na Mirni in v Iskri Semič. • Poskušali so preko zavodov za zaposlovanje, a je od tega kaj malo haska. V Zavidovičih je kar 60 ljudi naspi-sku, od teh jih je samo 8 imelo potrebne kvalifikacije, prišla pa sta samo dva. Če bo po sreči, bo v začetku prihodnjega meseca prišlo v Metliko 10 novih kvalificiranih pleskarjev. V metliškem Pio- 70 let Jerneja Pavlina Znani trebanjski družbenopolitični delavec Jernej Pavlin je 8. avgusta praznoval 70-letnico življenja. Po rodu je iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju, od koder ga je življenjska pot vodila v razne kraje po Sloveniji in Jugoslaviji. Po občinah so rezultati gospodarjenja zelo različni. Metlika sploh nima izgubarjev, nad 1,6 milijarde din pa znaša izguba v novomeški občini. Trebanjska in črnomaljska občina imata polovico manjše izgube kot pred letom. Največji porast celotnega in čistega dohodka izkazujejo v črnomaljski občini, glavni kazalci rasti pa so najmanjši v Trebnjem. pred uvedbo ukrepov družbenega varstva dogovorjeno, da bodo banke z odlogom in odpisom obresti pomagale IMV. Imamo pisna soglasja, daje plačilo obresti odloženo do 15. decembra, po dogovoru pa naj bi se odlog zatem spremenil v odpis, ko bo dokončno potrjen bodoči avtomobilski program.« R. BAČER Kljub novi zakonodaji se položaj obratnih sredstev v delovnih organizacijah ne izboljšuje, raje obratno. Ker pa je to eden bistvenih pogojev za normalno poslovanje, ni težko potegniti zaključka, da so glede tega marsikje sredi izrednih razmer. Poslujejo iz rok v usta, to pa s stabilizacijsko naravnim gospodarstvom ne gre vkup. R. BAČER Že leta, 1941 je začel sodelovati v NOB, sprva kot aktivist, okusil je inta-lijanske zapore, od maja 1942 pa je bil NASA ANKETA Sladka previdnost i I »Sladoled, sladek kakor med, usta sladi, srce hladi.« Tako so [ včasih sladoledarji vabili ljudi, naj si v poletni vročini privoščijo to j . ledeno sladico, ki jo imajo še posebej radi otroci. A da pri sladoledu \ ne gre samo za sladkost, da se v njem lahko skrivajo tudi človeku nič j j kaj prijetni »gosti«, opozarjajo prepogoste zastrupitve, ki so, žal, I po navadi množične, pot iz slaščičarne pa obvezno pelje v bolnico, i ■ Letošnje poletje je do zastrupitve s sladoledom prišlo v Novem mes- j tu. Kaj ljudje dandanes vidijo v sladoledu, osvežujočo ledeno sladico } ali gojišče nevarnih bakterij? ZLATA DOBOŠI, zaposlena v Ljubljanski banki v Novem mestu: »Že nekaj let ne jem sladoleda, ker se bojim. Kolegica je imela zaradi sladoleda že dvakrat hude težave. Enkrat gaje zaužila na vrtu hotela Kandija, drugič v Poreču, obakrat je morala iskati pomoč v bolnici. Tudi sinku sladoleda ne kupujem v slaščičarnah. pač pa mu raje kupim kornet.« Nekatere stare navade, ki so v precejšnji meri krive, da je ta tozd dobil družbeno varstvo, so se še vedno obdržale, kajti težko jih je v celoti pregnati v tako kratkem času, vsekakor pa se je delovna disciplina močno izboljšala. Tisti, ki so se upirali delu na terenu, so odšli — žal je med njimi; pravijo v Pionirju, precej dobrih in sposobnih delavcev — takodasedaj delo na terenu več ne povzroča težav. »Delamo pa tako in tako samo na terenu, saj dela v Beli krajini tako rekoč sploh ni. Sedaj jedeladovolj, junija pa smo bili skoraj brez njega. Kakšnih 70 odstotkov naših zmogljivosti dela v okviru Pionirja, ostalo, zlasti gre tu za pleskarska dela, pa za druge. Sedaj delamo na Vrhniki, v 'Grosupljem, na Cresu, v Zagrebu, Novem mestu, Poreču in Krškem. V začetku * prihodnjega meseca pa gre 8 naših pleskarjev v Libijo, prvič gre naš tozd samostojno v Libijo in za to delo je med našimi delavci izredno zanimanje.« V zadnjih mesecih so se izboljšali'tudi osebni dohodki, ki sedaj znašajo čez 40 tisočakov na mesec. A. B. v partizanih. Bil je v Gorjanski četi, nato v istoimenskem bataljonu, nato v 15. brigadi vse do osvoboditve. ALOJZ GREGORČIČ, delavec « Mokronoga: »Do letos nisem bil zadovo- j Ijen s kvaliteto sladoleda v trebanjski I t slaščičarni, letos pa s'e jfbbrnilo precej na t bolje. Sedaj imajo v Trebnjem kakovosten j sladoled, kakršnega sem bil doslej vajen ( na morju. Kolikor vem, trebanjski slaš- j čičarji niso imeli kakšnih težav zaradi ne- J primerne higiene. V zadnjih desetih letih j I zaradi oporečnega sladoleda slaščičarna ni bila zaprta.« ANICA ŠUŠTARIČ, knjigovodkinja v črnomaljskem Goku: »Sladoleda skoraj da ne kupujemo, kajti otroci so že veliki in ga tako rekoč ne jedo več in tudi kot posladek si ga redkokdaj privoščimo. Če ga pa že kupimo, je to družinski sladoled Ljubljanskih mlekarn, saj v časopisih prepogosto beremo o oporečnem sladoledu, ki ga prodajajo slaščičarji. V naši družini pa se še nihče ni zastrupil s sladoledom.« ' MARICA BEGOVIČ, prodajalka kmetijskega kombinata Sevnica: »Odkar J° zasebnik v novem delu Sevnice prenovil slaščičarno, se je kakovost sladoleda zel° izboljšala. Najraje imam čokoladni in va’ nilijev sladoled in vsak dan grem vsaj enkrat na sladoled. V slaščičarni v starem delu mesta pa se mi je zdel sladoled preveč voden, morda bo zdaj bolje, ko je prišel nov lastnik. Sicer pa nimam pripomb, ka< se tiče čistoče.« ALOJZ RUS, prodajalec v Mercatorjevi blagovnici v Ribnici: »Sladoled v Ribnici je dober in še nisem slišal, da bi se kdo z njim kdaj zastrupil. Za moj okus je boljši tisti, ki ga prodajajo v slaščičarni, zato si ga raje privoščim kot tistega, ki gaje moč dobiti v pekarni « l HAJDI JUSUFI, hčerka lastnika slaščičarne v Metliki: »Pri nas v 16 le''*1' kolikor smo v Metliki, z inšpekcijo nis# imeli nobenih težav. Seveda je trebe Pr' našem poslu najbolj paziti na čistoče saJ do zastrupitev pride prav zaradi nečisto#' Seveda gre poleti najbolj v prod# sladoled in pri rias si ga ljudje radi pr|V oščijo, ker imamo dobrega. Jaz sem l# končala osemletko in pomagam o#lU' - Najbrž se bom šla učiti za slaščičarko. Tudi po osvoboditvi je kot izkušen partizanski kader opravljal celo vrsto odgovornih nalog, predvsem v ljudski milici, kjer je kotšef uprave služboval v Dol. Lendavi, Škofji Loki in Kočevju. Nato končal oficirsko šolo v Sremski Kamenici in bil od 1950 dalje zaposlen v upravi LM Slovenije kot referent za oficirski kader in upravnik bolnišnice ljudske milice (sedaj bolnišnica dr. Petra Držaja). Kasneje je služboval kot vzgojitelj v VPD Radeče, kot referent kriminalistične službe v TNZ Novo mesto pa je bil upokojen. Preselil se je v Trebnje, kjer živi še danes. Vsa leta po osvoboditvi je bil aktiven v mnogih organizacijah, posebno v ZK in ZZB NOV. Za svoje požrtvovalno delo je bil večkrat odlikovan z vojaškimi in civilnimi odlikovanji. Ob 70-letnici ga je kot aktivnega člana in funkcionarja društva upokojencev obiskal zbor in ga počastil z nekaj pesmimi, s čestitkami pa so se ga spomnili še mnogi prijatelji in znanci. CVETKA POTOKAR, delavka Agrokombinata Krško: »Sladoleda ne pojem veliko, najraje imam tistega od Ljubljanskih mlekarn. V krške slaščičarne pa nimam kaj prida zaupanja in se niti ne spomnim, kdaj sem nazadnje poskusila sladoled zasebnega slaščičarja. Zelo dober sladoled pa sem že večkrat jedla v slaščičarni v Šentjerneju.« VESNA KOVAČ, tajnica Izvršn^ sveta Kočevje: »Najraje kupujem slad0 de Ljubljanskih mlekarn, izmed ko# skih slaščičarn pa obiskujem »Tri P j kjer imajo za moj okus najboljši slad°‘ pi . Slišala pa sem. da je prav v tej slaščič*^ že prišlo do zastrupitvessladoleom. k# z ne dovolj čisto krpo brisali posod0 sladoled. DARKO ŽGAL1N, dijak iz Artič: »Najraje imam lučke, nič nimam niti proti kornetom, _všeč mi je tudi družinski sladoled Planica. V Brežicah sem sladoled poskusil v vseh slaščičarnah, a mi ni všeč, ker je preredek, kot pena. Poleti pojem najmanj tri sladolede na dan. V teh vročih dneh bi mi kar nekaj manjkalo, če ne bi bilo sladoleda.« t bilo sladoleda.« J jvaNJ* SOCIALNA POMOČ METLIKA — V metliški občini je socialna podpora 15 občanom edini vir preživljanja. Za te znaša ta pomoč 11.800 dinarjev na mesec, od septembra pa bo 15.500dinarjev. Odteh 15 je7 ostarelih Romov. Kot dopolnilni vir pa dobiva socialno podporo 61 občanov, v povprečju pa znaša polovico vsote, ki jo dobijo tisti, ki jim je to edini vir za preživljanje. Nadomestilo /a invalidnost, ki znaša 9.715 dinarjev na mesec, prejema 16 občanov. NOVA STANOVANJ METLIKA — V našlednj# I njeročnem obdobju načrtuj , bodo v Metliki v Kidričev#0 zgradili 80 družbenih stanoval pni površini 2.862 nr. Za j gradnjo bodo v Metliki na V °b novih hišah, ki imajo vgrajeno centralno ku- rpe ' na kurilno olje, so začele rasti drvarnice. Samo GG Novo q° Proda zdaj trikrat več drv kot nekoč, če ii’l"0ll1n' kupi drv pomenijo tudi velike količine lesnega pepela in dobr ° v zadregi, kam z njim, ponovimo, da je pepel lahko tudi rn0jgnojilo — četudi kmetijske strokovne knjige skorajda povsem vseL |J0 0 njem. Celo tako je, da lesni pepel od vseh organskih gnojil ® / JC največ hranilnih snovi, vendar ne v želenem sorazmerju. tt(>|( je treba sestavine pepela poznati. V 100 kg lesnega pepela je ka, c.° ? kg fosforja, 8 kg kalija in 30 kg kalcija. Torej mu manjka duši-L°r»ini i °k §oreniu uŠdl v zrak, sicer bi bil pepel celo odlično ojj|o sno gnojilo. Po sestavinah sodeč, je hitro delujoče kalijevo gn-Velik'i t 3 Ra P°trebujejo predvsem tiste rastline, za katere so značilni Paf„ ., ransP°rti hranilnih snovi v gomolje in druge plodove (krompir, Odijf lzn'k). Obilje kalcija zelo godi zakisanj zemlji, prav tako je pepel količin ^datek kislim kompostom. Če mu dodamo še primerno Pepel dušika ali dušičnega organskega gnojila, se enostranski učinek Pa a odpravi in odpadek pri kurjavi več kot koristno porabi. Dodati Pepe| 1. a’ da je kot gnojilo uporaben le lesni pepel, ne pa premogov Žar ys°buje rastlinam škodljive sulfite. •hače ?reJ. shranjujmo lesni pepel, ki dopolni korist od cenejše do-vrta Urjave. 15 kg pepela zadošča za dobro pognojitev 100 arov *nih ŠkVeda °k dodatku dušika, za nameček pa zavira še razmah ta-P°stai,?dl|ivcev- ki so na dobro gnojenih in rahlih vrtnih zemljah Sp0 ' kaj nadležni. Učinek je najboljši, če pepel posujemo po zemlji adi takoj ko skopni sneg. • " Inž. M. L.. OBIRANJE »ZELENEGA ZLATA« — V nasadih hmelja sevniške-ga kmetijskega kombinata v Šentjanžu so pričeli hmelj obirati v soboto, v ponedeljek pa še v Loki ter na Kompolju in Logu. Po besedah direktorice tozda Proizvodnja, inž. Martine Koritnik, pričakujejo na 88 ha podpovprečen pridelek, okoli 120 ton hmelja. Prek Hmezada bodo večino »zelenega zlata« izvozili v ZR Nemčijo, ZDA in na Japonsko. Tudi letos ne bo šlo brez pomoči 170 sezonskih delavcev iz Hrvaškega Zagorja in Srbije. Na sliki: sezonci iz Kraljeva v šent-janškem nasadu na tujem zelo cenjenega goldinga. (Foto; P. Perc) 13. avgusta je bila v Gorenji Stari vasi pri Šentjerneju ugotovljena klasična prašičja kuga, do katere je prišlo zaradi krmljenja prašičev s pomijami iz obrata družbene prehrane. Veterinarska služba je takoj ustrezno ukrepala, da ne bi prišlo do širjenja bolezni. Izvršila je pobijanje in neškodljivo uničevanje vseh bolnih prašičev in prašičev, ki so bili sumljivi okužbe. V ogroženih vaseh je bila še isti dan izvršena vakcinacija vseh prašičev proti klasični prašičji kugi. Širši okoliš okrog žarišča bolezni pa so pocepili v naslednjih dneh. Klasična prašičja kuga je virusna in nalezljiva bolezen prašičev. Do obolenja lahko pride zaradi vnosa virusa v organizem prek prebavil — torej s hrano, z zrakom ali prek ran na koži. Pri tem se virus lahko raznese neposredno z. živali na žival ali pa je vmesni faktor prenosa virusa lahko tudi človek, ki ga širi z obleko, obutvijo ali rokami. Bolezenska slika je zelo raznolika in se pojavi šele po nekaj dneh do treh tednov po vnosu virusa v organizem. Potrditev bolezni traja dlje časa. Prašiči postanejo apatični, prenehajo jesti, imajo visoko temperaturo, iz oči se poceja izcedek, glas imajo hripav, najraje ležijo in se grupirajo, pri hoji so nezanesljivi v zadnjem delu, po koži pa se pojavijo po nekaj dneh krvavitve zaradi poškodovanosti žil. Virus klasične prašičje kuge je zelo odporen. Tako ostane živ v neprekuhanem mestu lahko tudi nekaj mesecev. Zato so ostanki hrane, s katerimi hranimo prašiče, želo pomemben dejavnik pri širjenju bolezni. Zaradi tega se vsako leto opravijo obvezna preventivna cepljenja proti klasični prašičji kugi, in sicer vseh prašičev, ki se hranijo s pomijami z obratov družbene prehrane in gostiln. Prekuhavanje pomij je tudi obvezno. Cepljenje je brezplačno in ga plača posebni račun za zdravstveno varstvo živali pri skupščini občine. Prav tako se lahko bolezen razširi na sejmih in dogonih prašičev, kjer pride lahko do kontakta okuženih prašičev z neokuženimi. Zato je izvršni svet skupščine občine Novo mesto z odredbo začasno ukinil vse sejme in odkupe prašičev v občini Novo mesto, prav tako pa tudi izdajanje in podaljševanje zdravstvenih - spričeval za prašiče, dokler ne mine nevarnost okužbe. Enaki ukrepi so začasno odrejeni tudi v sosednjih občinah, Trebnje, Metlika in Črnomelj. Sejmi so ukinjeni v Novem mestu, Šentjerneju, Metliki, Vinici in Mokronogu. VETERINARSKA INŠPEKCIJA EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ung)a Tit Doberšek Odpornost i sort trt j proti j vinski pozebi LAŠKI RIZLING, vinograd-I nikom znan kot rizling iz razloga, I ker v vinogradih renskega rizlinga I na splošno ni. Hrvati ga imenujejo J graševina, Srbi rizling, Nemci I VValschriezling. Riezling italico, ^ Riezling blanc. \ Po trsnem izboru Slovenije je to £ najbolj razširjena in od strokov-J njakov najbolj priporočena vinska ' sorta na celotnem slovenskem I vinorodnem območju z izjemo I Brd, Krasa in Koprščine. Trta je J vinogradnikom na splošno pozna-| na, opis trte je v vsaki vinogradni-I ški-knjigi (glej zadnji ponatis moje I knjige »Vinogradništvo«, Ljublja-1 na 1984). Poleg renskega rizlinga je v hudi I zigii leta 1929 laški rizling zelo | dobro prestal, saj je po oceni ta-J kratnih strokovnjakov pri laškem | rizlingu pozeblo le okrog 17% očes ^ oziroma enoletnih rozg. | Tudi letošnjo hudo zimo je laški ^ rizling, med ostalimi sortami trt, | razmeroma dobro prestal pozebo. ^ Če ne bi 'bilo konec aprila pozebe, | bi imeli pri laškem rizlingu tudi ^ letos skoraj normalen pridelek gr-| ozdja. Kljub spomladanski pozebi ^ pa ima laški rizling le nekaj groz-| dja, ponekod celo 50 do 60% nor-S malne letine, drugod seveda znat-| no manj. Trta je po pozebi dobro S pognala, mladike so v rasti bujne, | podsajanje pri tej sorti ne bo S potrebno. Tako pri laškem rizlin-gu lahko drugo leto pričakujemo v V glavnem normalen pridelek grozd- I Ja' S | Lastnosti sorte S Laški rizling štejemo med redno | in razmeroma zelo bogato rodno S sorto vinske trte, saj pri rodnosti | skoraj nikoli ne zataji. Nastavek S grozdja je bogat, rozga ima skoraj | vedno po 2 grozda, grozd tehta od S 12 do 15 dag. Zori v tretji zoritveni | dobi (prva dekada oktobra), Od S bolezni je sorta občutljiva za oidij. Ker v jeseni na splošno nfgnije, lahko čakamo s trgatvijo in v ugodnih-jesenih pri tej sorti tvegamo pozno trgatev, ki daje vrhunsko belo vino. Tudi ob najslabših letinah je sorta pridobila 15%. sladkorja, ob normalnih letinah 17%, ob dobrih letinah pa 19 do 20% naravnega sladkorja in je v tem primeru dosladkanje nepotrebno. Sorto režemo na splošno srednje dolgo (kot sorto z manjšimi grozdi), to je na reznike in krajše šparone z8 rodnimi očmi. in jo pri rezi lahko obremenimo s 35 do 40 rodnimi očmi (pri dvoetažni vzgoji 3 do 4 rezniki in 3 do 4 šparoni). Prenaša močnejše spomladansko gnojenje z dušikom, kar je nujno zlasti pri večji obremenitvi in pri bogatem nastavku grozdja, ker trta ne podivja v rasti. Tako lahko tudi pri tej sorti.dosežemo zelo bogato rodnost. Sorta prenese (po Moserju) razmeroma dosti apna in jo lahko sadimo tudi na manj rodnem, lapornatem zemljišču, seveda jo v tem primeru moramo izdatno gnojiti, zlasti s hlevskim gnojem. Sorta (po mojih izkušnjah) zelo dobro prenaša pod-sajenje med trte. ki rodijo, ko v rodnem vinogradu izpopolnjujemo prazna mesta z dosajanjem. Pri tem se je laški rizling obnesel boljše (kljub temu, da je šibke rasti) kot druge sorte. Vino laškega rizlinga vedno uvrščamo med kakovostna bela vina. v dobrih letinah pa tudi med vrhunska bela vina. Vino je praviloma suho (brez sladkorja) sladkor s prijetno, osvežujočo vinsko kislino. Poleg sortnega, najdemo to vino v prometu tudi v mešanih belih, kakovostnih vinih z geografskim poreklom raznih trgovskih nazivov; med temi tudi v kakovostnih belih bizeljskih, dolenjskih in belokranjskih vinih z geografskim poreklom v litrskih steklenicah, sortni vrhunski laški rizling pa v 0,7-litrskih steklenicah. Tudi v manjših kleteh je z vinom laškega rizlinga lahko kle-tariti, paziti pa je treba le na čistočo in druga redna kletarska opravila. ________________________________ »Povsod nas kritizirajo« Tone Hrovat, pospeševalec izšentjernejskega konca, razkriva sončne in senčne strani poklica ŠENTJERNEJ — Na najrodo-vitnejšem območju novomeške občine je dipl. inž. agronomije Tone Hrovat pospeševalec za 4300 obdelovalnih površin in 650 kmetij, ki sodelujejo z zadrugo. Je lahko kos tako obsežnemu delu? Agronom Tone Hrovat, kije bil kot domačin štipendist zadruge, pred tremi leti pa seje v njej tudi zaposlil, pravi: »Znano je, da bi moral biti pospeševalec na 100 kmetij, če bi hotel svoje delo opravljati, kot si kmetijci želimo. Če moram delati tako rekoč za šest pospeševalcev, je razumljivo, da bi se kvaliteti dela dalo kaj očitati. Ne vem pa, zakaj smo pospeševalci tako na Tone Hrovat: »V dveh letih smo dosegli tudi kar dobre uspehe pri mnogokrmnih dosevkih. Najbolj priporočamo mnogo-cvetno ljuljko, ki daje zelo lepe rezultate, čeprav je seme drago.