Slovenska pridiga pri Lurški dupljini o priliki avstrijskega romanja, dne 16 . avgusta 1886 ' Govoril Fr. Kosar, korar stolne cerkve v Mariboru. 0 dolžnostih avstrijskih romarjev pri Lurški Materi Božji. Ponatis iz ,,Siov. Gospodarja". „Vsak jezik r.aj spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta “ (Filip. 2, 11.) Bodi mi pozdravljena, ura preblažena in že zdavnej zaželena, ko mi je dano Tebe, o brezmadežna Lurška Mati in Devica! na tem svetem mestu počastiti, ki si ga Ti posebej iz¬ volila Bogu v čast in vernemu ljudstvu v to¬ lažbo, veselje in pomoč. Bodi mi pa še tisoč¬ krat bolj pozdravljena ura preblažena in že zdavnej zaželena, da mi je dano, ne le moliti pred to čudapoluo dupljino, temveč tudi Tvojo fLp.vo, o brezmadežna Devica ! prav tu na mestu * .ojih milostnih prikaznij glasno oznanjeva + i. 19 2 O 108360 Preljubi bratje in sestre moje! izvedel sem, da ste se med seboj pogovarjali in si po- toževali: Drugi romarji slišijo božjo besedo v svojem jeziku: Nemci v nemškem, Cehi v češ¬ kem. le mi Slovenci ne slišimo besede nam raz¬ umljive, ki bi nas o romarskih dolžnostih pod¬ učila in v pobožnosti potrdila. Da bi nam ven¬ dar kater naših slovenskih duhovnikov blago volil vsaj nekoliko besed v domačem jeziku v podučenje povedati, — Duhovni tovarši so m Vaše želje naznanili in me nagovarjali, naj b jaz povzel zaželeno besedo. Ne tajim, dragi moji! ampak kar narav¬ nost povem: Kar ste vi izgovorili glasno, to in prav to sem jaz v svojem srcu želel na tihem. Želel sem si, ako bi se tako naklonilo, kakor sem bil pred 10 leti na svojem božjem potu v Kirn tamkaj na lečo povabljen, da bi mi došlo enako povabilo tudi tu pri Lurški Materi božji; služilo bi mi to, tako sem si mislil, dokler ži¬ vim, v zveličavni spomin. Zato sem vaše želje rad in prav rad uslišal, toliko bolj. ker s tem dosežemo, da tudi slovenski jezik tu pri Lur¬ ški dupljini glasno spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta, — tedaj pravi božji Sin in Marija brezmadežna Devica Nja Mati presveta. Pa kaj bi vam v kratkem povedal, ljubi moji, ker ura se že bliža poldnevu, da bi slu¬ žilo vašim romarskim namenom in vašo romar¬ sko pobožnost podžgalo? Premisliti hočemo tri resnice: Mi smo romarji, — mi smo slo¬ venski romarji, — mi smo avstrijski' r o m a rj i! O Marija brez madeža spočeta! z ognjem o svojega v Božji ljubezni gorečega srca dotakni se mojega jezika in src mojih poslušalcev, da jaz Tvojo slavo vredno oznanjujem, moji poslu¬ šalci pa za njo in v njej razgorijo. 1. Mi smo romanji. Romanje je v katoliški cerkvi blizo tako starodavno, kakor sv. cerkev sama. Od one dobe namreč, ko je Jezus Kristus na gori Kal¬ variji sv. resno kri prelil, in sta sv. apostola Peter in Pavel v Rimu, in so drugi apostoli in mučeniki na drugih krajih s krvavo smrtjo dopričali resnico vere Kristusove, so začeli verni kristjani te kraje pobožno obiskovati in ondi božjo službo opravljati. — Še bolj se je romanje povzdignilo, ko je Bog sam nekatere kraje ali s prikaznimi matere Božje in drugih svetnikov, ali s čudeži po njih priprošnji stor¬ jenimi, posebno počastil, zaznamoval in odločil, da hoče biti onim, ki bodo na teh krajih Ma¬ rijo ali druge svetnike častili, posebno milost¬ ljiv v dušnih in telesnih potrebah. — Eden teh božjih potov Mariji na čast je ta Lur- ška dupljina, ki jo denes gledajo naše srečne oči, katero je večni Bog v najnovejšem času, namreč 1. 