Problem naših strokovno-nadaljevalnlh Sol (K projektu Uredbe izdane od min. trg. in industrije.) Vse premalo se danes naša javnost zanima za problem strokovno nadaljevalnega šolstva. Zato ji v vz-odbudo priobčujemo še sledeče misli o rešitvi te^a problema. Učni načrti. To je najšibkejša točka vse^a pravilnika. Kakor že iz naslova »obrtna nadaljevalna šola« samega izhaja, je to nadaljevalna šola, ki ima ofortni, torej sitrokovni znacaj. Čc strokovni, odn. obrtni značaj odvzamemo, nam ostane le še nadaljevalna šola, lSta nadaljevalna šola, ki je bila prej nastavek osnovni šoli. Mi pa hočemo »strokovno« nadaljevalno šolo, saj je v njej za marsikaterega vajenca edina prilika, da si pridobi, odn. razširi svoje strokovno znanje. Žal, da je to za enkrat mogoče le v teoretičnem pogledu, nudiie se bodo pa prilike, da bo šla ta izobrazba rtudi v praktično stran, in sicer v šolskih delavnicah. Težnji po »strokovni« izobrazbi vajencev pa načrt pravilnika ne daje prave podlage. Ce pogledamo člen 16. načrta k pravilniku, vidimo. da pozna prav za prav dva tipa strok. nad. šole, namreč tip za manjše kraje. nekak podeželski tip, in tip za večje kraje, torej mestni tip. Podeželski rtip naj bi služil samo splošni izobrazbi vajencev. To se vidi iz tega, da je nanovo vstavljen predmet »fizika m kemija« ter »verouk«, da pa popolnoma manjka najvažnejši predmet strok. nad. šol, t. j. strokovno risanje. Da strok. nad. šola, čeprav je podeželskega tipa, brez strok. risanja ni več strok. šola, itega menda ni treba še posebe utemeljevati. Ta predmet je torej neobhodno potreben. Bojazen, da morda ne bi bilo zanj primernih učnih moči, nima razlo^a. ker so predvideni ris. tečaji za učitelje in se bo dalo v razmeroma kratki dobi doseči, da bo imela tudi vsaka podeželska strok. nad. šola izprašanega učitelja za pouk strok. risanja. Pač pa je fizika in kemija kot poseben rredmert tu odveč. Nekatere obrtne stroke potrebujejo specialne stvari iz teh dveh učnih predmetov (živilni obrti, nekateri umetm obrti itd.), zato pa bi bilo povsem nemogoče. da se vsa snov, ki zanima vse vajence vkup, predela v 1. razredu v borih 2 ted. učnih urah. Ta pouk spada v 3. (strokovni razred) in sicer v tvarinoznanstvo. Tam bo lahko pouk uspešen, ker ga bodo poslušali samo vajenci iste stroke, in ga bo mogoče prilagoditi njihovim potrebam. Kar se tiče verouka, ie stvar taka, da nihče ne more temu predmetu ugovarjati radi njegove velike etične, moralne ?ifid. važnosti. Pač pa bo pouk v strok. nad. šoli in na mestu, ker vzame itak pičlemu številu strok. ur po 1 ted. uro. Ta predmet tudi ne --ada v tako nepopolno šolo, kakršna ie strok. nad. šola, ki nima namena, 'da bi dajala snlošno izobrazbo, ampak ima strogo in izkliučno le tiste učne predmeite. ki utemeljujejo in nodčrtavaio ta strokovni značaj. Nekaj čudnega je tudi to, da hoče pravilnik uvesti verouik v to čisto strokovno smer strok. nad. šol, medtem ko ponolne šole iz resora min. za trg in ind., kakor n. pr. trg. akademija, sploh nimajo verouka. Tudi načrt za mestne šole ne uitreza strokovnim zahtevam. ker ima iste nepotrebne predmete kakor oni za nodeželske šole in ker daje strok. risanju z 2 