« slabem glasu, da nas skoro na vsakem sestanku kritizirajo. V naši službi resnično zavzeto delamo. Ne poznamo prostih popoldnevov, sobot in nedelj, ker moramo dostikrat prav takrat na teren. Karkoli pa gre v kmetijstvu narobe, za to dolžijo pospeševalno službp. Letos je na primer rjtf nepričakovano napadla pšenico v klasju, pridelek in odkup bosta zato manjša, verjetno pa bodo spet dolžili pospeševalce.« — Katera dejavnost je na vašem koncu najbolj razvita in kako ji strežete? »Že od nekdaj je šentjernejski predel znan po živinoreji, ki ima tudi sedaj vodilno vlogo v kmetijstvu. Na 75 preusmerjenih kmetijah že imajo ' nove hleve in pogodbeno redijo živali za zadrugo, 17 sodobnih hlevov pa je še v gradnji. Naše območje oddaja vsako leto 3 milijone litrov mleka. Poleg tega predelamo 700 ton krompirja, pšenice pa bo okrog 520 ton. V bodoče nameravamo živinorejo obdržati na sedanji ravni in bolj razvijati poljedelstvo.« — Večkrat imate rekorderje v pride-lovaju pšenice. Kakšni so bili hektarski donosi letos? »Janez. Mencin iz Drame je bil rekorder, ki je pridelal 7800 kg pšenice na hektar, medtem ko smo na poizkusnem polju na izredno dobriparceli pridelali 8900 kilogramov pšenice na hektar. Še več pa bi lahko pridelali, če nam ne bi rja skazila klasja.« — Ali je težko biti pospeševalec? »Poklic imam rad, čeprav je naporen. S kmeti sem v dobrih odnosih, če pa še naletim na očitke in slabo voljo, to pogoltnem. Vem, da so včasih imeli slabe izkušnje z arondacijo. Napredni kmetje, in teh je vedno več. sami iščejo našo pomoč. Sicer pa nam pravijo, socialistični župniki, saj smo pospeševalci res ljudje, ki največkrat vstopajo v kmečke domove in se z ljudmi o vsem pogovarjajo.« RIA BAČER Modrost o vinu \ Zbral Bd/an Ajdič j • Pij stoje, da ti vino ne zleze v glavo, ampak v noge. • O, kdor je vzljubil vas. gorice naše. ta lic device več ne zaželi; pred zidanico poje čare vaše in srka vaših trt božansko kri. (Vladimir Levstik) IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN .' .r.: v. *V. . ■ v&- <: > | 'Wč NOVI DOM V SMOLENJI VASI — Gasilsko društvo, ki v Smolenji vasi z medvojno prekinitvijo dela od leta 1929, je dobilo sodoben gasilski dom, pri gradnji pa je pomagalo vseh 80 članov društva, kakor tudi ostali krajani. (Foto: R. Bačer) Za praznik gasilski dom V Smolenji vasi so odprli nov gasilski dom — Krajani so prispevali nad 6000 delovnih ur SMOLENJA VAS — 18. avgusta so praznik krajevne skupnosti Slatnik počastili z zborovanjem krajanov, na katerem je govoril upokojeni general Alojz Hren, sledilo pa je gasilsko slavje z otvoritvijo novega doma. Pred novim gasilskim domom v Smolenji vasi je krajanom najprej govoril Dominik Povše, predsednik skupščine krajevne skupnosti, in nanizal vrsto pridobitev v zadnjih desetih letih. Slavnostni govornik, domačin Alojz Hren, ki je bil med organizatorji vstaje v teh krajih, pa je posebej poudaril pomen 15. avgusta, ki ga je krajevna skupnost Slatnik izbrala za svoj praznik. Na ta dan leta 1942 so borci Tomšičeve brigade in Gorjanskega bataljona napadli sovražno postojanko v vasi Krka. Napad ni bil toliko vojaškega kot političnega pomena, saj mu je sledil odhod blizu 200 krajanov v partizane, nekateri pa so postali dobri aktivisti. Med temi jih 52 ni dočakalo svobode. Po kulturnem programu v izvedbi domačih pevčev, recitatorjev in folklorne skupine so podelili 7 priznanj krajevne skupnosti, 5 priznanj OF in vrsto gasilskih priznanj. O delu gasilskega društva in novem domu, za katerega so občani v zadnjih petih letih žrtvovali prek 6000 delovnih ur in prispevali še veliko materiala, je govoril predsednik smolenjskih gasilcev Janez Božič. V novem gasilskem domu so tudi vse vaške organizacije in društva dobili prostor za sestanke. R. BAČER Zaenkrat so le police Do kdaj bodo urejeni prostori za žužemberško le- karno ostajali prazni, sprašujejo občani ŽUŽEMBERK — Ko so sredi julija za krajevni praznik svečano odpirali prostore za lekarno, so ljudje pričakovali, da bo poslovanje urejeno v nekaj dneh. Novi prostori z vso opremo pa že mesec dni čakajo. Ljudje bi radi vedeli, kje se zatika, da morajo še vedno po zdravila v Novo mesto. Odgovor na to vprašanje, ki je za vso Suho krajino zelo pereče, smo poiskali pri mag. Jani Fortuna, direktorici tozda Dolenjske lekarne: Vedno več borcev v zdraviliščih Ostareli in osamljeni borci potrebni vsestranske pomoči — Naj višja priznavalnina 17.425, najnižja pa 1.200 din METLIKA — V metliški občini ima 920 prebivalcev status borca, pravico do priznavalnine pa ima 424 borcev. Najvišja priznavalnina v letošnjem letu znaša 17.425 dinarjev in jo dobiva samo en borec, ki mu je to edini vir za preživljanje, najnižja priznavalnina je letos I.200 dinarjev, povprečna mesečna pa znaša 5.850 dinarjev. Za letos je iz občinskega proračuna za borce namenjenih 36, l milijona dinarjev, večina tega denarja gre za izplačevanje priznavalnin, manjši del pa za zdraviliško zdravljenje. Za slednje naj bi polovico prispevala občinska zdravstvena skupnost, polovico pa naj bi šlo iz proračuna, medtem ko 40 odstotkov stroškov hotelskega dela odobrava posebna komisija pri metliškem dispanzerju za bdrce. Po ugotovitvah tega dispanzerja je v metliški občini vsako leto več borcev, ki so potrebni zdravljenja v zdraviliščih. Največ gre za taka obolenja, ki jih zdravijo oziroma lajšajo v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, pošiljajo pa jih tudi v Rogaško in Radence. Sicer pa gre pri večini borcev za starostne bolezni, precejšen problem je tudi osamljenost, marsikateri je potreben vsestranske pomoči. Marsikaj so v občini mislili, da bodo lahko ur dili s tako imenovano sosedska pomočjo, vendar ta oblika ni tako zaživela, kot so upali, da bo, v veliki meri tudi zaradi preobremenjenosti mlajšin ljudi. * Delavec ni pozabljen V Inkopu ne pozabijo na člane kolektiva, ki jih je prizadela nesreča ali so imeli smrt v družini KOČEVJE — Te dni je po Kočevju slišati veliko hvale na račun delovnega kolektiva Inkop, ki da zelo skrbi za člane kolektiva in njihove svojce, če jih zadene nesreča. Tako naj bi bili ob nedavni smrti članice kolektiva Francke Zupančič, ki je umrla za posledicami nesreče izven dela, plačali vse pogrebne stroške, oblekli in obuli dostojno oba njena otroka in tudi denarno pomagali možu. Pri Antonu Križu, sekretarju Inko-pa, srno poizvedeli, koliko so resnično govorice o tem primeru in kako sploh pomagajo delavcem v nesreči, ob bolezni. Povedal je, da je vse resnično in da kolektiv in sindikat Inkopa pomagata bolnim in potrebnim rehabilitacije z nakupom trenirk, z brezplačnim bivanjem v prikolici (imajo jo v Čate-ških Toplicah) itd. Poleg že običajnih obdaritev žena za 8. marec in otrok za Jedka Mraza se ob novem letu vedno spomnijo tudi svojih, upokojencev, članov kolektiva, ki so pri vojakih itd. Tudi ob odhodu v pokoj sc lepo poslove od članov kolektiva. J. P. h Vasi ob Krupi dobivajo vodovod Pri gradnji velika pomoč brigadirjev in vojakov — Voda bo stekla po ceveh do gospodinjstev prihodnje leto — Doslej poteka vse po načrtih ČRNOMELJ — V vaseh ob izviru reke Krupe je zadnji mesec živahno kot le kaj. Brigadirji in vojaki, ki jim priskočijo na pomoč krajani, pomagali pa sp tudi mladinci iz semiške Iskre in uslužbenci občinske uprave in občinskih družbenopolitičnih organizacij, gradijo vodovod, ki bo pripomogel prebivalcem ogroženih vasi, da bo iz njihovih pip pritekla neoporečna voda, ne da bi jo bilo potrebno dovažati v vodnjake. Pripravljalna dela so se na trasi pra- rezervoarju na Vinjem vrhu in črpalni- vzaprav začela okrog l. juhija, prav ci v Nestoplji vasi v polnem zamahu. tako je začel Begrad junija z gradbenimi deli pri rezervoarju Vinji vrh. Z izkopom jarkov za vodovodne cevi so brigadirji mladinske delovne akcije »Bela krajina 85« in pripadniki JLA pričeli po 20. juliju. Betonska dela pri rezervoarju so v glavnem že zaključena, odprte pa je približno 5,5 kilometrov trase. Pretekli teden je bilo delo v prvi etapi, ki zajema napeljavo vodovoda od Moverni vasi skozi vas Krupo proti »Lekarna v Žužemberku je bila zgrajena v stavbi, kjer Dolenjka ureja samopostrežnico. Vsa čast krajevni skupnosti, da ji je uspelo tako hitro urediti prostor in v enem mesecu priskrbeti opremo, saj iz izkušenj vem, da je potrebno za mnoge manjše posege čakati tudi leto dni samo pridobitev potrebne dokumentacije. Že pred dvema letoma sem krajevne funkcionarje opozarjala, naj takoj začno z akcijo za pridobitev delavca, ki bo v lekarni zaposlen. S tako akcijo pa so prek pristojne zdravstvene , skupnosti začeli šele letos spomladi. Ker ta sis nima denarja, tudi delavca ne more tako hitro priskrbeti. Poleg tega je potrebnih še najmanj 2 do 3 milijone dinarjev za zaloge zdravil in ostalega blaga na lekarniških policah. Tudi tega denarja Dolenjske lekarne nimajo, na kar sem tudi opozarjala tako krajane kot izvršni svet. Ne nazadnje pa moramo upoštevati še dejstvo, da ustanova, kakršna je lekarna, ne more začeti poslovati brez vseh soglasij in dovoljenj, da so prostori sploh uporabni za tako dejavnost. Preden bo lekarna odprta, bo potrebno vse urediti, trdno pa upam, da bo to še pred koncem leta.« R. B. Rekord tudi v otoškem kampu V14 avgustovskih dneh nočevalo 2100 gostov OTOČEC — Gostinci na splošno hvalijo letošnjo turistično sezono, da je boljša kot mnoga prejšnja leta, pa občutijo tudi v kampu na Otočcu. Dušan Turk, študent elektrotehnike, ki med počitnicami že nekaj let honorarno opravlja receptroske posle v kampu, je povedal: »Naš kamp je dobro obiskan že vso sezono, bržkone pa bomo rekord dosegli v avgustu. Samo v prvi polovici meseca smo imeli Dušan Turk: »Otoški kamp je sicer zarisan v turističnih kartah, na cestah pa je premalo oznak, ki bi goste vabile v kamp.« 2100 tujih in domačih gostov na prenočevanju. Med tujci je največ Nemcev, Nizozemcev, Italijanov in Francozov. Prenočujejo v največ primerih eno samo noč, utrujeni od poti na morje ali namenjeni po Jugoslaviji. Nekateri ostanejo tudi nekaj dni, imamo pa nekaj nizozemskih družin, ki že vrsto let prihajajo k nam za tri tedne. Posebnost letošnje sezone je tudi v tem, da smo imeli doslej v kampu : Špa že več kot sto gostov iz. Španije, ki so bili prejšnja leta silno redki. Tudi Angležev gostuje več kot prejšnja leta.« — Ali je otoški kamp dobro urejen, kakšne pripombe imajo čezenj gostje? »V kampu imamo že nekaj let manjšo oskrbovalno trgovino, bife in recepcijo ter kopalnice s toplo vodo. Urejenost kampa je po mojem na dovolj visoki ravni, posebno glede čistoče, pač pa se gostje pritožujejo, da kamp težko najdejo. Na cestah je premalo označb. Druga hiba kampa pa je, da je premajhen. Prenekateri gost se pripelje in odpelje dalje, ko vidi, da je že gneča.« R. B. DENAR ODLOČIL O TELEFONU Odsek vodovoda od Moverne vasi do vasi Krupa je bil gotov, računajo pa, da bo prva faza vodovoda končana do takrat, ko bodo mladinske brigade odšle iz. Bele krajine. Brigadirje pri delu močno ovira težak, kamnit teren. Prva etapa vodovoda bo veljala okrog 60 milijonov dinarjev, kot so povedali na Gokovem tozdu Komunala, ki je investitor vodovoda, pa so z gradnjo začeli tako rekoč na »repu«, to pa zato, ker so bili za to fazo pripravljanj projekti še od takrat, ko so nameravali napeljati vodovod iz reke Krupe. Poleg tega so bila za ta dela zagotovljena sredstva. Za drugo fazo gradnje, ki bo veljala okrog 130 milijonov dinarjev, sedaj zbirajo še zadnji denar in soglasja, vanjo pa je vključena napeljava primarnega vodovoda od rezervoarja Vinji vrh do Nestoplje vasi z gradnjo črpalnice in rezervoarja v Nestoplji vasi. Veliko denarja bodo porabili prav za opremo črpalnice, za kabeFin salonitne cevi. Predvidevajo, da bo tudi ta faza gotova še letos. Vendar pa bo voda v vasi ob Krupi stekla prihodnje leto, kajti sedaj gradijo le glavni vod vodovoda od Moverne vasi do Vinjega vrha, napeljati pa bodo morali tudi odcepe do Praproti, Stranske vasi in Brstovca. Tu bodo morali priskočiti na pomoč krajani, ki naj bi v letošnjem letu prispevali delo v vrednosti 3,4 milijona dinarjev, prihodnje leto pa še za nadaljnjih 1,6 milijona dinarjev. Drugo leto se bo izboljšala oskrba z vodo tudi v Semiču in okoliških vaseh, saj bodo položili vodovodne cevi od črpalnice v Nestoplji vasi do rezervoarja Krč. M.BEZEK BRIGADIRJEM POMAGALI VOJAKI — Brigadirjem mladinske delovne akcije »Bela krajina 85«, ki so pred tednom dni kopali jarke za vodovodne cevi v vasi Krupa, so priskočili na pomoč tudi vojaki. Zadnja izmena je namreč začela z delom brez brigade iz Ormoža, a tudi brigadi iz Bežigrada in Ptuja nista bili polnoštevilni. Kljub temu in težkemu terenu, saj je na trasi veliko kamna, pa bo konec tedna, ko bodo brigadirji odšli iz Bele krajine, njihovo delo opravljeno po načrtih, seveda tudi po zaslugi vojakov in domačinov. Prvi del parovoda zgrajen .Speljan je od Lika do Melamina in doma starejših občanov — Odpraviti še nekatere pomanjkljivosti KOČEVJE — Predsednika občinskega izvršnega sveta Staneta Letonjo smo vprašali, kateri ukrepi so narejeni, da bodo Kočevci bolj zadovoljni z daljinskim ogrevanjem v novi kurilni sezoni. Zgrajen je parovod od Lika do Melamina in novega doma starejših občanov. Nanj bodo priključeni vsi stanovanjski objekti, ki so se doslej ogrevali iz kemične tovarne, pa še dom starejših občanov, zdravstveni dom, stari dom Dušana Remiha in tudi naselje 4. maj. Po novem parovodu že dobiva tehnološko paro tudi Tekstila-na, Melamin pa le ogrevalno paro, medtem ko tehnološke še ne. ker.mora imeti tehnološka para zanj večji pritisk in bo zato potrebno samo zanj potegniti poseben parovod. Nekateri razmišljajo, da bi se še naprej ogrevali iz lastne kotlovnice. Izvršni svet se bo zavzel za uresničitev dogovora, po katerem se vsak objekt lahko ogreva sam dotlej, dokler mu to dopušča sedanji kotel,pa bi bilo treba kotel zamenjati, pa je dolžan prispevati sredstva v skupno blagajno za izgradnjo in širitev osrednjega parovoda, iz katerega bo tudi dobival potrebno paro,. To je potrebno tudi zaradi varovanja okolja in varčevanja z energijo. Na vprašanje, kakšna bo cena ogrevanja, pa je Letonja odgovoril, da vsi iščejo ekonomski račun, hkrati pa se premalo zavedajo, da v ogrevanih družbenih stanovanjih stanujejo tudi njihovi delavci. Vendar je v zadnjem obdobju tega razumevanja nekafveč. J. PRIMC Z novo linijo do 15 ton mikane preje Proizvodnja bo večja za desetino zdajšnje JURJEVIČA — V tozdu Sukno v Jurjeviči pri Ribnici je sredi avgusta začela obratovati nova linija za mikano prejo, katere mesečna zmogljivost je 15 ton mikane preje. Investicija je veljala 110 milijonov dinarjev. Stroje so uvozili iz Poljske. Računajo, da se bo zdaj v tozdu povečal celotni prihodek za desetino. Nova proizvodna linija je pomembna zato. ker bodo potrebovali manj storitev zunanjih pogodbenih sodelavcev, pri katerih so kupovali mikano prejo. Od proizvedene mesečne količine 15 ton bodo porgbili za lastne potrebe 5 ton preje, prav toliko je bodo prodali kupcem po Jugoslaviji, preostanek pa izvozili. Zaradi nove linije seštevilo zaposlenih ni povečalo. Hkrati so namreč izločili iz proizvodnje del starih strojev in opreme, delavce pa zaposlili pri novi proizvodni liniji. J. P. Bolje jim gre ko