1858, proslavil z 18 prikaznimi Matere Božje in od takrat naprej z brezštevilnimi ču¬ deži nad revnimi boleniki. Ta Lurška dupljina pravim, ki se po vsem katoliškem svetu že pobožno imenuje, čije čast in slava se vsepovsodi v navdušenih pesnih pre¬ peva, ki se v stoterih in tisočerih kipih in po¬ dobah časti v molitvenih knjigah, na hišnih stenah in cerkvenih altarjib, in ki se nam v manjših in večih, živo posnetih dupljinicah v 1 * 4 češčenje predstavlja, kakor jih že tudi po Slo¬ venskem po cerkvah in drugod nahajamo, da ker vsi verniki ne morejo tu sem romati k isti- niti Lurški dupljini, vsaj pri onih ponarejenih in blagoslovljenih dupljinicah v domačih cerkvah Lurško Mater Častijo in na pomoč kličejo. Kar nas zadeva, je bila pa želja, z last¬ nimi očmi gledati Lurško dupljino, tako silna in neugasljiva, da smo prav po tem sodili, ko se je vabilo k veliki avstrijski procesiji raz¬ glasilo, da Marija tudi nas vabi na Lurško božjo pot. Vzdignili smo se in šli. Marijino sladko ime v srcu in na jeziku, v molitvi in svetem petju smo srečno potovali, in zdaj smo tu, o Marija! Večna za to bodi Ti hvala! Katera je tedaj naša prva romarska dolž¬ nost? Znani prigovor, ob enem nravno pravilo, pravi: Ljubezen začne pri samem sebi. Torej moremo tudi mi sami pri sebi začeti ter mis¬ liti najpoprej na lastno izveličanje. Zares: kaj bi nam pomagalo, ako bi mi vsem drugim k zveličanju pripomogli, sami za sebe pa bili po¬ gubljeni, kakor je isto Kristus učil rekoč: „Kaj pomaga človeku, ako ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ?“ (Mat. 16, 26.) Izlijmo tedaj najpoprej pred Marijo svoje lastno obte¬ ženo srce, potožimo Mariji najpoprej svoje lastne dušne in telesne nadloge. Saj je bilo naše vsestransko uboštvo na duši in na telesu sko¬ raj, da prvi in najmočnejši nagibek, da smo be¬ žali revni otroci Eve k prebogati Kraljici ne¬ beški, Da; mi smo ubogi, Ti pa, o Marija! si bogata in hiša zlata; mi smo slabi, Ti pa si Devica mogočna; mi smo nevedni, Ti pa si se¬ dež modrosti; mi smo polni bolečin in trpljenja, o Ti pa si zdravje bolenikov; mi smo grešni in nečisti. Ti pa si vsa čista in lepa, pribežališče grešnikov; slepi tavamo po smrtni senci, Tipa si mila zgodnja danica; popotniki se vozimo po viharnem morji tega življenja, vseskozi v nevarnosti večnega pogubljenja, Ti pa si mor¬ ska zvezda in pomoč kristjanov. In zdaj ko smo vero obudili v čudadelno moč Marije, vas vprašam: ali smo pa zato sem prišli, da bi včakali čudežev sami nad seboj, ali da bi čudeže gledali nad drugimi ? Ali mis¬ limo da so čudeži poglavitna reč pri. Lurški dupljini'? Nikakor; kajti ako bi tako mislili, bi še imena ne zaslužili romarjev Lurške Ma¬ tere božje Po nauku sv. Pavla (I. Kor. 14, 22.) so čudeži od Boga dani zavoljo neverni¬ kov; kakor je že Kristus nevernim Judom oči¬ tal rekoč: „Ako znamenj in čudežev ne vidite, ne verujete". (Joan. 4, 48.) Tudi Bernardika je tukaj pri dupljini za čudež prosila: ali sama sebi V Nikakor: kajti pristavila je: „Ljudje mi ne verujejo". Marija je storila čudež. Na njeno besedo je hipoma začel v dupljini izvirati ču¬ dodelni studenec, po katerem je Marija že bo¬ lenikov brez števila čudovito ozdravila. Zakaj ? Zato, da je neverne ljudi s čudeži prisilila ve¬ rovati, da je resnica, kar jim mala Bernardika v njenem imenu oznanjuje, kakor so škof tega okraja po štiriletni ostri preiskavi čudežev z odlokom dne 18. januarja 186.2 razsodili in slo¬ vesno proglasili. Kaj ne, po navadni pameti bi mislili, da je Bernardika, bolehna in sicer hudo nadušljiva že od otroških let, ker je čudodelni studenec pri Mariji izprosila, gotovo tudi prva nja ču- G dovito moč izkusila? Pa temu ni tako. Sto in tisoč bolenikov je doseglo tukaj in drugod po pitju te vode ljubega zdravja; Bernardika pa. ki je in sicer na Marijino lastno povelje prva od tesia studenca pila in prva se v njem umila, zdravja ni dosegla. Bolena je prišla k studencu, bolena se je ločila od studenca: bolena in uboga je bila 1. 1860 po goli milosti od usmiljenih sester v samostan sprejeta in za sestro preoble¬ čena. V samostanu je od leta do leta za na¬ duho huje bolehala in trpela pogoste in tako hude napade zadušenja, da so sestre mnogokrat mislile; zdaj in zdaj mora umreti; ali Bernar¬ dika jim je vselej smehljaje odgovarjala: „Ne bom še umrla": gotovo je bila po Mariji podu¬ čena, da še ima veliko in dolgo trpeti. O praz¬ niku čistega spočetja Marijinega 1. 1878 se je stalno vlegla v posteljo Razjedena po vsem telesu, polna krvavečih in skelečih ran po no¬ gah in vsem životu, živa podoba križanega Jezusa, kakor so sestre rekle, je velikonočno sredo 1. 1879 v Gospodu zaspala. Je tedaj Bernardika zastonj iz tega stu¬ denca pila in zastonj tukaj molila? Nikakor. Marija ji je z ozirom na nieno živo vero in otroško zaupanje podelila višjih darov, kakor bi bilo telesno zdravje. Izprosila ji je samo¬ stanski poklic; izprosila ji je čudovito potrpež¬ ljivost in udanost v voljo božjo in popolno po¬ snemanje Kristusovega trpljenja ; izprosila ji je stanovitnost do konca iti presrečno smrt. Ko so jo strežeče sestre tolažile, da hočejo Marijo prositi za polajšauje, je rekla: „Ne, ne polaj- šanje, ampak moč in potrpežljivost." Njena navadna molitev je bila: „0 moj Bog! jaz Te 7 ljubim. Da, o moj Bog ! jaz hočem, da, jaz ho¬ čem Tvoj križ. 1 ' Križec je hotela zmerom na srcu imeti. In ko so jo bolečine na vse strani zvijale, pa v rokah ni imela več dosti moči, da bi si bila križec vedno v novo na srce poprav¬ ljala, je sestre prosila, da so jo s trakom okoli prs prepasale in ji s tem pasom križec na srce pritrdile, da bi bila vedno živo sklenjena s kri¬ žanim Jezusom. Ko je zadnjokrat praznik sv. Jožefa obhajala, jo je spovednik vprašal, za katero milost ga je prosila? Odgovorila je: ..Prosila sem ga za milost srečne smrti." Po tem so spoznali, da je slutila bližajočo se smrt. Ko je