ted. urama premalo časa. Kdor je kdaj učil to risanje, ve, koliko časa mine s pripravljanjem materiala, ris. orodja itd., odn. na koncu spet s pospravljanjem. Za risanje samo torej ne prideta v celoiti ni obe popolni uri v poštev. Kaj naj se v tem najvažnejšem predmetu v ostalem času napravi? Premalo časa je nadalje za učni jezik, v katerem naj bi se vršilo čitanje, bi se podajala razna snov o pravopisu, zdravju, nar. zemljepisu in zgodovini. in bi se še tudi pisali poslovni sestavki ter bi se učilo dopisovanje — in vse to v majhnem številu učnih ur. Da bi imeli posebe jezik. pouk, je tako nepotrebno kakor časovno neizvedljivo. Koliko je treba ponoviti jez. znanje, ito se vrši pri obrtnem spisju bolj točno in bolj praktično. Znanje o zdravju spada v higieno, snov o nar. zgodovini in zemljepisu pa se obravnava v predmetu »Državoznanstvo«, ki mu je pač treba posvetiti več časa. Oba načrta imata tudi to itemeljno napako, da ne podčrtavata 3. razreda kot strokovnega in mu ne odmerjata učnih predmetov po tej zahtevi. Mnogo bolje bi bilo, da ostane učni načrt, kakršen je bil n. pr. v dravski banovini doslej v veljavi. V njem je število učnih ur in označba predmetov prikazana z zgolj praktičnega. obrtno-strokovnega stalisča, dva razreda imata strok. predmete, ki jih mora vedeti vsak vajenec in obrtnik, 3. pa je zgolj strokovni in ima tudi samo strok. predmete, upoštevajoč manjše število, strogo po strokah grupiranih vajencev. Tudi snov bi lahko ostala ista, ki jo ima dosedanji učni načrt. Doslej so učitelji često tožili, da je preveč učne snovi, to je veljalo za 7 mesečno šol. leto; sedaj pa, ko imamo 8 mesečno šol. leto, bo učna snov baš prav. Seveda bo treba nekaj podrobnosti preurediti in dostaviti snov za nove obrte, ki so šele v zadnjem času nastali, ali te izpremembe bodo neznatne. Nedeljski pouk. Zakon o obrtih govori o tem, da mora dati delodajalec vajencu prosti čas za posečanje strok. nad. šole ob delavnikih. S tem je torej zakon izrekel, da nedeljskega pouka ni. To je potrdilo itudi še dejstvo, da je izdalo min. trg. in ind. naredbo o pouku telovadbe, fci se sme tudi ob nedeljah dopoldne vršiti. Pri tem je ministrstvo gotovo mislilo na to, da ima vajenec za tisto 1 telov. ur<3 čas ob nedeljah, ker tedaj ni šole. Torej kaže vse to, da se ,naj -vrši pouk ob delavnikih. Pravilnik pa predvideva tudi nedeljski (čl. 12.) pouk. To vsekakor ni dobro. Jasno je, da so obrtniki za nedeljski pouk, ker pač ne vidijo radi, da sedi vajenec dva delovna popoldneva v šoli. Ali misliti je treba tudi na to, da mora vajenec kot mlad. razvijajoč se človek imeti vsaj en dan v tednu <čas za oddih, da mu torej ne gre kratiti nedelj.skega počitka. Res je sicer, da so vajenci ob nedeljah spočiti, umiti itd., ali vsi ti faktorji morajo zaostati za higiensikimi vrlinami, ki jih ima prost dan v tednu za mladi organizem. Zaito je prav, da je tedaj ob nedeljah tista ena telovadni ura, ker si vajenec razgiba telo in mu potem počitek de tem bolje, pouka, torej uporabe vsega nedeljskega dopoldneva, pa nikakor ne gre priporočati. Zato bi se postavili na stališče, da bodi pouk čez delavnik dva popoldneva. Samo tam bi bila mogoča