lani Pa vendar jim ob velikem prometu ostane' malo dohodka — Načrtujejo preureditev sušilnice ČRNOMELJ — V jarek za »centralni« telefonski kabel, ki poteka v črnomaljski občini od Brezja do Vinice, bodo tudi Črnomaljci položili svoj telefonski kabel. Ta kabel bo osnova za gradnjo telefonskega omrežja v črnomaljski občini. To pomeni, da bodo vse krajevne skupnosti v občini, razen gribeljske in adlešiške, imele iz tega kabla možnosti napeljati telefon. Glede na to, kako potekajo dela doslej, bodo jarek r/k opali še letos, letos pa tudi položili kabel. Kdaj sfe bodo lahko priključile krajevne skupnosti, pa je odvisno od denarja, ki ga bodo morali prispevati tudi krajani. SODRAŽICA — »V okviru ribniškega Inlesa je tozd iz Sodražice v precejšnjih škripcih. Naši izdelki, vhodna in garažna vrata, gredo dobro v prodajo, zal pa se les in ves repromaterial hitro draži, zato s prodajo ne dosegamo primernega dohodka,« pravi tehnični direktor Stane Vesel. Polletni podatki potrjujejo te besede, hkrati pa kažejo, da so letošnji rezultati precej boljši od lanskih, čeprav je akumulacija sicer fnajhna. Letos pa so jih obresti za posojila veljale že 53',4 milijona din. kar je precej več, kot so izplačali za osebne dohodke (34 milijonov din). Če bi imeli lastna obratna sredstva, bi lahko za osebne dohodke izplačali veliko več ali pa bi skoraj za 10-krat povečali poslovni sklad. Žal podatki niso popolnoma primerljivi z lanskimi, ker je bilo lani treba obresti za posojila plačati iz dohodka, letos pa iz poslovnih stroškov. Ugotovili so, da veliko obratnih sredstev potrebujejo zaradi velike zmogljivosti sušilnic in dolgega časa sušenja (do 3 mesece), hkrati pa je zdaj povpraševanje po manj‘ših serijah ena kih proizvodov. Tako se les, v katerem so vezana obratna sredstva, prepočasi obrača. Zato se že pripravljajo, da bodo sedanjo sušilnico preuredili, tako da bodo imeli še enkrat več sušilnih komor. J. PRIMC Novomeška kronikal ZAVAROVALNICA — Občan, k> vsako leto kasko zavaruje svoj avtO; saj ni toliko bogat, da bi si ob nesreč kupil novega, seje tudi letos oglasil v razkošnem poslopju novomeške!!3 Triglava. Z zavarovalniškim agento® sta v ozračju, ki je bilo polno razum0-vanja za človeka z odprto denarnic0' srčeno sklenila pogodbo. Zataknilo P3 seje, ko je stara stranka povprašala® brošurico, v kateri so opisane njene pravice in dolžnosti. Agent, ki je ® pospravil denar, se je iz prijazneg3 mucka prelevil v leva, ki je na- ■ od mrgodeno izjavil, da so te brošure V&! sih res bile, letos pa jih ni. Pomagat13) si s staro, če jo še ima. Pa sreča0 vožnjo in nasvidenjeprihodnjeletoJf kaj bi na to moral reči občan? NajW® »Zbogom, zavarovalnica Triglav!” CEMENT — Ravnatelj ene novomeških šol je zaradi popold3?' skih del _ nujno potreboval vrek cementa. Šolniki-so precej neživljea)" ski ljudje, poleg^egS pacementa-v0^ šem mestu tudi res ni. Kljub temuseJ betonska zgodba končala sr*nj Nekdanjega učitelja se je nam1 hvaležno spomnil eden njegovih 0 najbolj blestečih učencev — in 01 dovolil pomesti skladišče cemen j Dragocenega prahu je bilo za v0‘-^ eno vrečo, ne poročajo pa, k*j Je plačano. Cement ali pometanje. a Ena gospa je rekla, da jo j* dnevih piva v hotelu Kandija najo pretresla strokovna raven prl* ditve. Ko je namreč za strežbo p® blaščeno osebo vprašala, kak5” pivo točijo, je ta kot iz topa odg0'.: rila: črno in belo. Ko bi bilo temno in svetlo. Sprehod po Metliki METLIČANI SE NE BODO '■ RUDI LI od obiskovanja poletnih •Metliško kulturno poletje tave so bile dobro obiskane in, »-j turnih prireditev, ker le-teh ni. Dv ^ 1 ti nazaj je pripravila Zveza kult°(^ t organizacij na grajskem dvor s |.................................... ‘f najvažnejše, niso bile predrage- , z letos je .-»grozila« s promenad0 ti koncerti metliška mestna godba, jb iz tega nič. Edino mladinci so 0 vili v Ganglovem razstavišču lik° iti razstavo z naslovom »Likovnaraž rja 2«. j k VSAK ČAS BO JESEN, kije®13 v abJi med drugim tudi po tem, da nav ob korcu tedna v Metliko gostje1? mala vse Slovenije. Ogledajo si Vi°s oda) klet. Belokranjski muzej ter se p1 v nakupe v industrijsko Pr°da) Beti. Popoldne in zvečer pasi žehj bave, ki jo največkrat najdej0 zasebnih gostincih. Morda pa s. letos »zmigal« družbeni sektor. ponudil jesenskim romarjem za° program Cmomaljski drobtf VSI NIMAJO DO PUSTO'',/ Kljub temu da imajo v Črno®1^ trafike, pa je v njih popoldne, I0^(,il n knn^anrm »šihtn« v nnletnih01 i« težko kaj kupiti. Zaprte so! Ra® ni Črnomaljci, ki se ™ajdeS, zaprtimi trafikami, ugibajo. 23 tako. Še najverjetnejša se ji m zd11 J a*", ir3'1 ^ ..„j.j- p,. ga, da so trafike popoldne zaprl jjji « di dopustov prodajalk. ŽalP^pii pasji vročini vsi krajani niso na ^ tu in tudi ne morejo sredi dop0^ j od stroja po časopis, zato ^ j* mimogrede utrne misel o 11 poselnih z ustrezno izobrazbo. ,vlf '■ |JU5vllllII l. UjII C/.IIU ItUl/l«*- 1 * It V L. poleti lahko honorarno zapowfi|j J1 filrah Ha n Ipm Tv fikah. Da o tem, daje takšno4 trafik tudi kamenček v (nc)t ponudbi, sploh ne govorimo1 m ^ MIŠELOVKA — Kot nnše‘° ■« tli hi videti ograja na mostu, k> P^ajd t progo nedaleč od železniške Semiču. Žal se tam ne ujefnaJ^nP ^ J ampak avtomobili. V ograji Jc jf: 1:1 :...................... c ie Z0'ji? » velika luknja in zgodilo se je voznik tik pred ograjo zapejJ „|C na veliko nižjo progo, pozneje^ zavarovali le z improviziran0, ki neprevidnemu šoferju ne oil1’ onemogočiti podobnega "Pr jpon Vendar se nihče ne zgane, da ^ f vil primerno ograjo. Bo m° priti do nove nesreče? Drobne iz Koče*r KAKO DO DlREKlORJ^/ IV AA IVVJ LJVJ L/II\Crv 1 ~ ' -pfl**- j septembrom bi morala R°tr(,el3 \ • 1 energetika Kočevje, ki bo s ..«v» M isuccvjc, stanP\f ogrevanje precejšnjega deta » . ugicvcnijc jMeeejSiijee« . j„ in poslovnih prostorov, | ^reZ0^ torja. Dva razpisa sta ostala L"re(i(1'-va in bo treba do direktorjas vanjem ga mesta zato Pa se ja ne boje tega -|j. da ne bi fgflA OLJE NA ULICI — tep0riv,| nam sporočili, da nekd° ,nj(jl1,) J motornim oljem ulico P", c siH° | hišah štev. 26 in 28. Prcpru- J da to drži. Čeprav veliko 8° noS/fj pišemo o varstvu okolja. veti no ni jasno, da je to re- I IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN , ^Ribni niški zobotrebci Švicar v novi Štifti — Rib- lCani se hvalijo, da je menda sam rj^al.ni direktor instituta za na-°RUGI »PLONKAJO« - Staže *tnj?.ka zadruga v Šentrupertu ima huj«; ^ 2500 f lanov, naval pa je vse j Ulile P v£lanitev namreč, ne za gos-n»L , a tudi za samoupravne listine in , ^dn 6 Štev'lke Zadružnika, glasila Zla, 6’Je na borz' dokaj visoka cena. I Pa{J„nekalerim drugim po Sloveniji arn ‘treba »kravžljati« možgančkov, Jih za enostavno »preplonkajo«, kar •udi l lma- P\er so med temi inovatorji tali ®?nčniki, verjetno tej zadrugi še v v », kl ne bi trda predla. Mimi cA °VINKI? - Prebivalci ob prece.se bojijo, da bo po melioracijah rabne n(il"ove zemlje še zmeraj neupo-na 0sf' Ve Mirna ne bo regulirana, bo vlja| ov>nkih še kar naprej popla-nialo',na.m°čvirnatih tleh pa raste le Regul °riStnih rastI‘n za kmetijstvo, zatoni reke ie o£itno predraga, ker Se v Se vašian‘ leP° potolažili, rat seKa pač ne da napraviti naenk- [fcvniški paberki (plaVvA,^EvanjH? — Pri sevniškem nttstiii .m bazenu so kopalcem na-j, prh. -r ’ k°t se to spodobi, čisto dovolj \' e večk gleiga zlomka, kopalci so se i zaman skušali stuširati ob P 5ePn°mlu “V,' ??raVJf b3Zen ■J siljen- aro dlje. Hočeš nočeš so prt-J Piitai r,acat' v garderobe in se ta-i) v*tčeVa ■ \ Ne vedo, ali je posredi 4 znefaii,fn,Je al' Pa uspešen ukrep, da se , Uro, n zadružnikov ter članov, ,,(* !?vljair, P°nedeljek obvestili, da pres-A \°d|0„ aJ tekmovanja iz Velikega jfJ’ r>ro Dr^ža1dovinek. Upajmo, da so | $ . v m 'Pretrg 'tzk?aja °b četrtkih). V oranju, I M berili ,v°inji in teoriji se bodo / »fin«, as*’ R' tudi na republiških r 1 v,*a pomenijo. Ce se seve- jž 5'ljt c., do P/evzeli zavoljo te (pre)v-,r# {'klcta a Še zmeraj drži, da bodo j'nov, ““ republiških - B* kaJ pomenijo. Ce: w i P/evzeli zavol « fvMtta a e' Še zmeraj dr ,ijl; N orejJevaren in za marsikoga preit; j1 PRED VRATI — Potem ko p !Njza *Vln' čudežni avtomobilčki *zice cen *Per*^ane — zavoljo smešno jj' t OznaT srečno prispeli v Baltimore t* S?Vršn0!l,ko1 'f m stotero odpravljenih t' j b0 <■ - lahko svečano sporočimo, 9 Iltn,. . (prav ste prebrali — pet!) (la "tOsti I ■ "»‘vrivuujiidvijraui iif’ č “o . tahko svečano sporočimo, A l"gov d5 (prat < »i5aVinn k0n- — v \>> ,^0, (k Prodajalno v Krško. Up- # rč^erisv- ne bodo naši jugi, ampak )■’ C tijjij .‘" Vugi, pa čeprav se bo kateri 'o slan ■ Pohvalil, da je okusil, # f r s**h je ocean.Vi Hovov Bi v0 v Brežicah «l( | itil"' lovsi! MerJASEC — Tako so j koa Svoi«n,ega društva Globoko dali a boa0 sv.ji,u novemu strelišču, ki ga koJPrir^f)? otvorili v soboto, ko 1 iC 'haciii lud‘ *ekmovanje v trojni 1 j JthvVtn. v' sledila bo zabava na 'i 1«L v*?' nimo tudi z lepoto — 19.30 Dnevna — 20.00 Hobotnica (5. del italijanske nadaljevanke) — 21.00 Pesmi za vsa* dan — 21.45 Dnevnik — 22.00 nj desetih (kulturni magazin) — 23.J* Program plus: Benny Hill, Muppetsl1' ow, Poročila SOBOTA, 24. VIII. 13.30 — 23.05 TELETEKST v 13.50 N. Kuret: OBUTI MAČEK, I. del lutkovne predstave 14.05 BELI CIGANČEK, 5. del nadaljevanke TV Skopje 14.35 NEPOMEMBNO IN POMEMBNO, 4. del nanizanke TV Zagreb 14.50 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: SAGA O NIBELUNIG, nanizanka 15.05 POLETAVCEK, 9. del nanizanke TV Beograd 15.35 SPOMINSKI PARK V KUMROVCU, oddaja TV Zagreb 16.05 ŽIVI PLANET: Morja trave, ponovitev 5. dela angleške dokumentarne serije 17.00 Bariloche: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SMUK (M), prenos iz Argentine 18.45 BOJ ZA OBSTANEK: Indijski slon, angleška dokumentarna serija 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME DRUGI PROGRAM 20.00 VLOMILEC, francoski film Film Lutsa Mallea je ironizacija tatinske teme. Glavni junak, ki ga igra Belmondo, je hrupni, razbijaški in neuglajeni vlomilec v ugledna in premožna stanovanja. Uspejo mu ropi, uspešen je pri ženskah, ki kar hlepijo po junaku, ki je sposoben premožnežem in ženskam vzeti tisto, kar je dragoceno. Vrednote dobivajo v tem filmu drugačen pomen: treba jih je jemati tistim, ki ne vedo, kaj bi z njimi počeli. 14.50 Štiri kilorpete na uro Gu8°.s^ vanski film) —r 1&20 Ples v igr' 17.20 Čarovnik izOZA (ameriškiWf dinski film) — 19.00 Narodna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock'*' raton — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.00 Poročila — 21.05 Sveto*® pokal v smučanju (posnetek smuka Las Lenasa) — 22.05 Športna sob — 22.25 Lepa Otero (6. del italija"sl nadaljevanke) — 23.25 Poezija TV ZAGREB 17.15 Sedem TV dni — 17.45 Narod? glasba — 18.15 Poročila — 18.20 ^ 4 koledar— 18.30 Prisrčno vaši: A*^ 21.40 ZRCALO TEDNA 22.00 VIDEO GODBA 23.00 POROČILA Lešnik — 19.30 Dnevnik . Zgodba o Pattv Hearst — 22.25 DJ |j nik — 22.40 Ža konec tedna — "“L Program plus: Benny Hill, Rumena guna. Poročila NEDELJA, 25. VIII. 8.35 — 13.05 in 15.20 — 23.00 TELETEKST 8.50 POROČILA 8.55 ŽIV ŽAV: Risanke 9.50 OBISKOVALCE, ponovitev 6. dela 10.20 DERRICK, 4. del zahodnonem-ške nanizanke 11.20 ČEZ TRI GORE: Pel vam bo kvintet Frankolovčani 11.45 625, pregled tedenskega sporeda 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, prenos iz Radgone Od 23. avgusta do 1. septembra bo v Gornji Radgoni mednarodni kmetijski živilski sejem, na katerem več kot 900 razstavljalcev iz domovine in tujine prikazuje dosežke na področju kmetijske mehanizacije in živilsko predelovalne industrije. V enourni televizijski oddaji bodo ocenili letošnjo žetev in odkup pšenice v Sloveniji. Spregovorili bodo o kakovosti mesnih izdelkov, o pomenu traktorskih kabin za varno delo in o tem. kako je letos z možnostjo nakupa traktorjev, za katere so še lani kupci stali v vrstah. Primerjali pa bodo tudi dosežke pri reji lisastega goveda v Franciji, Italiji in pri nas. 13.00 POROČILA 15.35 ZGODBE IZ DELAVNICE, 3. del nadaljevanke TV Beograd 16.20 POROČILA 16.25 MAJSKI POKER, zadnji del zabavnoglasbene oddaje 17.20 ŠAMPANJEC ZA CEZARJA, ameriški film Film je blesteča parodija na ameriško televizijo. Film ima kinotečni pomen, saj so avtorji že v davnih 50. letih duhovito in pravično ocenili moč televizijskega medija. Razumnik, ogorčen nad neumnostjo in praznoto javnih oddaj, se iz protesta odloči, da bo sodeloval v kvizu in tako kaznoval or-ganizatorie. S svojimi pravilnimi od- govori naj bi organizatorje javnih oddaj spravljal v obup, obenetb lahko zelo obogati... 18.55 KNJIGA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME $ 20.00 SLANA NA MANDLJE* CVETU, drama TV Skopje 21.20 BESEDA DA BESEDO pogovor z Janezom Lenčkom 21.50 KRATKI FILM 22.10 ŠPORTNI PREGLED 22.25 POROČILA DRUGI PROGRAM dir^ f sse —.'/ji I) Osumljeni (ameriški film) — 18 " J „ 14.45 Zandvoort: Avtomobilske u»-^ j, formule 1 za VN Nizozemske- ni (uiiiv.1 i ti ut / — * ~ a sanka—19.30Dnevnik — 20.00 na stran sveta — 20.50 Poročila^- , 20.55 Mali koncert — 21-15 kinoteka: Grad na Švedskem TVj, PONEDELJEK, 26. VIII. 17.35 — 22. 15 TELETEKST 17.55 POLETAVČEK, 10. del na-nizanske TV Beograd 18.25 KAKO PRAVLJICA OŽIVI 18.45 ROCK OKO, oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ŽELEZNA CESTA, 1. del nemško-jugoslovanske nadaljevanke Nadaljevanko so posneli ob 150-letnici gradnje železnice v Evropi in pripoveduje o ljudeh, ki so v izredno težkih razmerah delali na progi. Toje bil čas socialnih nemirov, ko so se delavci, naveličani bede in pomanjkanja, začeli upirati. Zanje je bila Amerika dežela sanj, v kateri naj bi živeli svobodni in enakopravni. Kmet Krille je prodal vse, daje zase in za družino dobil denar za pot v Ameriko, za kmeta Kolba pa ni dovolj denarja, zato se ta poslovi od zaročenke Ane in gre v Prusijo gradit železnico. Med delavci Kolb najde številne prijatelje. Kolb zboli, okreva, beži po Evropi in konča v zaporu z obtožbo, da je ubil prijatelja. Tako zamudi ladjo za Ameriko. Po prihodu iz zapora spozna, daje Ana z vso družino ostala v Evropi. — ^ » -neki tovarni in da seje poročila- K, St še naprej sanja o Ameriki, a se zap d v delavske demonstracije, ujamej°"i $. in obsodijo — na izgnanstvo v A J riko. 21.10 IN ŠE SEDEM DNL" t kumentarna oddaja iz niza D T zmage 22.00 DNEVNIK .m DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV spored - -»ji Indirekt — 19.30 Dnevnik " Znanost — 20.50 Poročila —■ ...j Glasbena oddaja — 21.25 DinasU 22.20 Hit meseca TOREK, 27. VIII. 17.30 — 23.05 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 NAŠA PESEM — MARIBOR 85 18.20 MITI'IN LEGENDE — Srednjeveški miti: KRIMHILDINO MA- ŠČEVANJE, nanizanka TV Beograd 18.40 OD OHRIDA DO HERAKLE- JE, oddaja TV Zagreb 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ZID, drama TV Beograd 20.55 OMIZJE: Atomske centrale — ali ne? 23.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.44 Dnevnik — 18.15 Kaj gyl vedo o rojstnem kraju — koncert sredozemskih dežel f m' Dnevnik — 20.00 Narodna f 20.45 Žrebanje lota — 20.55 > M — 21.00 Štrajk (dokumentarna ja) — 21.35 Življenje knjige ^ Svet in mi (ponovitev notranj tične oddaje) SREDA, 28. VIII. KOČEVJE — Cesta do pretvornika na Dekliški gori, od koder dobivata TV signal tudi Kočevje in okolica, je že zgrajena, čeprav še ni potekel rok za dograditev, 31. avgust. RTV Ljubljana je o tem obveščena in ni ovire, da ne bi namestila takih aparatur, ki bi zagotavljale kakovosten sprejem TV slike in tona. Zdaj je sprejem slab. saj, so motnje pogoste. Cesta do pretvornika bo tudi omogočala, da bodo tehniki RTV hitreje odstranjevali morebitne okvare oddajniku. Montaža novih naprav pa ne bo zagotavljala sprejema programa TV Koper in tudi ne na novih kanalih, kar je želja Kočevcev. Za nakup teh aparatur bi bilo potrebno zagotoviti še 13 milijonov din. dobavni rok zanje pa je 6 mesecev. Tega denarja v občini še nimajo. Nekateri predlagajo, naj bi SZDL in Zveza sindikatov vključila ta predlog v program razprav o novem samoprispevku. 17.35 — 22.50 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 N. Kuret: OBUTI MAČEK, 2. del lutkovne predstave 18.10 BELI CIGANČEK, 6. del nadaljevanke TV Skopje 18.45 ŽELELI STE POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VRI ML 20.05 SVET NA ZASLONU: MAR ME.HOČEJO UBITI ’ Avgusta mineva 40 let od prve eksplozije atomske bombe'nad Hir-oširno. Ob tem prinaša oddaja švedske avtorice kritičen dokumentarni zapis o novem in novem oboroževanju ter o moralni podobi znanstvenikov, ki sodelujejo pri tem. Gre za imeniten televizijski izdelek, prispevek Švedske k lanskoletnemu projektu OZN za mir in razorožitev. 