zadne zdihljeje pojemala, je še s komaj zastopnim glasom Ceščeno Marijo molila — en¬ krat — dvakrat — in ko je tretjokrat do tj e prišla: ,.Sveta Marija, Mati Božja", ni mogla dalje, je nagnila glavo in izdihnila svojo nedolžno dušo. Ura je bila tri popoludne, o kateri uri je tudi Kristus svojo dušo izdihnil na križu. Po mestu pa je šel le en glas: Svet¬ nica je umrla — O srema Bernardika! ki pri Lurški dupljini sicer ni dosegla telesnega zdravja, pač pa si je izprosila srečno smrtno uro in krono nebeško! Po vsem tem tedaj vidimo, da tudi mi tukaj ne smemo od Marije naravnost tirjati te¬ lesnih čudežev. Ali ji tedaj celo ne smemo po¬ tožiti svojih telesnih nadlog, in pomoči prositi njo, katero cerkev sama imenuje in kliče „zdravje bolenikov?" Da; to smemo storiti, smo že in še bomo storili. — O brezmadežna Mati in De¬ vica ! z otroškim zaupanjem Ti tedaj potožimo v tej slovesni uri vse svoje in onih telesne nadloge, ki so nas prosili, da bi tukaj za nje 8 molili in jim čudodelne studenčnice domov pri¬ nesli. Ako je bolj Bogu v čast in nam v zve¬ ličanj e_ da ozdravimo, daj, o Lurška Mati! nam in njim, za katere molimo, ljubega zdravja. Ako pa bolj služi Bogu v čast in nam v zve¬ ličanje, da telesne reve, ki smo jih s seboj pri¬ nesli, zopet s seboj domov nesemo, naj se zgodi volja božja; v tem slučaji pa izprosi nam, ka¬ kor nekdaj Bernardiki, stalno potrpežljivost in popolno vdanost v voljo božjo, Ti ki si to¬ lažnica žalostnih in pomoč kristijanov! Porečete: ali tedaj res ne smemo za no¬ beni čudež Marije tukaj prositi? Tega ne, ljubi moji! mi smemo in celo moramo za take čudeže Marijo prositi, ki so nam po nauku naše vere k izveličanju duše potrebni. Taki čudeži so: odpuščenje grehov in sprava z Bogom; — rast v čednostih in dobrih delih; — stanovitnost do konca in srečna smrt v milosti božji. Ti čudeži so nam zares potrebni; brez njih v ne¬ besa ne moremo — Kar mene zadeva, vam nič ne prikrivam, ampak kar očitno povem: Moj zasebni poglavitni namen, da sem se, akoravno že postaran, na to daljno in težavno pot podal, je bil ta, da si pri Mariji izprosim srečno smrt¬ no uro. Ako je človek prišel že nad 60 let. kaj ne. je pač zares že čas, da resno misli na smrt? Vi ste sicer večjidel mlajši od mene; pa prej ali poznej bo tudi po vas vsakega segla smrtna mrzla roka. Ker je tudi Bernardika, kakor smo slišali, najbolj molila za srečno smrt, menim, da bo prav, ako tudi mi po njenem zgledu, denes pred vsem in nad vse za sebe in za one, ki so nas za molitev prosili, Lurško Mater prosimo za srečno smrtno uro. 9 Kdor pa hoče čudeže gledati, mora vero¬ vati ; kajti tako je božji Zveličar rekel očetu, ki je prosil za zdravje obsedenega sina : „Če zamoreš verovati; verujočemu je vse mogoče" in je še le potem čudež storil, ko je oče s sol¬ zami zavpil, rekoč: „Verujem, o Gospod! po¬ magaj moji neveri. “ (Mark. 9, 22 — 28). Tudi mi verujemo, o Gospa nebeška! Naša vera je tako močna, kakor je močna tista skala, na katero je Tvoj božji Sin zidal svojo cerkev. S tako močno vero, ki je Ti zavreči ne moreš in je zavrgla ne boš, Te prosimo zdaj kar ob euem za tri čudeže: O Lurška Mati! ki si prav na tem mestu pokoro oznanjevala, ter si pri eni prikazni Ber- nardiki naročala: „Za grešnike se mora moliti", in si pri drugi prikazni naročilo po¬ novila, trikrat rekoč: „Pokora, pokora, po- kora!