izjema, kjer so vsi prostori po redni šoli čez iteden tako okupirani, da ni mogoče spraviti -vanje še vajencev, ali pa tam, kjer učiteljstvo radi druge zaposlitve ne bi imelo čez teden časa za pouk. Drugače pa bodi nedelja za vajenca prosta, saj pa je tudi učitelju nedeljski počitek potreben in je jasno, da nijegov nedeljski pouk ne more Ibiti tako uspešen kakor drugače, ker ga tedensko delo duševno izčrpa. Strok. nad. šole in tečaji. Da je mogoča strok. nad. šola samo tam, kjer je nad 50 vajencev, jc sicer vnešeno v zakon o obrtih, ni pa praktično, ker je to število previsoko. Misliti je treba, da prihajajo tako zako^n, kakor pravilnik in druge uredbe za strok. nad. šole v dobo, ko je to šolstvo v krizi. Število vajencev pada, nekaj radi tega, ker vstopajo v te šole letniki, ki so rojeni v zadnjem letu vojne ali v prvem po prevratu, deloma pa radi tega, ker obrtnik po novih uredbah ne sme več imeti prevelikega števila vajencev, nazadnje pa tudi radi tega, ker obrtniki vajencev ne sprejemajo v 'tolikem številu, češ, da sami nimajo kaj delati. To stanje pa ne more in n,e sme biti trajno in torej števila dveh zadnjih let ne bi smela vplivati na odločitev, ali se naj kaka strok. nad. šola radi momentanega prenizkega števila vajencev ukine ali ne. Za ta kriiterij bi bilo treba vzeti normalna šolska leta, n. pr. 1928./29. do 1930./31., in tako se ne bi prišlo samo do pravilnega števila, ampak bi se tudi preprečila ukinitev večjega števila strok. nad. Šol. To zadnje bi bilo dobro že radi tega, ker vemo, kako težko je ustanoviti kaj novega, in je torej potrebno, da si na vsak način ohranimo to, kar imamo. Tako bi bilo tudi število tečajev manjše. Ti tečaji so sploh ponesrečena ureditev, že zaradi tega, ker se ne bodo vršili vsako leto, ampak le periodično. Če bi bila redna strok. nad. šola, se bo našel kmalu učitelj, ki si bo rad pridobil poitrebno usposobljenost za te šole, pri tečajih, ki bodo le vsako drugo, odn. tretje leto, pa si bo vsak dvakrat premislil, preden se bo vrgel na delo v nadaljnji izobrazbi. Če ,so že taki tečaji, naj bodo vsako leto, torej bi bila ta strok. nad. šola v manjšem obsegu. Na vsak način pa morajo imeti ti itečaji samo strokovni značaj, saj bo v njih 25 do 49 učencev. One druge vajence pa, to je v krajih, kjer jih je manj ko 25, bo treba tedensko po 8 ur zaposliti na višji narodni šoli tako, da bodo dobili v posebe zanje prikrojenem načrtu po možnosti dost} strokovnega znanja. Ti vajenci ne smejo biti le privesek višji narodni šoli, ker jih bodo drugače porivali sem in tja, naučili pa se ne bodo nič splošnega jn nič strokovnega: Nastavniki. Če pogledamo čl. 35. pravilnika, vidimo, da je strok. nad. šola nekak unikum v tem oziru, da lahko na njej poučujejo skoro vsi nastavniki in tudi nenastavniki. Od profesorja strokovnih šol preko profesorjev srednjih šol, nastavnikov mešč. šol in učiteljev narodnih šol do obrtnikov in drugih ljudi lahko strok. nad. šola zaposli vse. Da to pouku in uspehu ni v prid, je razumljivo. Bistvo nastavnikov bi morali 'tvoriti učitelji narodnih šol in nastavniki meščanskih šol, ker ti poučujejo svoje lastne učence in torej vedo, kaj morejo od njih zahtevati