20.55 Film tedna- TUDI RABLJI UMIRAJO, ameriški film 22.35 DNEVNIK JOŽE KUMER B0 RAZSTAVLJAL v DOLENJSKIH TOPLICAH toplice ' DRUGI PROGRAM DOLENJSKE ponedeljek, 26. avgusta, bodo v restavraciji tukajšnjcp" $ ^ lišča odprli razstavo pastelo* jt akademskega slikarja Jožeta ^ 17.55 Dnevnik — 18.15 Otroška serija — 18.45 Kabaret, kabaret (narodna glasba) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert nagrajencev na »Dnevnih zmage v Budvi« — 20.45 Poročila — 20.50 K X Andromeda (dokumentarna oddaja) — 21.55 Festival dalmatinskih klap Ontiš 85 Razstava bo odprta do 6. seRt^ljeV; i\d/.M4va Uš* oupua vi sz v. . V iUH9 da bi si jo lahko ogledali tud' ^ j. topliške osemletke, kisebodo vrnili v šolo. 31^: »OSLOVSKI DOBI ( MOZELJ — Nedavni "OS^r*'! fc biček« je povzročil veliko med Mozeljčani. Z ' 1* lc jim je vedno Pr',Tlt3a^V razprav osla ČETRTEK, 29. VIII. 17.30 22.15 TELETEKST 17.45 POROČILA 17.50 M. Mihelič: MOJ MILI AR1EL — Prost bodi moj Ariel, zadnji del nadaljevanke 18,15 PIVSKO POSODJE 18.40 Mozaik kratkega filma: KITAJSKI IZZIV, kanadski lilnt 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK ly.aa v KLML 20.05 TEDNIK 21.10 PANKRT, 2. del vzhodnonemške nadaljevanke 22.00 DNEVNIK oslovskega. Zdaj predlagaj0 ti**'1! t ^ J |iV'| ne bi več licitirali, ampak ir,c^afCv$ t|j pnice. Zato bi bile vstopi*'0;. ) F Q - L000d,n’U dražje (morda celo po 2 v,,y--- in 23-3 **l bali pa naj bi jih ob 22. uri DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Beli ciganček — 18.45 Ljudje, čas, glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje (francoska nadaljevanka) — 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški verčer - Hi).0 I ' (dve manjši, a še veliki nagra ^ tf. uri pa glavno premijo , na0-’ žc Vprašanje pa je, ali ne bi n® 1 ^ oslovski dobiček podvojili- P « tt|, bi bilo zaradi dražjih vstop" t5 dražjih vstop. ?aflj t9 obiska, drugič pa, ker manjšega obiska iztržili manj in jedačo, pretehtati. Zadevo kaže DOLENJSKI LIST NAGRADA NA JESENICE CIRIL LAVRIČ z Jesenic, Revolucije l/a, je imel srečo pri našem zadnjem žrebanju. Za pravilno rešeno malo nagradno križanko je dobil knjigo Luke Rhineharta “Mož na kocki«, bleščečo pripoved o težavah psihiatra. Rešite današnjo križanko in Pošljite izdelek najkasneje do 26. avgusta na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Čakajo vas lepe knjižne nagrade. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA NAUKO TORINO ŽREB«: DL GARJE DOM ŽIVAL OBOK KRALJ Škra- tov •irVrc DL TIPKA- LO AVTO- MAT mi DREVO ■BEDI ZVER mEiR, ZAOB- LJEVA- NJE NASILNA TATVINA SEMITSKI BOd mi PLAN- ŠAR IGOM2 POD ■OS« ZAIMEK 13ERM OREL mm. v.BJfcJ TEHN. Poklic! d L strni grbsoiIČr BARVA POUL DELEC PRVINE ARUSK VEtIjO-BE OJNICA DEL EL. NAPE-UAVE s® 24 UR DL DL NASUJE ___ V Nemčiji ni lahko biti Turek ^ePorter tednika Štern se je oblekel v turškega zdomca in prebil nekaj tednov v Frankfurtu, mestu največ zdomci v ZRN — šola upogibanja hrbta — Ostani tam, kjer si, Nemci vedo, kaj je dobro zate fr„ ?Varna Opera stoji ob stari ' j nkfurtski operi, ki so jo ne-j 20nn°obnov*** 'n za t0 por3!5*!* milijonov mark. Kavarna je ^ di m*jena v slogu, ki je bil v mo-| s. Pa. Prehodu iz prejšnjega v to I m«* Temni stoli, mize z j vij1rrnPrn^t*rn* ploščami, na zido-bolT • ogledala. Sem zahajajo I dcki * *iudje: lastniki butikov, bor °Vne*'> ljudje iz reklame in z jgj2?’ lepa dekleta. Pred tremi tukaj prvič popil pivo in i,ki mi sendvič s sirom. Takrat so 1' n_ P°stregli zelo ljubeznivo, da-G. „ paJe yse drugače — danes sem y namreč Turek. *fV je . * na sv°j> koži ugotovil, ali j fcre°7na trditev, da se v Nemčiji ^ Dr»P1 sovraštvo do tujcev, sem se ooblekel v Turka. Pobarval cla jn ?* brke, obrvi in lase (v črno) nadel obleko iz zgodnjih pl«1 ^.^desetih let — belo srajco z t tan8lma konicama ovratnika, pi-SvJ? kravato, modri suknjič in eJ*e hlače. Na glavo sem dal V°HS iiltnik°m' oj. et' je bilo, da je metamorf-1^. uspela. Ko sem šel mimo je ir,ne®a Pulta kavarne Opera, se Po oblečeni gospod *Gl ; arnPar*ja v roki obregnil: jo i -s,« (juiu Kavarne vzpera, se oblečeni gospod s kozarci kamparija v roki obregnil: darej’ Pr>haja Jutrovo!« Gospo-»h za Pultom mu je odgovoril: da, videl sem.« Lu . Pravil sem se globlje v lokal. katTl!ni veliko. Ko sem ogledoval, lica sedel, je pristopila nataka-Vpraj^ da in lepa mladenka. ala je: »Ste rezervirali?« Odgovoril sem v jeziku, ki po splošnem predstavlja turško verzijo nemščine: »Ne rezerviral. Vse prazno, popijem kavo, prosim.« Po teh besedah sem sedel za prvo prazno mizo. Moja kava nikakor ni hotela priti. Mahal sem natakarici, vendar se zame ni zmenila. Gledala je nekako skozme. Tako sem sedel pet minut, deset minut, pol ure. V tem času je prišel v mojo sose-dščino naš fotoreporter. Natakarica mu je takoj prinesla kozarec jabolčnega soka. Nazaj grede k pultu se je zaustavila pri moji mizi in začela brisati marmornato ploščo tako intenzivno, da je moj turški časopis padel na tla. Rekla je: »Tukaj rezervirano, razumeš!« Odgovoril sem: »Jaz ne kavo, ker jaz Turek.« Nekaj gostov seje na kratko ozrlo k naši mizi, nato pa ponovno odvrnilo glavo. Ne obstajam, jaz sem zrak. Odpravil sem se k pultu. »Udo, mislim, da si zdaj ti na vrsti,« je rekla naša lepa natakarica. »Zakaj ne postreči?« sem vprašal. Natakar Udo je z dvema prstoma prijel mojo kravato, kot bi želel preveriti kakovost, in rekel: »Tukaj je vse rezervirano in basta! Tukaj ni prostora zate, razumeš, golazni ne potrebujemo. In zdaj se poberi od tod, ker bo sicer tesno!« pesta z roko je bila prepričljiva. Šel sem ven. Že sedem dni živim kot Turek v Frankfurtu. Četrtina prebivalcev v tem mestu so tujci. Vsako jutro J>e vedno bič človeštva De *5a-Vost še ni izkoreninjena — Poceni zdravilo več ^ ucinkuje, za dragega ni denarja — Je rešitev ate°^a^ost je ena od bolezni, za ^adniu tvo najdlje ve. Po cepivo? l°novYPOdatkih ogroža TO mi-'''bsko,. neuradno pa je bol- *aradi°ra^ k cnkrat yeč. Zdravi se, lH Tf Jlo 4 p°manjkanja denarja, sa-Vn,,-bilijone ljudi. ^Bacil go-ii1 a "*ikr0u ?? odkrili leta 1874. ŠulG) Pod0L ’ k' povzroča gobavost, je e1" .; 1*i;;iSpen bac'b> tuberkuloze, pre- , vPj na načine, ki še danes niso ” j''niani'' ^aianko pa se ve, da do HCfbavost. prihaja v samo -fji' i?*čiln okoliščinah. Zanje so J' nczdravo okolje, slaba v*»>j 1 pomaniklj»va higiena in jlij^munološke obrambe or- 10 ey dolgo, do jjr SLk3o*czen pojavi, nastopa ,al''j »^Otn^. kah. Zelo nalezljiva je : hc Pa še”7"3 gobavost, pozna- I' i d si uberkulozno gobavost, n P j j*škei»,a razširjeni v približno deželah ob i)'V ,obsegu " i* >» ri Zrt Pasu- a* "V ^raVnjkrav|Jenju gobavosti je bilo z(lr°tn.1 dolgo na voljo eno oiV i lJ ?*tr. >javilo, imenuje se sulfon in.. Stavilo •- ■- r°m os*0' je a poceni uspešno in v zadnjem up- rezistence. Zdaj ga a/ Pa „ poceni, v zaonj ' Zar^8ova učinkovitost i;Sira kS^radi Iilcn^aj° z zelo močnim anti- nv • r^ampicinom, ki ga Jo iz neke vrste gob in ki je prvenstveno namenjen zdravljenju hude tuberkuloze. Pravijo, da tudi pri gobavosti dela čudeže. Na žalost pa gre za substanco, ki je zaplptena za sintetiziranje in draga za proizvodnjo. Niti en laboratorij na svetu je ne more izdelovati poceni. Tudi zaradi tega so se zdravniki odločili za drugačno strategijo boja proti gobavosti. Leta 1971 so začeli delati poskuse s cepivom zoper gobavost. Rezultati še niso znani, pravijo pa, da niso najbolj obetavni. Izračunali so tudi ceno morebitnega izkoreninjenja gobavosti. Svetovna zdravstvena organizacija ima podatke, po katerih je potrebno za ozdravitev lepronrat-ozne gobavosti 400 francoskih frankov v roku dveh let. Za enega bolnika. Da bi zdravili bolnika s tuberkulozno gobavostjo, potrebujejo 40 frankov v šestih mesecih. Za 16 milijonov gobavih bi torej potrebovali okoli 22 milijard frankov, kar je več kot 700 milijard dinarjev. To pa je veliko denarja. Nedotakljivi, kot pravijo gobavim ljudem, bodo prav gotovo teptali ta svet tudi v 21. stoletju. Pa čeprav samo kot zdravim neprijetne sence. (Vir: L’ Express) vstanem ob štirih. Ob petih se začne moje delo smetarja. Vsak dan osem ur čistim ulico med razkošnim hotelom in gledališčem. Brez tujcev bi se mesto zadušilo v smeteh, 95 odstotkov smetarjev v Frankufrtu so Turki. Turki v Nemčiji — to je šola upogibanja hrbta, da bi preživeli. Ce prestopiš meje, ki so ti jih odredili Nemci, jih dobiš po ušesih. Ostani tam, kjer si lahko, Nemci vedo, kaj je dobro zate. Prvih nekaj dni sem se še zgražal nad napisi v frankfurtski podzemeljski železnici: »Ahmed, čaka te krematorij! ali »Muslim, go home!« Ne več kot dvajsetih klopeh pred sedežem policije je pialo. »Samo za Nemce«. Če človek nekajkrat na dan vidi tak ali podoben napis, postane to del slike, ki jo ima o Frankfurtu. Tako kot novo poslopje Nemške banke ali stara opera. Hitro sem se navadil, da so z menoj kot turkom ravnali kot s slaboumnim. V samopostrežbi mi blagajničarka sama jemlje denar z dlani, kot da sam ne bi znal šteti. Peki me nenehoma sprašujejo, ali ne bi raje kupil včerajšnji kruh, ki da je zelo poceni. V teh nekaj dneh, ki sem jih preživel kot Turek, mi je postalo jasno, zakaj Turki najraje kupujejo v trgovinah, katerih lastniki so Turki. Zato, ker tam z njimi ravnajo kot z ljudmi. Petek zvečer. Čas za zabavo. Opazil sem, da me ne vleče ven, saj bom moral za odhod na sovražno nemško ozemlje vložiti določen duševni napor. Najraje bi večer prebil s turškimi prijatelji v njihovih gostiščih. ■ Diskoteka Vogue. Pri vhodu vratar, črn Američan. Zaustavi me: »Stoj, tukaj je zasebna zabava!« odgovorim mu: »Zakaj Turki ne dobrodošli? Vsi hodijo noter.« Črnec je prijazen, vendar odločen. Skoraj prijateljsko me vzame pod roko in pelje stran od vrat. Kultivirani črnec iz Nevv Yorka in fizični delavec iz zabite Anatolije. Zunaj stoje mladi ljudje, oblečeni po najnovejši modi. Opazujejo me. Obrnem se skupini treh mladeničev. »Zakaj jaz ne notri? Reci mi.« Dvajsetletnik mi odgovori s čistim frankfurtskim naglasom: »Za tebe sem še vedno gospod Steinbach. Jasno!« ko to govori, njegovi prsti narahlo tolčejo po mojih prsih. /Di 'tv k r-i _ I\ j \ r“ *■' vlu,-- Ne popuščam. »Zakaj ne Turki noter? Tudi mi ljudje,« rečem v trenutku, ko vstopajo v klub trije Italijani v trenirkah. Gospod Steinbach je odločen: »Počasi izgubljam potrpljenje, prav lahko jih boš dobil po gobcu.« Odidem drugam. Povsod ista pesem. Rajski vrt je solidno gostišče z glasbo. Jedilni list v izložbi obeta domačo hrano. Sternov fotograf, ki je nekaj korakov pred mano, pri vratarju brez težav kupi vstopnico za dve marki. Ko me vratar zagleda, dvigne obe roki in reče: »Samo za člane kluba«. Pokažem na fotoreporterja, ki izginja za vrati. »Stalni gost«, pravi vratar. Gost, očitno Italijan, mi reče, da tu ni za tujce moje vrste. Zaplet ob vratih jemlje vratarju preveč časa. Prihajajo novi gosti. Zgrabi me za roko in rine ven. Z žepom suknjiča se zataknem za kljuko. Žep se strga. »Ne delaj težav, sicer bo slabo,« grozi vratar Rajskega vrta ob slovesu. Naslednji večer poskušam še enkrat. Tokrat je moj izgon iz raja še bolj prepričljiv. Pospremili so me z brco v zadnjico. Izgubim ravnotežje in pristanem na pločniku. Dogodek ni nikogar zanimal, nihče se ni potegnil zame. Na tramvajski postaji me je nekoliko kasneje brez vsakega razloga pritisnil ob zid petdesetletnik in preteče zamrmral: »Posrani Turek, zaklal te bom!« Nihče od čakajočih na tramvaj ni pokazal najmanjšega znaka, daje kaj videl ali slišal. Breite Gasse je za'ljubezenske stvari najcenejša ulica v Frankfurtu. Mogoče me bodo tam sprejeli zaradi mojega denarja. Povedali so mi, da prideš tu skozi že s 30 markami. Zaman poskušam štirikrat. V izložbi Malega Erosa sedi majhna, lepa ženska. »Koliko stane?« vprašam. Brez besed se obrne. Ponudim 50, 100. Odgovora ni. Iz žepa vzamem ves denar — 230 mark. Takrat se ženska obrne in reče: »Poserjem se na tvoj denar, razumeš? Izgini, sicer boš .imel opravka z mojimi prijatelji!« Zelo lahko je spet biti Nemec. V kavarni Opera sedem za edino prosto mizo. Pristopi natakar Udo, se nasmehne in reče, da bo takoj poslal fante. Ponovno se/n 'Nemec. Nihče me več ne gleda postrani, nihče se ne znaša nad menoj, nihče me ne. žali. Sem zadovoljen? Pravzaprav bi moral (Vir: Štern) biti. 2. Komisija za delovna razmerja DO Birostroj Maribor v skladu z določili 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih v DO Birostroj objavlja dela in naloge za servis precizne mehanike Krško: birotehnik lil. — za nedoločen čas (1 izvrševalec) Pogoji: — končana srednja elektro šola, šibki tok, (V. stopnja U. I). — 1 do 2 leti delovnih izkušenj — zaželen izpit B kategorije pripravnik z zaključeno srednjo šolo — smer šibki tok (V. stop. U.l.) — za določen čas — opravljanje pripravništva (1 izvrševalec) Podrobnejše informacije dobite na tel. (062) 23-361. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjih del, dokazilo o strok, izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratkim življenjepisom (velja za točko 1) v 8 dneh po objavi na naslov: Birostroj Maribor, Glavni trg 17/b, za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku obiave 557/34-85 Mercator kmetijski kombinat Sevnica tozd Trgovina Razpisna komisija Razpisna komisija tozd Trgovina razpisuje dela in naloge: individualnega poslovodnega organa — direktorja tozd Trgovina Poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, — da ima srednjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in da ima 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog bo delavec izbran za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri kandidata. 550/34-85 Kostak, Komunalno stavbeno podjetje p. o. Krško, razpisuje za šolsko leto 1985/86 naslednje Kadrovske štipendije 2 štipendiji za poklic 2 štipendiji za poklic 1 štipendija za poklic 2 štipendiji za poklic 1 štipendija za poklic 2 štipendiji za poklic 1 štipendija za poklic 1 štipendija za poklic 1 štipendija za poklic 1 štipendija za poklic zidar tesar železokrivec keramičar in pečar monter vodovodnih naprav monter ogrevalnih naprav čevljar diplomirani inženir gradbeništva diplomirani inženir strojništva diplomirani pravnik POSEBNE UGODNOSTI! Učenci, ki se šolajo za poklice IV. zahtevnostne stopnje (KV delavci), dobijo še dodatek k štipendiji, DO pa jim krije tudi del stroškov v dijaškem domu in vse šolske potrebščine. Vlogo za štipendijo (obrazec Državne založbe Slovenije št. 8,40) pošljite do 31. avgustaJ985 na naslov: DO KOSTAK Krško, Kadrovska služba, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 11. 