“ stori tedaj tudi nad nami za prvi čudež — čudež pokore, ter vzbudi tudi v naših srcih studenec in sicer neusahljivi stu¬ denec spokornih solz, da bomo v njem, dokler živimo, den na den svojo grešno dušo umivali in jo dalje bolj in bolj očiščevali. O Lurška Mati! ki si Bernardiko po stezi popolnosti skrbno vodila od stopinje do stopi nje, stori nad nami drugi čudež — čudež resnične hoje za Kristusom, da od steze pokore nikdar več ne odstopimo, ampak v čed¬ nostih in dobrih delih rastemo od dneva do dneva. O Lurška Mati 1 ki si Bernardiki tako srečno smrt podelila, stori tudi nad nami siro¬ tami tretji in največji in najpotrebniši čudež * 10 — čudež stanovitnosti do konca in bla¬ žene smrti v milosti in ljubezni božji. Kaj nam bo toliko mar za čudeže na tem grešnem telesu, ki bo itak skoraj gnjilo v gro¬ bu ; pa teh treh čudežev potrebujemo neobhodno v zveličanje svoje duše. Se enkrat toraj po¬ novimo: I)a nam bodeš, o Lurška mati! našo božjo pot s temi čudeži povrnila, je naša vera tako močna, kakor je močna ona skala, na ka¬ tero je Tvoj božji Sin zidal svojo cerkev. Mi verujemo v Tvojo čudadelno moč, o Lurška Mati! pa pomnoži še našo vero. 2. Mi smo slovenski romarji. Menim, ako tako molimo, da smo dopol¬ nili svojo prvo in sicer zasebno romarsko dolžnost. Mi pa tukaj nismo le zasebni romarji, kakor gremo včasi na katero drugo božjo pot le vsak za sebe in za svoje potrebe; temveč mi smo tukaj in molimo tukaj kakor s loven ski romarji. To je: kakor nemški, madjarski, češki, poljski, hrvaški, romunski in laški ro¬ marji vsak svoj narod zastopajo, prav tako zastopamo tudi mi slovenski romarji slo¬ venski narod; ali z drugimi besedami: mi smo se na božjo pot podali v imenu vseh Slovencev, da bi v imenu vseh Slovencev Lurško Mater počastili in ves slovenski narod njenemu varstvu izročili. Razlika jezikov je bila kazen greha, ko se je enojezični človeški rod pri zidanji Babi¬ lonskega stolpa zoper Bo^a samega v grešnem napuhu povzdignil. (Gen. 11, 4 — 7). Kristus pa je premagal greh in je zlasti napuh človeški doplačal z najzaničljivejšo smrtjo na križu. 11 „Ponižal je sam sebe do smrti in sicer do smrti na križu. 1 * (Filip. 2, 8.) Že na križu so trije, takrat najimenitnejši jeziki na svetu pričali čast Kristusovo. „Pisano namreč je bilo he¬ brejski, grški in latinski: Jezus Nazarenski, kralj Judov." (Jan. 19. 19 — 20.) Na binkoštno nedeljo pa so šli vsi jeziki „vseh narodov, ki so pod nebom 1 *, na božjo pot v Jeruzalem kjer so bili od sv. Duha v službo sv. evangelja po¬ svečeni, tako da so sv. apostoli „zdajci začeli govoriti v raznoterih jezikih, kakor jim je sv. Duh dajal izgovarjati.