in kako je treba z njimi positopati. Kar se metodo tiče, mora biti na strok. nad. šoli ista, ko na narodni ali mešč. šoli, nikakor pa ne ona s srednje, odn. srednje strok. šole. Torej ti dve vrsti nastavnikov tvorita kader učiteljstva na strok. nad. šolah. Poleg njih, torej v drugi vrsti in po potrebi, pridejo v poštev še drugi nastavniki, odn. učitelji, od katerih je pričakovati, da bodo s svojim znanjem in delom šoli v korist. Vsem, ki poučujejo na strok. nad. šoli, pa je treba dati čim največ prilike, da se seznanijo teoretično in praktično s potrcbami svojib učencev-vajencev, ker bo zasiguran uspešen pouk samo na ta način. Tu ne zadostuje samo kak tečaj, ampak učitelj mora poznati delo v dtelavnicah. delo na drugih strok. nad. šolah v tu — in inozemstvu, na razpolagajo mora imeti strok. knjižnice, strok. časopise itd. Vajeniški dom ne sme gledati samo na vajence, ampak bi moral skrbeti v svoji knjižnici in čitalnici tudi za učiteljstvo teh vajencev, tako da bi bil stik tem ožji in je možnost uspeha tem večja. Ko se govori o učiteljstvu, je treba tudi omeniti, da manjka v pravilniku točnih prehodnih naredb zanje. V čl. 35. se sicer omenja 5 letna doba za učiteljstvo, ki nima formalne usposobljenosti za pouk na strok. nad. šolah, ali to je premalo. Vsak pravilnik ima ob koncu neke uredbe, ki predvidevajo, kaj se naj stori v prehadni dobi ali pa kot prehod na zabteve pravilnikove. Sedaj delujejo na strok. nad. šolah med drugimi tako uprav- niki kajsor nastavniki, ki sicer nimajo foo-malne usposobljenosti, bodisi ker so prestari za dotične tečaje ali pa, ker se jih iz raznih razlogov ne morejo udteležiti. Poučujejo pa že celo vrsto ldt z najboljšim uspehom in pridobili so si obširno prakso v pouku strok. nad. šol. Ne bi bilo niti pravično niti v korist šoli izvedljivo, da bi se takim učnim močem sedaj odvzel pouik in dal drugim, ki sploh še nimajo prakse. V vseh admin. in drugih panogah so tudi uradniki, ki sicer za svoje položaje nimajo predpisane kvalifikacije, ki jih je pa kak pravilnik na takem položaju zatekel in jih zato tam pusti, ker gre za tekom časa pridobljene pravice. Zato se predlaga, naj ostanejo v svojih službah vsi upravniki, ki sicer nimajo predpisane kvalifikacije, ki so pa nad 10 let uspešno službovali na taki strok. nad. šoli. Isto velja za nastavnike, za katere pa zadostuje doba 5 lct. Gre itak v vseh primerih za starejše učne mači, ki ne bodo več dolgo v službi, in potem bo še vedno čas, da se na njihovo mesto postavi kvalificirana učna moč. Če take izkušene učne moči pridržimo, koristimo šoli, nc škodujemo pa nikomur. Šolnina. Vzdrževalni prispevki, ki jih ima pravilnik v mislih, ne bodo zadostovali za kritje vseh izdatkov na strok. nad. šolah. Doslej so plačevali vajenci (d-oločenoi šolnino, kštero so krili ali delodajalci ali starši, kakor je pač to bilo dogovorjeno po učni pogodbi. Taka šolnina (10—15 Din za vsak šolski mesec) bo morala ostati tudi nadalje, in sicer jo bodo morali kriti delodajalci, ki so po § 300. zakona o obrtih itak dolžni, da siromašnim učencem (in taki so gotovo vsi!) plačajo knjige in učila. Tista šolnina se pa itak porabi v navedene svrhe. V. G.