552/34-85 Pozdrav na vsakem LABOD, tovarna oblačil Novo mesto, TOZD Temenica Trebnje Delavski svet razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD Temenica Poleg z zakonom določene pogoje mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba tekstilno-konfekcijske ali ekonomske oziroma druge ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, — ustrezne organizacijsko-samoupravne in moralne kvalitete za uspešno vodenje temeljne organizacije. Na razpisana dela in naloge bo izbrani kandidat imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LABOD, Tozd Temenica, Stari trg 50, 68210 Trebnje, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po odločitvi DS TOZD. 554/34-85 POTA m srn? poročajo ODPELJAL KOLO Z MOTORJEM — Minuli petek, 16. avgusta, je nekdo izpred grada na Otočcu odpeljal kolo z motorjem in lastnika Silva Murglja oškodoval za 70 tisočakov. Miličniki ta čas še poizvedujejo za storilcem. GOSTE IZZIVAL K PRETEPU — Miličniki so v nedeljo pridržali do izt-reznitve 20-letnega Ota Brajdiča iz Žužemberka, ki se je udeležil veselice na Dvoru. Vzrok prijetja: Brajdič je na veseliščnem prostoru izzival goste k pretepu, zato so ga miličniki napotili v romski tabor, vendar se je razgreti mladenič kaj kmalu vrnil in pričel goste celo brcati in odrivati. Miličniki so bili tokrat bolj odločni, napisali so tudi prijavo sodniku za prekrške. TRIJE RANJENI V TRČENJU KRONOVO — V ponedeljek okoli 1. ure ponoči je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Kronovem do hujše prometne nezgo-de..31-letni Novogoričan Ivan Peretič je peljal tovornjak proti Ljubljani in v levem nepreglednem ovinku pri Kronovem pričel prehitevati drug tovornjak, ki gaje vozil Milenko Maksimovič. Med prehitevanjem je nasproti z osebnim avtom pripeljal 39-letni Mu-harem Jašič iz Ljubljane. Kljub umikanju se trčenju ni bilo moč ogniti. Poleg voznika Jašiča sta se hudo poškodovala še sopotnika, 30-letni Mihajlo Pevulja in 44-letni Rado Bilbi-ja, oba iz Ljubljane. Vse ponesrečence so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo so ocenili na milijon in 200 tisoč din. PO DOLENJSKI DEŽELI • Popolnoma brez moči so bile kokoške, ki so do 12. avgusta prebivale v domu, ki jim ga je priskrbel Zahir Šumar iz Kanižarice. Skoz nezakljenjena vrata seje namreč tisto usodno noč petkrat stegnila še neznana roka in Šuma-rja prikrajšala za pet obilnih obrokov. • Podobne stvari so se dogajale tudi na povsem drugem koncu Dolenjske. Nedeljsko nqč je nekdo izkoristil za obisk kokošnjaka Martine Zajc iz Dolnjega Krono-vega in iz njega speljal šest putk. Mesnina je po nekaterih izračunih vredna prek šest tisočakov. • Minulo sredo se je po smetišču in odlagališču odpadnega materiala v Leskovcu pri Brusnicah zadrževal 22-letni Bogdan Miklič iz romskega naselja pri Stranski vasi. S svojo pridnostjo pri nabiranju še koristnih in vnovčljivih predmetov je povsem onemogočil normalno delo tamkaj zaposlenih delavcev, tako da so morali posredovati miličniki. Miklič jim je sicer dvakrat pobegnil skoz ograjo, v tretje pa so bili možje postave uspešnejši. Zaradi objestnega obnašanja bo podana prijava sodniku za prekrške še nekoliko zajetnejša. Eden mrtev, §est ranjenih V petek huda prometna nesreča v Dolnji Stari vasi — Vzrok: neprevidnost in neizkušenost DOLNJA STARA VAS — Eden mrtev, šest hudo poškodovanih in za okoli 700 tisočakov materialne škode, to je tragični seštevek prometne nesreče, do katere je prišlo v petek zvečer na cesti skoz Dolnjo Staro vas. Vzrok: neprevidnost in neizkušenost 25-letni Hasan Dža-nanovič, začasno stanujoč v Šentjerneju, je sedel za volanom tovornega avtomobila znamke »Unimag«, na katerem je sedelo šest delavcev. Džananovič je peljal iz Volč-kove vasi proti Dolnji Stari vasi, vendar je vozil s preveliko hitrostjo, avtomobila ni obvladoval. Skoz Staro vasje peljal kar po sredi ceste, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 27-letni Stane Zagorc iz Cerovega loga. Voznika sta se sicer umikala v desno, vendar je zaradi neizkušenosti Džananoviča' prišlo do trčenja. Tovornjak je namreč s prednjim levim kolesom zadel Zagorčevo vozilo, pri čemer je Džananovičevo vozilo dvignilo in obrnilo na desni bok. Pri tem so z avtomobila padli tudi vsi delavci in se hudo poškodovali. V novomeško bolnišnico so morali prepeljati 30-letnega Ahmeda Baltiča, 23-letnega Šefhijo Kudiča, 24-letnega Ek-rema Kozanoviča, 21-letnega Hasana Šakoljiča, 49-letnega Redžepa Babiča in Alijo Sergija, poleg njih pa še 4-letno potnico v osebnem avtomobilu, Sonjo Zagorc. Vsem ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč in jih tudi obdržali na zdravljenju. V soboto, 17. avgusta, so iz bolnišnice sporočili, daje hudim poškodbam podlegel Ekrem Kozano-vič iz Velike Kladuše, začasno prijavljen v Šentjerneju. IZ ŽUPNIŠČA ODNESEL GOTOVINO METLIKA — 20-letni Metličan A. Z. je utemeljeno osumljen, daje 12. avgusta iz župnijskega urada v Metliki odnesel 37.000 din. Gotovina je bila last metliškega duhovnika Albina Žnidariča. ČRNA BERA PREJŠNJEGA TEDNA — Številne prometne nesreče prejšnji teden na cestah novomeške UNZ so zahtevale kar štiri smrtne žrtve in več poškodovanih. Z veliko sreče pa jo je v petek odnesel 77-letni Ljubljančan Janko Koren, kije kar po levi pripeljal v ovinek na Težki vodi. Trčenje z vozilom, ki gaje nasproti pripeljal Zahodni Nemec VVarner Kirch, je bilo neizogibno, na srečo pa ni terjalo telesnih poškodb. Materialne škode je bilo za milijon din. (Foto: A. Bartelj) V delovnem stroju ob življenje 48-letni Viktor Dolarje bil takoj mrtev__________________ OREHOVICA — V torek, 13. avgusta, je prišlo na gozdni poti med Orehovico in Cerovim logom do hude nezgode z delovnim strojem, v kateri je bil ob življenje 48-letni Viktor Dolar iz Gornjega Maharovca. Dolar je peljal delovni stroj nakla-dač iz. peskokopa v Orehovici proti Cerovemu logu. Med vožnjo po klancu navzdol je v desnem ovinku zaradi vožnje preblizu desnega roba poti zapeljal na kamnito škarpo. Zaradi prevelike hitrosti ga je od škarpe odbilo v levo prek ceste, kjer seje vozilo prevrnilo in zdrsnilo kakih 40 metrov globoko. Med prevračanjem je kabina stroja Dolarju stisnila glavo, tako da je bil na mestu mhev. Gmotno škodo so ocenili na 100 tisočakov. TRČIL MED PREHITEVANJEM LUTERŠKO SELO — Minuli četrtek, 15. avgusta, se je 54-letni zahodnonemški državljan Ernest Wa-Idemar Gengenbach peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani. V Luterškem selu je dohitel avtobus in ga pričel prehitevati, ko mu je z avtom nasproti pripeljala 37-letna Veselina Karabaševič, začasno zaposlena v Zahodni Nemčiji. Po trčenju je Gengenbachov avtomobil odbilo v avtobus, tako da se je prevrnil, pri tem sta se hudo poškodovala voznik in sopotnica Gebrona Gengenbach, lažje pa Karabašičeva, sopotnica Zagorka Ilič in sopotnik v prvem avtomobilu Adreas Gengenbach. Vse so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na preko 5 milijonov din. POPRAVEK Iz novomeške UNZ smo dobili sporočilo, da so nam ob zapisu o dveh na Lopati izgubljenih otrocih posredovali napačna imena. Šlo je namreč za brata, 7-letnega Sebastijana in 3-letnega Mateja, tako da se vsem prizadetim za napako opravičujemo. Najvažneje pa je seveda, da so, kot smo že pisali, oba otroka še istega dne našli živa in zdrava.. ---------------------------- POD NASIPOM NAŠLI NEZAVESTNEGA KOT — 50-letni Marko Muhnič iz Blaževcev pri Vrbovškem se je 11. avgusta peljal z neregistriranim motornim kolešom. Iz Prelesja proti Kotu pri Starem trgu. Na ravnem delu ceste pred Kotom je zapeljal v desno in padel po bankini. Muhniča je vrglo kaka 2 metra pod nasip, kjer je najverjetneje z glavo udaril ob kamniti mejnik in obležal nezavesteh. Šele okoli 4. ure ga je tam našel Ivan Kapš iz Blaževcev in ga odpeljal v ZD Vrbovško, od tam pa je v bolnišnici Ogulin, kjer je Muhnič v sobto, 17. avgusta, za hudimi posledicami nezgode - umrl. Materialne škode je za 3 tisočake. Iz neznanega vzroka na levo v smrt V petek smrtna prometna nezgoda na Otočcu NEPREVIDNO ZAPELJAL NA LEVI VOZNI PAS — V petek dopoldne se je 77-letni Ljubljančan Janko Koren peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Metliki. V naselju Težka voda ni najbolje speljal desnega deloma preglednega ovinka, zaneslo ga je na levi vozni pas, po katerem je zahodnonemški državljan Warner Kirch pripeljal osebni avto s počitniško prikolico. V trčenju je na srečo nastala le materialna škoda, ocenili so jo na milijon din. ZARADI PREHITRE VOŽNJE NA LEVO : 37-letna Ljubljančanka Greta Mrše se je 11. aveusta peljala z 8 DOLENJSKI LIST osebnim avtom iz Črnomlja proti Staremu trgu. Ko je privozila po klancu navzdol do križišča z regionalno cesto, jo je v desnem nepreglednem ovinku zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo stran cestišča. Takrat iz nasproti pripeljal 61-letni Jože Grabrijan iz Livolda pri Kočevju. Prišlo je do trčenja, v katerem so se lažje poškodovali voznica in sopotnika, 3-letna Damjana in 7-letni Aleš Barič iz Črnomlja. Vse so odpeljali po prvo pomoč v črnomaljski zdravstveni dom, od koder so jih po nudeni zdravniški oskrbi odpustili domov. Materialno škodo so ocenili na 500.000 din. r1 OTOČEC — V prometni nezgodi, do katere je prišlo minuli petek ob 14.15 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Otočcu, je izgubil življenje 24-letni Branko Eržen iz Gabrijel pri Sevnici. Eržen se je tistega popoldneva peljal z osebnim avtom iz zagrebške smeri proti Ljubljani, pri Otočcu pa je v desnem in nepreglednem ovinku iz povsem neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas in silovito treščil v tovornjak s pol-priklopnikom, ki ga je nasproti pripeljal Beograjčan Marko Marič. Eržen je hudim poškodbam podlegel na kraju nesreče, materialno škodo pa so ocenili na 300.000 din. Tretji rekord Primca Igor Primc v Postojni za 92 cm izboljšal mladinski državni rekord — Met 55,54 metra je letos absolutno najboljši v državi Novomeščan Igor Primc je bil junak postojnskega prvenstva. Čeprav ga je pri metanju oviral sunkovit veter, je Primc dosegel izvrsten in kar za 92 cm boljši rezultat od svojega državnega rekorda. S 55,54 m je letos najboljši v državi tudi med seniorji. Rekordni met pa se mu celo ni povsem posrečil. V zadnjem delu meta je veter disk obrnil in ga potisnil navzdol, tako da seje orodje zapičilo v tla. Primc je bil še drugi v metu krogle in tretji v metu diska. Za najboljši rezultat prvenstva je dobil srebrno plaketo Iskre. Tudi sicer je letošnje novomeško mladinsko moštvo v Postojni preseglo rekorde vseh prejšnjih. Atleti so osvojili kar trinajst medalj, 4 zlate, 5 srebrnih in 4 bronaste. V republiški reprezentanci za mladinski altetski po- DVAKRAT ZMAGAL — Mladi novomeški atlet Matjaž Zupančič je na slovenskem mladinskem atletskem prvenstvu v Postojni prepričljivo zmagal v dveh disciplinah: v teku na 110 m z ovirami in v troskoku. kal republik in pokrajin bo 5 ali celo 6 Novomeščanov, kar je tudi svojevrsten rekord. Letošnji zmagovalec vseh republiških mladinskih tekov na 110 m z ovirami, Zupančič, je razen na visokih ovirah osvojil naslov republiškega prvaka tudi v troskoku. Pri tem je dosegel osebni rekord in prvič presegel mejo 14 m — 14,25 m. Matjaž jezdve-ma naslovoma prvaka in bronasto medaljo v štafeti 4x400 m po osvojenih kolajnah najboljši Novomeščan. Četrto zlato medaljo je za Novo-meščane v finišu teka na 5000 m priboril Bojan Vidmar. V isti disciplini je Saje osvojil bronasto medaljo, dan pred tem pa je v teku na 3000 m osvojil srebrno. Med starejšimi seje odlikoval mlajši junior Sandi Tekstor z dvema srebrnima medaljama in osebnima rekordoma ter tretjim mestom v štafeti 4x400 m. V teku na 400 m z ovirami je z 59,59 s postavil nov dolenjski rekord za mlajše juniorje, na visokih ovirah pa je bil s 16,0 s drugi za Zupančičem. Državni prvak Fabjan se je tokrat odpovedal zanesljivemu naslovu v teku na 3000 m, na pol krajši progi pa je osvojil srebrno medaljo in dosegel osebni rekord 4:03,2. Med starejšimi vrstniki je zelo dobrd_ nastopil še en mlajši mladinec: Toni Žulič je po štirinajstnevnih počitnicah zaradi poškodbe v teku na 400 m osvojil tretje mesto in s tem majico v republiški štafeti 4x400 m za mladinski pokal republik in pokrajin, ki bo konec avgusta v Subotici. Ostali rezultati 1. dne: višina — 5. Jožef 185 cm, 150 m — 7. Mikec 4:19,3, 4x100 m — 4. Novo mesto 45.44 s, 100 m — 11. Judež 12,50 s, dekleta: 100 m — 7. — 8. Zupančič 13,3 s, 400 m — 6. Vidmar 1:02,72, disk — 7. Derganc 28,12 m. J. PENCA Papežu prvo mesto na dirki v Avstriji V finišu ugnal odlična avstrijska kolesarja DUNAJ—Jugoslovanska kolesarska reprezentanca je več kot uspešno zaključila svoj nastop na treh enodne; vnih dirkah v Avstriji. V konkurenci kolesarjev iz ČSSR, Nizozemske, Švice in Zahodne Nemčije so naši kolesarji posegli po mestih povsem pri vrhu. Tako je bil, denimo, Jože Smole na sobotnem kriterij'u \^Tulnu 4., Sandi Papež pa 8., medtem ko so Ropret, Marn in Ugrenovič odstopili. Velik uspeh našim pa je prinesla nedeljska, 139,5 kilometra dolga dirka po do; najskem Novem mestu, kijeimelatudi en gorski cilj. Prvo mesto je osvojil Sandi Papež, ki je za progo porabil 3 ure 16 minut in 45 sekund, v finišu pa ugnal najboljša avstrijska kolesarja Koenigshoferja in Wechelsbergerja-Ostali naši so dosegli naslednja mesta: 7. Ugrenovič, 10. Marn, 16. Smole, 18-Ropret. Za »Veliko nagrado Krke« V soboto in nedeljo troje mednarodnih kolesarskih tekmovanj — Nedeljska dirka šteje tudi za ___________________republiško prvenstvo__________________ NOVO MESTO — Po krajšem zatišju bo Novo mesto to soboto in nedeljo ponovno v znamenju kolesarstva. V dveh dneh bodo na sporedu kar tri tekmovanja, ki bodo letos prvič skupaj štela za »Veliko nagrado Krke«. Organizatorjem, KD Krka, so se doslej prijavili kolesarji iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Jugoslavije, kar ob riekolikanj okrnjeni vrsti najboljših jugoslovanskih kolesarjev (manjkali bodo tekmovalci, ki bodo tedaj vozil* na svetovnem prvenstvu v Italiji), vendarle zagotavlja kvalitetno in privlačno prireditev. To pa še posebej, ker bo nedeljska cestna memorialna dirka štela tudi za republiško prvenstvo in bo tako odločala o letošnjih prvakih SRS v posamični in ekipni razvrstitvi. Start dvodnevnih tekmovanj bo v sobotd ob 8. uri z. že 12. tradicionalno dirko »Okoli Grma«, na kateri bodo poleg članov, starejših in mlajših mladincev, pionirjev A in B nastopili še rekreativci in cicibani. Istega dne ob 19. uri bo na Drski 3. nočni kriterij, najbolj zanimivo pa bo zagotovo v nedeljo, ko bo na Glavnem trgu ob 8. uri start 8. memorialne dirke Milana Novaka. Tekma bo potekala na zdaj že uveljavljeni progi med Novim mestom, Otočcem. Ratežem in Slatnikom, člani bodo morali prevoziti 9 krogov (162 km), starejši mladinci 6 (108), mlajši mladinci 4 (72), pionirji A 2 (36) in pionirji B 1 krog (18 kilometrov). Za najboljše v vseh dirkah je pripravljenih kar 45 pokalov, 15 kompletov medalj, da vsega ne omenjamo, najboljši v skupnem seštevku za »Veliko nagrado Krke« pa bodo prejeli denarne in praktične nagrade. • V času kolesarskih dirk bodo zaprte za promet vse ceste, koder bodo tekme potekale. Tako bodo v soboto dopoldne za promet zaprte ulice, koder poteka tradicionalna dirka »Okoli Grma«, zvečer pa na Drski ceste zaradi nočnega kriterija. Prav tako bodo v nedeljo ob 8. pa tja do 12. ure zaprte ceste med Novim mestom, Mačkovcem, Otočcem, Strugo, Ratežem in Slatnikom do Novega mesta, ker bo na tej progi potekala memorialna cestne dirka, ki bo štela za republiško prvenstvo. PRVA MEDNARODNA ZMAGA KRIŽETOVE LIENZ — Konec minulega tedna je bil v Lienzu v Avstriji velik mednarodni atletski miting-na katerem so poleg atletov iz Francije, ČSSR, Bolgarije, Vzhodne Nemčije, Avstrije, da ne naštevamo vseh, nastopili tudi trije tekmovalci iz Dolenjskih Toplic Cilka Križe. Greta Hren in Milan Šimunič. Vsi trije so se dobro odrezali. Največ je dosegla Cilka Križe, kije s 175 centimetri zmagala v skoku v višino, njen dosežek pa ji je prinesel pokal za tretji rezultat mitinga. Greta Hren je v skoku v daljavo dosegla 566 cm in pristala na 5. mestu. Milan Šimunič, ki ga je domala vso sezono pestila poškodba noge, pa je s 721 centimetri postavil šesti rezultal skoka v daljavo. Janez Simončič: »Veseli me, da smo zakopali bojno sekiro s Krčani.« Sevničani pred 14. Lovrekovim memorialom DVE ŠAHOVSKI NOVO MESTO — Člani ŠK Novo mesto so pred dnevi odigrali hitropof' ezni šahovski turnir za julij. Zmagal Je Kastelic, sledijo pa: Pucelj, BalkoveC-dr. Lapanje, Avsec, Lazarevič, '• Plaveč itd. Za razliko od julijskega pa je avgustovski turnir dobil Stokano-vič, drugi je bil Šušnjar, tretji Pucelj- PRIJAVE ZA NOGOMETNO LIGO NOVO MESTO — Odbor za organizacijo občinske lige v malem no i0' metu obvešča vse zainteresirane, das čimprej prijavijo za sodelovanje. dnji rok prijav za udeležbo v ligi je *' avgust, prijave pa pošljige na nov meško ZTKO, p. p. 30. Elan z novim »krmarjem« Brežičani na 1. mesto v območni nogometni ligi, Elan za obstanek — Slavko Retelj novi trener Novomes' ______________________čanov________|____________1 Pravzaprav največja novost v taboru novomeških nogometašev je, daj ekipo znova prevzel domači ,ren?0 Slavko Retelj. Brez dvoma je bila pravilna in dovolj utemeljena P0ljfk£j navsezadnje je Retelj novomešk vrsto vodil že pred letom, še pomen1 neje pa je, da igralce dovolj dobro P° na, saj je z nekaterimi v dresu Ela" Dobre priprave — Cilj: zmaga v ligi SEVNICA — Rokometaši Sevnice so v soboto odšli na enotedenske priprave pred bližnjim prvenstvom. V sredo so se vrnili z Lisce in bodo do so-otne preizkušnje, 14. Lovrekovega mamoriala, vadili kar doma. O pripravah in Lovrekovem memorialu smo se pogovarjali s trenerjem Janezom Simončičem. _ »Priprave na Lisci so povsem uspele kljub manjšim poškodbam nekaterih igralcev, ki pa bodo zanesljivo nared 24. avgusta ob 16. uri, ko bomo pred domačim občinstvom skupaj z gostujočimi ekipami Šoštanja. Inlesa, usnjarja in Ferlacha SC iz Borovelj na avstrijskem Koroškem na Lovrekovem memorialu skušali prikazati čim boljšo igro. Sicer pa so naše misli že pri letošnjem prvenstvu. Prepričan sem, da uspeh ne bo izostal, če nas ne bodo spet napetnajstili rokometni uradniki. Najhujša konkurenta za uvrstitev v 1. SRL nam bosta prav gotovo moštvi Črnomlja in Radeč,« pravi Simončič. Brez predstavnikov Dolenjske in Posavja, kar pa ni presenečenje, se bo v nedeljo pričelo prvenstvo v enotni slovenski nogometni ligi. Kot je znano, so Brežičani lani izpadli iz SNL, potem ko so se po prvem delu potegovali celo za mesto v prvi polovici lestvice. Odločilo je očitno tistih 7 točk, ki so jih v jesenskem delu prvenstva izgubili na svojem igrišču. Tako Elan kot Brežice bosta letos igrala v območnih ligah, katerih prvenstvo se prične 1. .septembra. Nobena skrivnost ni, da sc bodo skušali Brežičani letos vnovič dokopati do 1. mesta in ponovno zaigrati v družbi najboljših slivenskih ligašev, med katerimi sta letos tudi Olimpija in Maribor. In kako bo pri Elanu? TRETJI FINALIST »SILVO ROŠER« OTOČEC — Na igriščih na Otočcu se je v soboto in nedeljo nadaljeval turnir v malem nogometu »Otočec 85«. Kot smo že pisali, sta svoje delo že opravili 1. in 2. predtekmovalna skupina. ki sta dali tudi prva od štirih finalistov (Parketarstvo in Divji jezdeci), medtem ko so v soboto in nedeljo igrali srečanja 3. in 4. skupine. V 3. skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Bajer — Stock 840:0, »Rošer Silvo« — Bajer 0:0, Stock 84- »Rošer Silvo« 0:1. Igralci ekipe »Rošer Silvo« so tako tretji finalisti, četrti finalist pa bo znan jutri, ko bo s predtekmovanji končala še 4. skupina. Že v soboto bo turnir najboljših štirih ekip, ki bo tudi razdelil nagrade: trodnevno bivanje za 10 oseb v enem od Krkinih zdravilišč, pečenega odojka, večerjo za 10 oseb v hotelu Grad in seveda velik pokal. pred časom tudi igral. Pri Elanu so ^ di okrepili strokovno delo in del° mladimi, kar bi moralo čez čas ve? darle prinesti rezultate. Za Ictošnj. sezono pa kaj več kot obstati v Ir realno ni pričakovati. . Še beseda, dve o Beli krajini, črn j maljci so že drugo leto zapored izpa iz kvalifikacij za vstop v območno -publiško ligo. Najbolj zanimivoP vsem tem je, da so brez težav presko li prvo oviro, v drugem krogu v go5' odpravili Postojno z 1:0, nato pa s1^ ma, v povratnem srečanju, privos poraz z. 1:2, ki jih je stal želenega riU PAVLIČU DRUGA DIRKA ZA DP KRALJEVO — Vse kaže, d» .jj odlični novomeški motocikh Lojze Pavlič prebolel hud Pa0 pred tedni na dirki za svetovn^ prvenstvo na reškem Grobniku- . nedeljo je pred kar 80 tisoč g,e°? »j v Kraljevu na drugi letošnji d|f za državno prvenstvo prcpričlj1 ^ zmagal v svoji kategoriji do , ccm. Za Pavličem je v cilj pripelJ Rečan Matulja, potem pa Nervo ^ Zagreba. Po dveh nastopih vod' skupnem seštevku kategorije? 80 ccm Nervo, ki je zbral 25 to* ’ Pavlič pa je z nedeljskimi 15 točk mi drugi. Št. 34 (1880) 22. avgusta £11 MEDNARODNA RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE • RAZSTAVA KONJ, SVINJ, OVAC, KUNCEV; PERUTNINE • ŽIVILSKA 23. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM Gornja Radgona 23. 8. —1.9.1985 NOVO! X o « s o Q INDUSTRIJA • STROKOVNA PREDAVANJA • INOVACIJE • ZAŠČITNASREDSTVA • DEMONSTRACIJE IN DEGUSTACIJE • PRODAJA DOMAČE OBRTI • 950 odprto: od 9.00 do 19.00; zabavni program do 24.00 x 33 S U) H prodaja konjev 27.8. < žrebanje, ankete £ s > r-O m ZKGP — Kmetijsko gospodarstvo Kočevje razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjskih hiš. Javna dražba bo 7.9.1985 v krajih, kjer so stanovanjske hiše, po naslednjem razporedu: ob 7. uri na Oneku hiša št. 3: izklicna cena 734.294,00 din zemljišče 881 m32: 212.145,00 din (a 241 din), hiša št. 4: izklicna cena 701.285 din, zemljišče: 79.600 din, ob 9. url v Koprivniku hiša št. 22 za izklicno ceno 628.340,00 din, zemljišče 48.160,00 din, ob 12. uri v Pirčah št. 18 za izklicno ceno 1,044.684,00 din, mljišče 87.300, din. ze- Javne dražbe se lahko udeležijo kupci, ki pred pričetkom dražbe vplačajo 10% kavcijo od izklicne cene. Kavcija se všteje v kupnino, če ponudnik uspe, v nasprotnem primeru se kavcija vrne. Kupec mora plačati najmanj 30% izlicitirane cene ža hišo in celotno odškodnino za zemljišče v 30 dneh po javni dražbi oz. ob sklenitvi pogodbe. Ostanek, t. j. 70% kupnine od izlicitirane cene za hišo, mora kupec plačati v treh letih v mesečnih obrokih, ki ne bodo nižji od mesečne stanarine. Kupec plača stroške cenitve in prodaje, prometni davek ter sodne in druge takse v zvezi s prometom in prepisom. Nosilci stanovanjske pravice imajo prednostno pravico nakupa stanovanjske hiše za izlicitirano ceno. Hiše, ki so predmet prodaje, so obremenjene s stanovanjsko piavico (naseljene). Prodajalec proda te hiše brez obveznosti do kupcev glede reševanja nadomestnih stanovanj za stanovalce, ki stanujejo v hiši. Za nekatere hiše so poleg kupnine še regresni zahtevki, ki bodo sporočeni na javni dražbi in v izklicni ceni niso upoštevani. Interesenti dobijo dodatna pojasnila pri ZKGP Kočevje — pravno-premoženjski službi v Kočevju, Kolodvorska 25, ali po telefonu št. 851-611. 556/34-85 Obvestilo učencem Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslo-vne usmeritve Novo mesto (velja tudi za učence VIP obutveni tehnolog — izdelovalec obutve 1): s poukom bomo pričeli v ponedeljek, 2. septembra 1985, ob 8. uri. Učenci 1. letnika naj se zbero pred šolskim poslopjem, učenci 2., 3. in 4. letnika pa v matičnih učilnicah. Učenci 1. in 2. letnika lahko dobijo učbenike v torek, 27. in sredo, 28. avgusta od 9. do 12. ure. 553/34-85 Mercator Mercator — tozd Standard n. sub. o. Novo mesto, Glavni trg 3 — delavski svet tozd Standard razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili za dobo 4 let: vodje gospodarsko-računske službe Razpisni pogoji: višja strokovna izobrazba oziroma srednja ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodenju. Poleg navedenih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — splošni pogoji, določeni z zakonom, — ustrezne osebnostne kvalitete in sposobnosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija 15 dni po objavljenem razpisu na naslov: Mercator — tozd Standard Novo mesto, Glavni trg 3 — za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka za zbiranje ponudb. 558/34—85 Priznani zahodnonemški firmi lahko zaupamo Motorne žage »DOLMAR« 113 so izredno praktične, srednje velike, težke le 6,5 kg, opremljene z blažilci vibracij po D2M sistemu. Dolžina meča 45 cm, moč 2,2 KW (3 KS) Servis zagotovljen — ugodne cene! 0 metalka BLAGOVNICA LJUBLJANA Komunalno stavbeno podjetje KOSTAK — Krško objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih motornih vozil: 1. ZASTAVA — 750, letnik 1980, cena 60.000 din 2. ZASTAVA — 850, Ičtnik 1982, cena 100.000 din 3. RENAULT — 4, letnik 1980, cena 100.000 din Vozila so v voznem stanju. Licitacija bo v petek, 30. 8.1985, ob 12. uri pri skladišču KOSTAK-a v Žadovinku. 560/34-85 Moja dežela V času konjskih vpreg je lahko vsakdo počistil odpadke, ki so ostajali na cesti. Danes očitno ni nikogar, da bi dal avtomobilske izpušne pline očistiti svinčenih hlapov. Slovenija SGP Pionir Novo mesto TOZD Zaključna dela v gradbeništvu Metlika, Cesta XV. brigade 2, Metlika, razpisuje JAVNO LICITACIJO za odprodajo rabljenega kombija ZASTAVA 750 — izklicna cesta 50.000,00 din Licitacija bo v torek, 27. 8. 1985, ob 12. uri na uprav. TOZD-a. Pred začetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10% varščine od izklicne pene. Prometni davek plača kupec, kc kupljeno. Navedeni kombi bo prodan po klavzuli ogledano- Ogled objavljenega kombija je mogoč vsak dan od 7 — 15 ure, telefon št. 58-124. 555/34-85 Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1. n. sol. o. tozd Maloprodaja Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: prodajalke za določen čaš (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) v poslovalnici v Novem mestu. Pogoji za opravljanje del so: 1. končan vzgojno-izobraževalni program trgovinske dejavnosti — smer prodajalec, 2. eno leto delovnih izkušenj S kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu — s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od objave v kadrovsko službo DO TOKO Domžale, Kidričeva 1. 559/34-85 POPOLDANCI ŽE VEDO TREBNJE —V trebanjski občini je občutno naraslo število popoldanskih obrtnikov, na ta račun pa so se tudi precej razredčile vrste rednih obrtnikov. Če bo šlo tako naprej, bodo popoldanci kmalu zavladali, saj so med njimi sami sposobni možje, ki v tovarnah delajo v komerciali in podobnih službah, kjer najbolje vedo, kaj se splača delati in česa ne. Boljše programe poberejo (če gre za njihovo tovarno, je to menda ja razumljivo) sami, ostanke pa prepustijo manj uglednim popoldancem ali pa celo velikodušno ponudijo drugim obrtnikom, denimo, na kakšnem obrtnem sejmu ali razstavi.. VEČ ZDOMARJEV RIBNICA — Organizatorji ribniškega sejma zatrjujejo, da bo na letošnji sejemski paradi poleg krošnjarjev in drugih udeležencev sodelovala tudi vsaj 10 zdomskih vozov, kar bo rekord dosedanjih sejmov. Tako bodo pokazali, kako so včasih vozili suho robo po svetu, medtem ko jo danes v glavnem z avtomobili. J^ I ^ ' -V' ' vJ/ “i v \' /medved odgovarja — Da ima kočevska Tekstilana, ki ima izgubo, vskladiščene svoji odeje v kočevskem pokritem plavalnem bazenu, ki je zaprt zaradi izgube. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE) NOVO MESTO — 19. avgusta novomeška tržnica ni dajala posebno živahnega videza razen na obrtniškem delu. Cene zelenjave in sadja so bile domala enake kot zadnjih 14 dni, v ponudbi kupcem pa so tokrat manjakala jajca. Solata je veljala 20 din kilogram, po isti ceni so prodajali stročji fižol. Paprika je bila po 160-din, zelje po 100 din, kumare 80 din in korenje 150 din kilogra. Dobro so šle v promet lepe slive >_2QQ. din, nekatere so veljale 220 di-.narjev, breskve od. 180 do 220 dinarjev kilogram, paradižnik pa je bilo moč kupiti že po'80 dinarjev kilogram. TEDENS « Četrtek, 22. avgusta — Marija Petek, 23. avgusta — Rozalija Sobota, 24. avgusta — Jernej Nedelja, 25. avgusta — Ludvik Ponedeljek, 26. avgusta — Aleksander Torek, 27. avgusta — Monika Sreda. 28. avgust-a — Avguštin Četrtek, 29. avgusta — Sabina LUNINE MENE 23. avgusta ob 5.36 — prvi krajec BREŽICE: 22, 23. in 24. 8. ameriški film Lov na zeleni diamant. 25. in 26. 8. ameriški film Hot dog. 27. in 28. 8. ameriški film Cutterjev obračun. ČRNOMELJ: 22. in 25. 8. ameriški film Hiša groze. 23. in 25. 8. arperiški film Samo bog oprošča. 27. 8. hongkonški film Gverilci: 29. 8. ameriški film Dirka Kenonbal. KOSTANJEVICA: 24. 8. italijanski film Dekle za dopust. 25. 8. ameriški film Zarota v San Franciscu. KRŠKO: 25. 8. ameriški film Parazit. 27. 8. ameriški film Newyorske noči. 28. 8. ameriški film Cestni razbojnik. 23, 24. in 25. 8. ameriški film Zlati Salamander. 24. in 25. 8. ameriški film Amerika — III. del. 26. in 27. 8. ameriški film Beg s padalom. 26., 27. in 28. 8. ameriški film Tarzan. 28. in 29. 8. ameriški film Zob za zob. 29. 8. matineja Lari-fari zajček. 29. 8. ameriški'film Heavy metal. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 23. do 25.'8. italijanski film Obračun na zlati galeji. Od 26. do 28. 8: hongkonški film Leteča banda. SEVNICA: 22.. 8. hongkonški film Strelovih tiger. 23. in 24. 8. ameriški .film Sostanovalke. 25. 8. italijanski film Noč svetega Lovrenca. 28. in 29. 8. ameriški film Farmarke vijoličastih oči. SLUŽBO DOBI SPREJMEMO KV ali pridčenega elektromehanika za previjanje elektromotorjev ter delavca za razdiranje elektromotorjev — mehanske, ključavničarske ali strugarske stroke. OD zelo dober. Tel. (061) 310-119 dopol-den. STANOVANJA NUJNO potrebujem sobo v Brežicah. Majda Kozole, Dobrava, Senovo. ODDAM dve sobi z vrtom v Novem mestu. Tel. (064) 80-727. ODDAM samsko sobo, ogrevano, študentu ali študentki, z uporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (4432/85). OGREVANO SOBO oddam študentom. Tel. (068) 20-485. GARSONJERO), ENOSOBNO STANOVANJE ali manjše stanovanje iščem v Sevnici, vsaj za eno leto. Ponudbe pošljite pod šifro »LAHKO TUDI PREDPLAČILO«. Motorna vozila PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1972, 1975, po delih ali komplet. Alojz Robek, Kladje 5, 68283 Blanca. Z 101, letnik 1974, prodam. Je obnovljen. Jože Novak, Podgora 36, Straža. TAM 110 v dobrem stanju, registriran vse leto. Ivan Simončič, Gorica, Leskovec. PRODAM avto NSU 1200 C, letnik 1982, registriran do 24. 12. 1985, za 6 M. Kocjan, Potov vrh 28. VW 1200, letnik 1975, konja, starega 10 let, in grablje za BCS prodam. Kastelic, Brezova reber 9, Dvor. PRODAM ali zamenjam za manjši avto kombi IMV 1600 diesel Morris kasonar. Gregorčič, Tel. (068) 84-928. ZAPOROZCA, karamboliranega, prodam. Lahko tudi po delih. Naslov v upravi lista (4426/84). • PRODAM FIAT 750 LUX, letnik 1977, prevoženih 47.000 km, v dobrem stanju. Cena 165.000 din. Informačije od 15. ure dalje na tel. 25-881.- PRODAM Z 750, letnik 1974, obnovljen. Izidor Vovk, Dvor 14. ZASTAVO 101 C, letnik 1980, ohranjeno, rahlo karambolirana desna stran, (z rezervnimi deli), ugodno prodam. Vegelj, Mrzlava vas 11, Krška vas. DOBRO OHRANJEN TOMOS avtomatik ugodno prodam. Lado Hočevar, Stara vjs 5, Škocjan. DIANO, letnik 1978, prodam. Janez Sekula, Koroška vas 12, Novo mesto. PRODAM AVTO z delom v Novem mestu, kasonar 4 T. Tel. 44-205 po 18. uri. PO UGODNI CENI PRODAM VW (hrošč), starejši letnik. Božič, Vel. Brusnice 12. PRODAM 126 P, letnik 79, registriran do 22. 6. 1986. Smrekar, Zalog 13, Škocjan. RENAULT 4 TL, letnik 1983, prevoženih 6000 km, prodam. Vodo- ‘ pivec, Roje 15, Šentjernej. PRODAM Z 101 GT 55/3V, letnik 1984. Masnik, Vel. Mraševo 59, Podbočje. Ogled popoldne. PRODAM JAVO 350. Jože Kren, Rumanja vas 34, Straža. NSU 1200, registriran do marca, in EMZ 250/79_ prodam. Franc Junc, Gorenja vas 44, Šmarješke Toplice. UGODNO PRODAM R 4, starejši letnik, in rabljeno zmrzovalno skrinjo. Jakše, Zalog 14. PRODAM SPAČKA, letnik 76. Tel. 20-361, Novo mesto. Z 101, letnik 1975, prodam za 12 M. Brane Uhernik, otočec 48. PRODAM R 4, letnik 1977, dobro ohranjen. Peter Zupančič, Črešnjice n. h., Otočec. RENAULT 4 TLS, letnik 1979, 51.000 km, prodam. Perc, Šentjernej 137. 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 21-508. PRODAM obnovljeno Z 750, letnik 1972. Franc Topolovec. Vrh 27, Šentjernej. PRODAM 126 P, letnik 1978. Kaste-lic, Goriška vas 1, Mirna peč. ZASTAVO 750, letnik 1974, ka-rambolirano, v voznem stanju, in Tomos 14 M. letnik 1982, ugodno prodam. Anton Juršič, Vel. Cerovec 31, Novo mesto. POCENI PRODAM Z 101, lahko po delih. Tel. 20-268. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto: USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik invodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan B^uer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naro-,čnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-2^7300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 c,m na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mestd, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij pe vračamo — Časopisni stavek, prelom (n filmi: DIC, tozd Grafika. Novo mesto — Tisk: L|udska pravica, Ljubljana. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1980. športno opremljeno, in Renault* 4. Miran Šiško, Mirna peč 94. R 18, letnik 1981, prodam. Tel. 23-917. ŠPORTNO JA\VO 350 ccm, letnik 1979, prodam. Kocjan, Zagrad 6, 68275 Škocjan. PRODAM KOMBI IMV 1600, renault, letnik 1979, in zastavo 750, letnik 1976. Jože Gazvoda, Konec. 17, Novo mesto. OPEL KADETT, letnik 1976, dobro ohranjen, karambojiran, ugodno prodam. Vesel, Uršna sela 19. PRODAM R 4 TLS, letnik 1979. Lovšin, Gotna vas 67, tel. 20-256. . PRODAM 126 P, letnik 1980. Špringer, Loke 12. Straža. OPEL ASCOuNO, letnik 1975, ugodno prodam. Tel. (068) 24-496. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1975, zelo dobro ohranjeno, garaži-rano. Cena 100.000 din. Anton Deremda, železniška postaja Sevnica, tel. 81-118 od 6. do Ia ure. _ PRODAM R 4, letnik 1977. Franc Žibert, Šentjernej 209. ■■ I/ . ■ ■ |a - ii ■■ H Kmetijski stroji jj PRODAM traktor Štajer 18 KM s koso, odlično ohranjen. Nikola Podre-barac, Mestni log 6, Metlika, tel. (068) 58-228. " UGODNO PRODAM traktor Štore 404 S, letnik 1983, in Ursus C 335, letnik 1979. Alojz Novak, Telčice 8, 68275 Škocjan. PRODAM ■ mlatilnico (dela vse), zelo dobro ohranjeno. Prodam tudi nov divan. Anton Hočevar, Čužnja vas, Trebelno. PRODAM žitni kombajn Zmaj 630, primeren za hribovite predele. Hudi-na, Senovo, tel. 79-379. PRODAM traktor Duetz 30 in mizarski skobelni stroj — poravnavanje in krožna žaga domače izdelave. Naslov v upravi lista (4428/85) PRODAM TRAKTOR ŠTAJER 128. Jeršin, Jelše 6. PRODAM plug SREMAC. Urbančič, Gornji Podboršt 8, Mirna peč. UGODNO PRODAM obračalnik SIP 160 za TV 18. Hočevar, Dol. Ra-dulje 25, Bučka. PRODAM TRAKTOR FIAT 45 PH s koso. Alojz Žibert, Vel. Mraševo 37. PRODAM traktor Ferguson 533, dobro ohranjen-. Hudina, tel. 79-379. TRAKTOR URSUS C 335 s kabino in prikolico, oboje v zelo dobrem stanju, prodam. Franc Kolenc, Dol. Kamence 61/b. PRODAM traktor »Tomo Vinko-vič« s priključki. Tel. 25-915. PRODAM kosilnico BCS. Alojz Novak, Štrit 21, Bučka. TRAKTOR KORMICK, s koso in obračalnikom prodam. Lipar, Šmarješke Toplice 24. UGODNO PRODAM dobro ohranjen URSUS C 335, s kabino in koso. Ciril Kranjc, Dol. Vrhpolje 14, Šentjernej. PRODAM UGODNO PRODAM dnevno sobo. Tel. (068) 23-964. PRODAM dve leti staro centralno peč Ferroterm 25.000 kalorij z vgrajenim bojlerjem. Tel. 21-239. TROSED — ležišče ugodno prodam. Fabjan, Bršljin 60, Novo mesto, tel. 24-189. PRODAM barvni televizor Grun-ding. Cena po dogovoru. Martin Vizler, Velika vas 45 a, Leskovec. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico Milan Zupančič,-Adamičeva 33, Novo mesto. PRODAM zamrzovalno skrinjo 350 1. Milka Matič, Ul. talcev 6, Novo mesto. PRODAM rabljen hidrofor in motorno žago (rusko). Telefon 24-479. PRODAM trofazni dvotarifni števec in kombinirano peč za kopalnico. Jože Kovač, Dvor 1. MOTORNO ŽAGO STIH L 051 prodam za 8 M. Danica Gorenc, Dol. Toplice 52, tel. 85-754. PRODAM peč za centralno kurjavo — novo, hidrofor, prikolico za osebni avto, fotoaparat in lado 1500 po delih. Tel. 56-237. UGODNO PRODAM funkcionalni pralni stroj. Tel. 25-707. PRODAM dve kozi in enega kozla, primerno za parjenje alj za zakol. Kosale, Muhaber9, Novo mesto. PRODAM kolo maraton, dobro ohranjeno. Ogled od 18. do 19. ure na Kristanovi 30 (Kobe), tel. 23-341 PRODAM cisterno za gnojevko Creina, 3000 I, ohranjeno. Stane Gorenc, Gorenja vas 21, Šmarješke Toplice. HLADILNIK z zamrzovalnikom Candy, večji, skoraj nov in dvižna garažna vrata, plastificirana, prodam. Mirana Majcna 9, Novo mesto. tel. 21-113. PRODAM 6 tračnic dolžine 9 m in 3 dolžine 2,85 m. Franc Gačnik, Mirna peč 68, železniška postaja. PRODAM skoraj nov gumi voz 15 col, močno okovan. Alojz Janc, Koritnica 6, Raka, tel. (068) 75-661. PRODAM pant žago ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v upravi lista (4430/85). PRODAM posteljo z vzmetnicami, mizo in tri tapecirane stole. Naslov v upravi lista (4431/85). PRODAM smrekove plohe, 8 in 5 cm. Mrvar, Gotna vas 29, Novo mesto. PRODAM mlado kravo s teletom. Lenart, Smolenja vas 41. PRODAM kavč in akvarij. Kettejev drevored 36, Novo mesto. PRODAM 15 m3 suhih drv. Janez Pavlin, Vel. Slatnik 18. PRODAM 2 m’ suhih hrastovih desk in 1 m3 suhih smrekovih plohov. Tel. 20-479 popoldne. PRODAM barvni TV ISKRA AZUR, in JOYSTlCK za računalnik. Tel. 22-361. KUPIM KUPIM psa (mladiča), nemškega ovčarja. Tel. 43-820. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM GARAŽO v Novem mestu ali tudi izven Novega mesta. Tel."*(068) 21-368. KUPIM cirkular ali samo motor za cirkular. Tel. 25-195. BIDERMAJERSKO SALONSKO POHIŠTVO, lahko posamično, pozlačeno ogledalo, svečnike, star porcelan — kupim. Loos, Ljubljana. Gregorčičeva 21. KUPIM školjko za wartburg (limuzino) oz. kompletnega za dele. Jože Tomažin, Raka 84. P O S F S T .BLIZU ŠMARJEŠKIH TOPLIC UGODNO PRODAM ZIDANICO z urejenimi bivalnimi prostori. Ob hiši je nekaj vinograda in sadnega drevja. Parcela je na samem in zeLo primerna za upokojence. Informacije na tel. (068) 23-007 zvečer. PRODAM VIKEND z vinogradom v Brezovici pri Podbočju. Tel. (041) 686-J87, zvečer. ZAMENJAM visoko pritlično hišo v bližini Krškega za približno enako v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (4429/85). . PRODAM HIŠO pod gozdom v Črnomlju, v tretji fazi. Vučič Miroslav, Župančičeva 6, Metlika. KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in z nekaj zemlje v Kostanjevici prodam. Tel. 21-393. PRODAM 10 a vinograda z gradbeno parcelo v bližini Zbur. Naslov v upravi lista (4427/85). MANJŠO starejšo hišo z vrtom kupim v bližini Novega mesta.«Nujraje v smeri Dol. Toplice. Cena do 250 ŠM. Ponudbe pod šifrom »JESEN«. V TREBNJEM PRODAM sodobno stanovanje z garažo in malo' vrta. Ponudbe pod šifro »NAJBOLJŠI PONUDNIK«. RAZNO V ČRNOMLJU sem 7. 8. 1985 izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, če mi jo vrne proti nagradi. Vranešič, Zdravstveni dom, Črnomelj. VARUŠKO za štiriumo dopoldansko varstvo dojenčka na našem domu iščemo. Tel. 20-469. ^OBVESTILA FRIZERSKI SALON »MILKA«, Novo mesto, Partizanska 3, obvešča stranke, da je delovni čas od PONEDELJKA do PETKA od 6,30 do 20,30. ure vSOBOTOod6,30do 13,30 ure. LOKAL HLAJEN. Se priporočamo! OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da je odprta nova mesarija v Br-šljinu 8. Se priporočam za obisk. Car. MMMM POPRAVEK V 33. št. Dolenjskega lista je Gasilsko društvo Dobrnič obja”vi!olicitacijo motornega vozila IMV 1600, v katerem je bila pomotoma izpuščena ura licitacije. Licitacija bo v nedeljo, 25. 8. 1985. ob 10. uri. mm- JOŽE iN JOŽEFA SLAK, Bršljin 60, opozarjava STANETA IN MARIJO ŽAGAR, Bršljin 60, in vsakogar, da ne širijo neresničnih govoric v zvezi z izlitjem vode od njih v naše stanovanje, ker so to Žagarjevi že trikrat povzročili po malomarnosti. V bodoče naj se do nas ravnajo po hišnem redu, sicer jih bova sodno preganjala. FRANC IN ALBINA GORIŠEK, Gor. Brezovica 30, Šentjernej, opozarjava fONČKO PAVLIN iz Gor. Brezovice, naj preneha delati škodo na najini parceli št. 52, sicer jo bova sodno preganjala. ZAHVALA Domačinom iz Lašč, Lipja, | Hinj, I.opate in ostalim, ki so pomagali pri iskanju najinih izgubljenih vnukov v nedeljo, 11. avgusta, pri lovski koči Lazina, se najlepše zahvaljujeva. Posebno se zahvaljujeva postaji milice Žužemberk za izredno učinkovito organizacijo iskanja.. Tone in Marija Zalar Skupščina občine Krško po sklepu izvršnega sveta RAZPISUJE javno licitacijo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. knjižni stroj ASCOTA — izklicna cenej'djp 20.000,00 2. knjižni stroj ASCOTA — izklicna cena din 135.000,00 3. pleksi havba (telef. govor.) — izklicna cena din 22.000,00 4 pleksi havba (telef. govor.) — izklicna cena din 22.000,00 5. Rex Rotary 1515 (stroj za izdelovanje matric) — izklicna cena din 220.000,00 6. Rex Rotary 1502 S (stroj za razmnoževanje) — izklicna cena din 690.000,00 Licitacija bo 3. septembra 1985 ob 9. uri v sejni sobi »B« skupščine občine Krško. Ogled je možen po dogovoru na tel. št. 71 -711, interna 70, ali eno uro pred licitacijo na - SO Krško, soba 108, Cesta krških žrtev št. 14. Udeleženci licitacije so dolžni pred licitacijo položiti 10% kavcijo od izklicne cene licifiranega osnovnega sredstva v sprejemni pisarni, predstavniki organizacij združenega deta pa so dolžni predložiti še pooblastilo za licitiranje. 561/34-85 OSMRTNICA POSLOVILI SMO SE OD VESTNEGA SODELAVCA lN DOBREGA TOVARIŠA JOŽETA ŠUŠTERIČA gozdnega delavca — sekača OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU Delavci GG Brežice TOZD gozd. »BOHOR« SENOVO Te dni praznuje 19. rojstni dan VA-LČI GRABNAR iz Dolenje vasi pri Mirni peči. Želimo ji obilo zdravja in da bi se ji uresničile vse skrite želje — Vera in Ljuba d ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega oče*3 in brata PAVLETA ZUPETA iz Škocjana 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje11!; sosedom, sodelavcem in vsem, ki so nam izrazili sožalje, poklo*1' li cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hv^r GD, LD in KS iz Škocjana za organizacijo pogrebne slovesno* in vsem ostalim, lovcem in gasilcem. Zahvaljujemo seduhovnik za opravljeni obred. Žalujoči: sinovi Pavle, Janez in Andrej z^družinami, brat Tone sestra Ivanka Škocjan, 19. 8. 1985 ZAHVALA Nenadoma nas je po hudi bolezni v 77. letu starosti zapustil naš drag1 mož, oče, stari oče, brat, stric in tast JANEZ JEREB iz Gruče 9 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težk>|! trenutkfh stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnJ! poti. Posebna zahvala sosedom Premru za največjd požrtvovalnost in vsestransko pomoč. Hvalč^’ smo dr. Vesni Šuštar—Hribar iz ZD Šentjernej za zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se Splošni boj~ nišnici Novo mesto — kolektivu pralnice, reševalni postaji Ljubljana in Iskri TOZD HlPD Šentjernej za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvala gospodu kaplanu iz Šentjerneja za obisk* na domu ter gospodu župniku iz Kostanjevice za lepo opravljeni pogrebni obred. Še enkrat vse*11 prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST Št. 34 (1880) 22. avgusta Ljubila si zemljo, ljubila si dom in v cvetočem poletju odšla si v večni dom. ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni je za vedno odšla od nas ljuba žena, draga mama, hčerka in sestra LOJZKA PAVLIČ iz Praproč pri Šentjerneju 17 Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Šentjernej, posebno patronažni sestri Jožici Vrstovšek, višji medicinski sestri Nežki Kostrevc, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, posebno dr. Cerarjevi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in vaščanom za izkazano pomoč ob njeni zadnji poti in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Žalujoči: mož Lojze, sinova Drago in Slavko, mama Marija, sestra Tončka z možem, sestra Pepca z družino in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in brata PAVLETA BOKALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala IMV TOZD Šmarjeta, OOZS Varnost Novo mesto, Tovarni zdravil KRKA, sodelavcem Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Javna higiena in TOZD Javna razsvetljava. Posebna hvala tov. Lojzetu Markelcu in tov. Martinu Mlakarju za vsestransko pompč v teh težkih trenutkih ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Bojan in Boštjan, hčerki Branka in Berta s Slavkom, brat Albert z ženo Štefko in vsi ostali Čas vrti se neprestano, seka rane in zdravi, meni pa nekdanjo rano vsak dan zopet ponovi (Jenko) ZAHVALA V 48. letu starosti nas je tragično zapustil naš-dragi mož, oče, sin, brat in stric VIKTOR DOLAR Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala vsem vaščanom, ZŠAM Novo mesto, obrtnikom, godbi Iskra Šentjernej, Mercatorju v Šentjerneju, ŽRK Šentjernej, učencem 4 c SSPTNU, OOZSM Maharovec, KS Šentjernej, KS Orehovica, tov. Draganu za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem znancem, prijateljem in kolegom, cerkvenemu pevskemu zboru ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, vi ne veste, kako trpel sem. * in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po hudi in zahrbtni bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož in zlati oče, stari oče, brat, stric, bratranec in svak JANKO HORVAT Tribuče 61 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, podarili vence in cvetje ter spremili našega dragega Janka na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma tov. Petru Prijanoviču iz KS Tribuče in njegovemu sodelavcu tov. Finku, njegovim sodelavcem za spremstvo, GD DPO Tribuče, VVO Črnomelj. Prav lepa hvala pevskemu zboru za zapete žalostinke, godbi na pihala Črnomelj, kolektivu kolodvorske restavracije Novo mesto in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in spremili našega dragega Janka do preranega groba, še enkrat najlepša hvala. Neutolažljivi: žena Francka, hčerka Cvetka s hčerko Mijo in možem Borisom, brat Vinko z družino, sestre Mimica, Anica, Zofka in Ivanka z družinami Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, babica in tašča MARIJA BALKOVEC iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Šplošne bolnišnice Novo mesto, Miketičevima, sosedom, sorodnikom, znancem, delovnim organizacijam, IMV Novo mesto, Belsad Črnomelj in Elma Črnuče, tov. Enici in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jurij, sinova Miha in Stane, hčerke Slavica, Milena, in Zofka z družinami, vnuki in pravniki ZAHVALA V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil brat, stric, nečak, svak FRANC BENKOVIČ iz Livolda pri Kočevju Ob nenadni izgubi se najlepše zahvaljujemo krajanom Livolda za nesebično pomoč in darovano cvetje ter številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za podarjene vence in odboru SZDL Livold, Gasilskemu društvu Livold ter Društvu invalidov Kočevje. Hvala gasilskemu društvu in nosilcem praporov za udeležbo, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in župni-• ku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste še spominjali. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustila mama. stara mama, sestra in teta EMILIJA PAKAR iz Dolenjskih Toplic 111 Isk —reno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in kancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje. Iskrena hvala Sospodu župniku za lepo opravljeni obred in vsem, ki sojo spre-m,'> na zadnji poti. VSI NJENI OSMRTNICA V 16. letu je 13. 8. 1985 v Mariboru prenehalo biti plemenito srce FRANCU — VLADIMIRJU VIDICU ^ara s pepelom je bila po želji pokojnika položena v družinskem l9gu v njegovem rojstnem kraju v Novem mestu, dne 17. 8. y §..Veliki žalosti so se poslovili: žena Marija, sin Vladimir z ženo v°> sin Zvonimir z ženo Mileno, vnukinja Lora, vnuka Matjaž in Marko. Maribor, Littfeld ZAHVALA V 90. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče ANDREJ JALOVEC iz Čerine Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom in DO PIONIR za izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Lepa hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Te dni mineva žalostno leto, odkar si nas po hudem trpljenju za vedno zapustila naša draga mama MATILDA LAVRIN iz Semiča Vsem, ki se jo spominjate, obiskujete njen grob, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Sin Martin in Jože, z družinama ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta | ' 1 . ' MATILDA KASTELIC iz Jablana 29 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom,' sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala kolektivu Metalka za podarjeno cvetje in župniku za opravljeni obred. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega ADOLFA MAVROVIČA se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so mi v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala podj. ŽITO TOZD Pekarna Novo mesto, AMD Novo mesto, Kolesarskemu društvu Krka in sosedom za podarjeno cvetje ter mladim kolesarjem za častno stražo in spremstvo. Hvala tudi pevcem za lepo zapete pesmi in govornikoma za besede slovesa, posebno tov. Danilu Kovačiču za občutene besede, s katerimi je osvetlil pokojnikov lik, ter vsem za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Njegova žalostna žena Albina in vsi, ki so ga imeli radi dir? I*Sr, ; * * 0 0 0 0 \ 1 l 0 0 0 '0 J 0 MARICA Preproste, klene besede pomenijo kmečkim ženskam več kot kopica še tako pomembnih strokovnih navodil. Zapospeše-valko kmečkih gospodinjstev, kakršna je Marica Živič, ki ima na papirju h'polovico delovnega časa pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata. odmerjenega za to delo, je precejšnja prednost pred kolegicami v drugih kolektivih. da res dobro pozna »dušo« kmetic. Le kako bi si drugače razlagali izjemno uspešno in pestro dejavnost aktiva kmečkih žensk v Krškem, če ne prav v luči nevsiljivega vodenja, toda prav to. da skuša Marica iz ozadja. kot nekakšna siva eminenca, brez slehernega slabega prizvoka, pomagati gospodinjam. ki jih je v aktivu že 400, kmetice še bolj cenijo. Tudi same so zadržane, v značilnih patriarhalnih družinah, največkrat le zato, da rojevajo, trdo garajo in dobesedno podpirajo tri hišne vogale. Živičeva je prej kmetica kakor brezčutna uradnica. saj imata z možem v Ravnah pri Zdolah manjšo kmetijo. »Pred možem hočejo kmetice dokazati, da so tudi one sposobne in enakovredne. Ob raznih prireditvah, kot so prikazi starih kmečkih opravil se potrjujejo, pa najsi gre za žetev. mlačev, žehto. košnjo ali sekanje drv. Naposled zaslužimo tudi kakšen dinar za naše strokovne izlete, liden od vodičev senovskega planinskega društva Bohor mi je po nedavnem pohodu stotnije naših kmetic na Triglav ganjen pripovedoval. kako mu je starejša kmetica s solzami, ki so oznanjale radost, zaupala, da je presrečna. Ni si mislila, da bo po vsakodnevnem opravku s kravjimi seski, molžo, kdaj stala na naši najvišji gori.« pripo-dujc Marica Živič. Po Sloveniji so pospeševalke zaposlene pri živinorejskih zavodih. za kmetice pa bi bilo bolje, če bi bile pri zadrugah, kajti kmečke ženske je moč spoznati le, če z njimi živiš. Tega ne more nadomestili nobena šota, čeprav Marica prizna, da bi bila nemalokrat še kako dobrodošla boljša kmetijska izobrazba. Toliko znanja pač nima. da bi kmeticam odgovorila na mnoga vprašanja, zalo rada povabi strokovnjake. »O pravilni, zdravi prehrani smo se že večkrat pogovarjale. Letos smo vse doma sejale sojo. saj so sojin kruh. zrezki in namaz nekaj posebnega, « pravi Živičeva. Marici Živič je mnogo prekratek polovični delovni čas za pospeševanje kmečkih gospodinjstev. Pripravlja tudi glasilo aktiva »Naš kruh«, ki ga kmetice zelo rade prebirajo. Doma v Ravnah jo čaka tudi veliko dela s 730 grmi matičnega nasada ribeza. Mož, hčerka in sin pridno pomagajo v zelo lepčm nasadu, ki ga ljubljanski Kmetijski inštitut redno kontrolira. Grmi. ki jih Marica sama obrezuje, obrodijo tudi po 15 kilogramov ribeza. Na 35 arih so lani pridelali' 5 ton ribeza, letošnji pridelek pa je pozeba prepolovila. Marica se še najbolj boji, da bi tudi v njihovo vas prodrla brstična pršica. PAVEL PERC Veselica, ki je nekaj več Razstava, družabne igre in domače specialitete na 3. kmečki veselici v Prečni PR EČN A — Na veseličnem prostoru sredi kraja je bila minulo soboto tradicionalna že tretja prava kmečka veselica, ki so jo pripravili člani domačega kulturnega društva ob pomoči številnih prizadevnih domačinov. Ob pravi poplavi gasilskih in drugih veselic po krajevnih skupnostih je prečenska prav gotovo nekaj posebnega: veselica, ki je nekaj več. Letos so prvič pripravili razstavo starega kmečkega orodja in naprav, ki so jih uporabljali naši dedje in pradedje. Stvari na veseličnem prostoru so bila prava paša za oči in res je škoda, da kulturno društvo še nima prostora, kjer bi to opremo lahko shranilo. »Prazna šola, ki jo je že dodobra načel zob časa, bi lahko bila edinstven etnološki muzej kraja in okolice, po zgledu Vesele gore. Tako pa bomo morali vso opremo, vrniti in čakati, da se nam mogoče ta želja uresniči«. je povedal predsednik kulturnega društva Franc Plut. Posebnost je btla tudi gostinska ponudba z resnično pravo dolenjsko hrano in kapljico. Obiskovalci so bili postreženi z ocvirkovo. pehtranovo in orehovo potico in kruhom pečenim v kmečki peči. Nekateri so prišli tudi zato. ker so na plakatu prebrali ime Tota in Rille-ta, potem pa so ju zaman čakali, da se bosta pojavila na odru. Namesto njunih humorističnih točk, so za nekaj humorja poskrbeli kar sami prečenski kulturniki. Še najbolj jim je uspelo tra-" dicionalno tekmovanje ekip v vlečenju voza. Moža. vprežena v jartn, sta morala kar najhitreje privleči voz, poln žensk, v cilj. Veselica v Prečni je privabila več kot tisoč obiskovalcev zato seje v blagajni kulturnikov nabralo kar precej denarja, ki ga bodo. po besedah predsednika, uporabili za adaptacijo dvorane. Prireditev si je ogledal tudi predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini in predlagal, naj bi jo naslednje leto vključili v mesec turizma na Dolenjskem. J. PAVLIN • Jugoslavija bi bila naj večji izvoznik hrane, če bi poljščine tako hitro rasle kot cene. Igre naših dedov so še žive Uspela nedeljska prireditev »Igre pod dedovo lipo« — Zmagala Šmarjeta — V bodoče naj bi take igre pripravljale tudi vaške krajevne skupnosti______________________________ OTOČEC — Zveza telesno-kultur-nih organizacij Novo mesto je skupaj s hotelom Tirad Otočec in Dolenjsko turistično zvezo minulo nedeljo na otoškem travniku pripravila nadvse zanimivo športno-zabavno prireditev »Igre pod dedovo lipo«, ki je pritegnila več kot tri tisoč obiskovalcev in sodelujočih. Želja organizatorjev prvih iger je bila več kot uresničena. Ekipe, udeleženke prvih iger, iz krajevnih skupnosti Otočec, Šmarjeta, Bela cerkev, Mali Slatnik in Podgrad so »športneigre«, ki so jih po vsakdanjih opravilih izvajali naši predniki, vzele kar najbolj resno in tako veliko prispevale k obujanju vsega, kar je vezano na preteklost, na življenje dolenjskega človeka in dogajanja okoli njega. Ekipe so.se na prizorišče pripeljale z okrašenimi starimi lojtrskimi vozovi, ropot lesenih koles in peket konjskih kopih je pa spremljala »frajtonarica«. ■ Po dolenjsko napravljeni tekmovalci so se najprej pomerili v sestavljanju voza,-vsak del pa so morali tudi opisti. Od snopa do kopice je bila naslednja igra, kjer so se pomerile ženske. Kljub 4 m NA IGRE POD LIPO — Tako je na prizorišče iger pod dedovo lipo na otoški travnik prihajala domača ekipa iz krajevne skupnosti Otočec. 1 am seje kljub nič kaj obetavnem vremenu zbrala več kot tritisočglava množica vseh, ki so želeli videti, kakososezabavali-naši dedje in pradedje. (Foto: J. Pavlin) VSI PLAVAJO KOČEVJE — Iz otroške kolonije v Puntiželi pri Pulju se je vrnilo 130 kočevskih otrok, ki so bili tam na letovanju od 10. do 21. avgusta. Zdaj znajo vsi plavati. Ogledali so si tudi areno, muzej in druge zanimivosti' Pulja. Naval na toplice V Šmarjeških Toplicah se je naenkrat namakalo tudi dva tisoč kopalcev • Naj bo poletna vročina ali zimski mraz, v našem gospodarstvu vedno vladajo pasji dnevi. Marjan Bradač ŠMARJEŠKE TOPLICE — Prava tropska vročina je minuli teden zajela tudi Dolenjce. Odžejati in ohladiti se je bilo kar težko. Mnogi so si poiskali senco, drugi so morje zamenjali s toplicami, najbolj vroči pa ^o vročino preganjali v še vedno umazani Krki. V Šmarjeških Toplicah je bilo v nedeljo, 11. avgusta, kar dva tisoč kopalcev. Polovica manj pa se jih je namakalo med tednom, kar je še vedno toliko, da je bazen dobesedno natrpan s kopalci. Domačina Janez. Blažič je letos prvo leto vodja športnega bazena, dve let' pa je skrbel za zaprti bazen. Povedal je, da se takšnega obiska niso nadejali. Pozna se, da so letos mnogi našli zamenjavo za drago morje kar v toplicah. »Vodo iz lesenega bazena vsak večer spustimo, zjutraj pa ga ponovno napolnimo. V velikem bazenu se voda sama čisti, s posebnimi sesalci pa zvečer posesamo dno. Seveda je potrebno vodo v bazenu stalno nadzorovati in ji po potrebi dodajati klor. Dela je potem, ko kopalci odidejo, kar precej,« je povedal vodja kopališča, ki mora skrbeti tudi za varnost kopalcev, in nadaljeval: »Zlomi in poškodbe se često pojavijo, utopitve pa letos ni bilo. Ob večjem obisku, zlasti izletnikov, ki se kopajo ob vsakem vremenu, sta ob bazenu potrebna dva čuvaja.« J. P. NA ENI TEKMI 489 GOLOV! MOŠKE KONJSKE MOČI — Ena od posebnosti prečenske kmečke veselice so bile tudi družabne igre. Največ smeha in zabave je bilo ob tekmovanju v vlečenju voza. Vsesplošno pomanjkanje konj so prečenski kulturniki rešili tako, da so v jarm vpregli moške, ki so s kar navejčjo naglico potegnili poln voz deklet. Verjetno bi bilo precej več težav, če bi bil tovor drugačen. (Foto: J. Pavlin) Drznost ima že v krvi J. Irt skače z novega mosta v Savo — Letos z Mostarjem ne bo nič ČATEŽ — Pogled z novega mosta, ki povezuje levi in desni breg Save pri Brežicah, nič kaj prijetno ne vabi v mastne in črne valove. Marsikdo bi se jih zbal, Irtov Jože s Čateža pa ne. Letos v začetku junija seje prvič pognal z novega mosta v Savo. Skok mu je uspel, čeprav voda tam ni veliko globja kot dva metra, most pa je visok okrog 12 metrov, kot ocenjuje Jože. Ker je doma ob sotočju Save in Krke, je znal že zelo zgodaj plavati. S skoki je začel pri enajstih letih, najprej je v vodo skakal kar z vrb, ki so ob bregu Krke, pozneje pa so mu bile vse prenizke. Njegovi tovariši so odnehali, njemu pa nekaj Jože Irt m dalo miru. Začel je skakati s starega mosta v Krko, letos pa še z novega, ko seje na tihem pripravljal za tekmovanje v Mostarju. Toda na žalost v njegovem klubu Razlag in tudi na občinskem nivoju niso bili dovolj vztrajni pa tudi ne zainteresirani, Jožetovi načrti za letos so tako splavali po vodi, ostajajo pa mu upi na Mostar 86. Jože bo še skakal in navduševal številne gledalce in radovedneže. Mogoče že jutri, pravi. Njegova stara mama se nasmehne in doda: »Tudi jaz sem rada skakala v vodo. Še za stare Jugoslavije smo sovrstniki iz vasi skakali s starega mosta v Savo, tekmovali v plavanju m potapljanju. Jožetu je to že v krvi.« B. Dušič TUDI DVA TISOČ KOPALCEV — Na vročo nedeljo, kakršna je bila v prvi polovici avgusta, je v Šmarjeških Toplicah kar težko najti prostorček. (Foto: J. Pavlin) VAVTA VAS — Nogometaši Drs-ke in Straže so držali obljubo. Na igrišču v Vavti vasi so prebili polnih 30 ur, vse od petka od 13. ure pa do sobote do 19. ure. vmes pa pridno tekali, brcali in tresli mreže. Takoj omenimo rezultat: 247—142 v korist Partizana iz Straže. Omenimo ob tem, da je za vsako ekipo igralo po 32 nogometašev, da je bil najboljši strelec maratonskega srečanja Zupančič iz Straže s 36 (!) zadetki, da je bil najboljši igralec Jože Pavlin, prav tako član Straške ekipe, ki je tudi od vseh najdlje vzdržal na igrišču — polnih 15 ur. kozerija temu da to delo že povečini opravljajo kombajni, so žanjice prikazale kar največjo spretnost. V kopice povezanih snopov so se potem lotili starejši možje s cepci. Mnoge od obiskovalcev se je polotila .lakote v pogledu na tekmovanju v nošenju hrane. Ženske so pripravile y jerbasu prave domače specialitete od klobas, domačega kruha, vina irt drugega, kar so včasih po končani košnji prinašale koscem pa travnik. Veliko smeha je vzbudila igra »nagajanje dekletu« ih »kraja, venčka«. Za mlade fante, ki so se hoteli pokazati, je bila naslednja igra plezanje na žrd, največ točk pa je prejel tisti, kije kar najhitreje prinesel zastavico z vrha mlaja. Tisti, ki jim to ni-tj§». pelo, so se lahko izkazali v preskakcF vanju palice in v skoku s palico. Zadnja igra, ki je precej spominjala na znano vlečenje vrvi. je bila »vlečenje voza«. Na koncu so vsi sodelujoči pripravili pravo ljudsko rajanje, na katerem se je ob zvokih harmonik in ansambla Dobri znanci pelo, jedlo in plesalo. ... Največ točk je zbrala ekipa KS Šmarjeta (365), za njo pa so uvrstili: KS Bela cerkev (345), KS Podgrad (340), Otočec (270) in Mali Slatnik (175). S krstno izvedbo iger pod dedovo lipo« želi strokovni svet za športno rekreacijo pri ZTKO Novo mesto spodbuditi vaške krajevne skupnosti, da bi v bodoče ob raznih priložnostih, kot so veselice, krajevni prazniki in drugo, pripravili podobna tekmovanja. Najboljše od iger pa bi bile predstavljene na osrednji prireditvi. J. PAVLIN ZAKLJUČEK MLADINSKE DELOVNE AKCIJE LOKVE PRI ČRNOMLJU — V sobbto, 24.' avgusta, bo ob 10. uri v brigadirskem naselju v Lokvah pri Črnomlju zaključek republiške mladinske delovne akcije »Bela krajina 85«. Na slovesnosti bodo vsem, ki so pomagali, da je bila akcija uspešna, podeliti priznanja, brigadirji in črnomaljski mladinci pa bodo pripravili kulturni program. NA DRSKI — SPET PO STAREM? NOVO MESTO — Pred meseci smo opozorili starše in vzgojitelje, da se šolarji (predvsem iz blokov) na Drski igrajo v napol dograjenih atrijskih hišah ob Cesarjevi ulici, da mečejo vanje kamenje in opeko, se v njih skrivajo in plezajo celo na strehe. Take igre kaj lahko postanejo tudi zelo nevarne, saj balkoni nimajo zaščitnih ograj, skoraj povsod pa tudi le zasilne stopnice. Pred dnevi so šolarji v dveh nedograjenih hišah trgali kable električne napeljave in se spet igrali ter skrivali po teh stavbah. Zaradi nevarnosti takega početja graditelji ponovno opozarjajo starše na Drski in v okoliških ulicah, da otroke o tem pouče in tako preprečijo morebitne nesreče, za katere graditelji teh hiš v nobenem primeru ne morejo odgovarjati! Bleščeč konec akcije »inkubator< Presežek denarja bodo porabili za izboljšanje razmer v porodnišnici Svet za spremljanje družbenega in političnega položaja žensk prt novomeški SZDL je na posebej sklicanem sestanku sklenil, naj se akcija »inkubator« konča. Osnovni namen akcije, nakup inkubatorja za novomeško porodnišnico, je namreč dosežen, po mnenju sveta zbiranja denarja ne kaže nadaljevati. Treba je imeti še kaj rezerve za prihodnje kritične situacije. S, sklepom sveta se seveda moramo strinjati, saj so bile pobudnice akcije njegove članice. O tem pišemo zato, ker so bila pred sestankom mnenja deljena, nekateri so namreč predlagali, naj bi akcijo zar®; di izrednega odziva nadaljevali oziroma preusmerili v nakup se ene redke in prepotrebne medicinske naprave: ultrazvoka za zgodnje odkrivanje raka na dojki-Pa kdaj drugič. Kar se zbranega denarja tiče, je bilo minuli ponedeljek v skladu za inkubator že 2,3*'3.195 dinarjev m dogovorjeno je, da bo presežek (inkubatorje stal okoli 1,7 milij0" na din) porabljen za instalacijo naprave in izboljšanje razmer v porodnišnici. Tako bo porabljen tudi denar, ki bo morebiti dotekel po uradnem zaključku akcije. • Minul: teden so darovali: GG tozd Črmošnjice 9.130 din; GG TOK Črnomelj 5.950; GG tozd Črnomelj 12.300; A. Sodja, Celje. 1.000; J. Mojstrovič, Škocjan. 2.000; P. Brkič, Novo mesto, 1.000; osnovna šola Otočec 10.000; I* Medle, Novo mesto, 1.000; Vodopivec, Šentjernej, 3.000; S. Mavsar, Semič, 500; L. Kušljan. Šentjernej, 10.000; Donit tozd Tesnila, Vel. Loka, 50.000; delavci tozda Tesnila 33.470; L Božič, Smolenja vas, 3.000; M. Rebernik, Novo mesto, 2.000; F. Džeper, Novo mesto, 2.000; A. Birkelbach, Črnomelj, 500; OO ZSMS Belt iz Črnomlja 10.000; OO ZS DSSS Belt 5.000; KO RK Drska 2.000; A. Lukšič, M-Slatnik, 5.000; A. Golob. Šentjef; nej, 2.000; aktiv kmečkih žensk pb KZ Novo mesto, 5.000; OO ZS O S Kostanjevica 19.000; GG TOK Trebnje 4.760; PTT Novo mest« 50.000 in M AK Krško tozd Sadjarstvo 8.300 dinarjev. Svet žensk pri novomeški SZDL in Dolenjski list se vsem dato-valcem zahvaljujeta za obilno i” predvsem hitro izkazano pom' ioč- Dolenjski list se zavezuje, da bo namestitvi inkubatorja izčrp0 poročal, v delu pa je tudi prispe' vek, v katerem bomo veliki me dolenjske darežljivosti in humano" sti podrobneje analizirali. USPEŠNI ČRNOMALJS^ BRIGADIRJI ČRNOMELJ — V začetku avg1 ust* kcije seje z zvezne mladinske delovne ai »Negotin 85« vrnilo 52 brigad1^ MDB »Milke Šobar — Nataše' Črnomlja. Črnomaljci so se pri jarkov za vodovod, rekonstrukcij! Žel- ezniških tirov in urejanju rekreacij^ ga centra dobro izkazali. Za uspe-delo so prejeli trak akcije in priznanja. TOKRAT fantje iz novogoriške skupine Avtomobili (na posnetku) ME JE POVABIL nas Štirinajst dni je že pri meni. Hvali jugoslovansko kuhinjo in pri vsakem kosilu si odpenja hlače. »Razneslo me bo,« se reži ob tem. Kormpirja niti ne povoha, ko mu ponudim radensko, se šali: »Noge si prati zvečer v kopalnica.« Gurman je ta moj Fritz. Včeraj pa — kot strela z jasnega: »Jaz plačati, greva kosit v hotel.« Pa sva šla. »Želita?« je bil dokaj hiter natakar. »Prto: Speisekarte.« Fritz se je zabubil v jedilni list. Najprej je natančno pregledal strani z aperitivi. »Gut, gut,« je momljal v brado. Pri vinih je zaploskal, celo. Sedem minut se je zadržal na straneh, ki ponujajo predjedi. Opazoval sem ga: videti je bil zadovoljen, mlaskal je in dvakrat je šel s hrbtom desne roke preko ustnice. Liste z glavnimi jedmi in prilogo je prelistaval tako počasi, da sem podvomil, če se jih ne uči na pamet. »Sehr gut. Kako bogato!« Bil sem vesel, kajti bal sem se, priznam, da Fritzu ponudba ne bo všeč, da se mu bo zdela presiromašna. Tujci niso kot naši ljudje: daš mu ražnjiče, čevapčiče ali pleskavico, pa je sit in povrhu še tiho cel dan. Tujci vedo, kaj je dobro za njihov želodec, jedo s pametjo in ne samo zato, da si napol- nijo čreva. To je za jugoviče... »Koliko slaščic!« me je z vZ' klikom prebudil iz razmisli3 n ja Fritz. . . »Naj pokličem natakarja-" »Nein, ein Momment, bitte ". Ponovno se je zapičil v jedu. list. Zdaj se je na vsaki strani „ j______________ii zad- ržal še dlje kot prvič. Namesti »sehr gut« je pričel govorbt^ sehr teuer«. To je trajalo sk raj pol ure, pa bi še dlje- . naju ni zmotil natakar, ki J vzel Fritzu jedilni list iz r°j -e vljudno vprašal: »Čevapc1 ali ražnjiče? »Niti ena niti druga,"- J ’ kot bi ustrelil, rekel Fritz. J pa sem vedel, da bo nataka J padla čeljust z vilic. . v »Zwei porcija pomfrita. , tte, und ein Liter ™'nen./- TONI GAŠPER1^! Wasser.« Novega AVTOMOBILI — Glasbena zadruga poskrbela, dg bodo jutri spet prišli na svoj račun ljubitelji glasbe za ušesa. Pred gostiščem na Loki bodo namreč ob 19. uri začeli konce