** (Dj. ap 2, 4—5.) Ka¬ kor so pred Kristusom vsi jeziki Boga žalili, zlasti z malikovanjem, tako naj bi po Kristusu vsi jeziki Boga hvalili z vernim spoznanjem. In prav na binkoštno posvečenje vseh jezikov se ozira sv. apostol Pavel ko v listu do Filip- Ijanov pravi: „Vsak jezik naj spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta**, to je: pravi Sin božji in resnična toraj tudi vera, po Njem oznanjevana Naj tedaj tudi slovenski jezik, ki se na tem mestu gotovo še nikdar go¬ voril ni, denes glasno in veselo spozna, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta, tedaj pravi Sin božji in Ti, o brezmadežna Devica! Nja Mati presveta. Kakor slovenski ro¬ marji zdaj molimo in prosimo: O Lurška Mati in Devica! naj poprej se Ti v imenu vseh Slovencev zahvalimo, da je Tvoj božji Sin že tako zgodaj Slovence k pravi veri poklical in do denes v pravi veri ohranil; — da je slovenska zemlja z molitvijo toliko božjih svetnikov blagoslovljena in s krvjo to¬ liko mučenikov poškropljena; — da so imeli Slovenci gotovo po Tvoji posebni naklonjenosti, o 12 Marija! do Tebe od nekdaj posebno počeščenje, da kinča slovensko zemljo toliko Marijinih bož¬ jih potov, in da Marijine pesni med vernimi Slovenci nikoli ne potihnejo, temveč brez ne¬ hanja se prepevajo. Na dalje, o brezmadežna Lurška Mati! Te v imenu vseh Slovencev ponižno prosimo od- puščenja, karkoli smo bili Slovenci kedaj za dar sv. vere nehvaležni, ali smo skrunili svete nedelje in praznike z nečednim zadržanjem, ali smo celo v pohujšanje služili sosednim na- lodom. Se vse posebej Te pa z razjokanim srcem odpuščenja prosimo, karkoli je bil Tvoj božji Sin žaljen v slovenskem jeziku, bodi si s kletvijo, bodisi s pohujšljivim ali celo za¬ peljivim govorjenjem, bodisi v besedi ali pismu, bodisi v govoru ali tiskani knjigi. O milostna Devica! dovoli nam, ponižno te prosimo, da de- nes slovenski jezik v čudodelni Lurški stude nec pogreznemo, in ga tukaj vseh peg in ma¬ dežev očistimo, in ga čistega nesemo našim bratom in sestram domov. Še več o Marija! Denes Ti v službo po¬ svetimo jezik slovenski in narod slovenski in Ti v imenu vseh Slovencev vpričo nebes in zemlje slovesno obljubimo, da bodemo vsak po svojem stanu in po svoji službi za to skrbeli, da se slovenski jezik ne bode nikdar več oma¬ deževal ne s kletvijo , ne s pohujšljivim govor¬ jenjem, in da se ne bo nikdar v slovenskem jeziku kaj govorilo, ali pisalo, ali tiskalo zoper Kristusa in nja sveto vero in cerkev; temveč da hočemo po vsej zmožnosti za to skrbeti, da bo slovenski jezik vselej in povsodi v besedi in v pismu glasno spoznaval, da je Gospod Je- 13 zus Kristus v časti Boga Očeta, — tedaj pravi Sin božji in Ti brezmadežna Devica Nj a Mati presveta. Vas pa prosim, ljubi romarji! zlasti Vas, duhovni tovariši! da ko domov pridite, vsepov- sodi ljudem poveste in jih še pozneje večkrat na to opomnite, kar smo mi slovenski romarji v imenu vseh Slovencev Lurški Materi oblju¬ bili in kako smo ji v službo posvetili jezik slovenski. Blagoslovi tedaj, o dobrotljiva Lurška Mati! slovenski jezik in slovenski narod, da po Tvojem izgledu vsikdar ostane ponižna dekla Gospodova ter s Teboj govori: Glej jaz sem dekla Gospodova, naj še mi zgodi po Tvoji be¬ sedi! Varuj, o Marija! verne Slovence vsega hudega na duši in na telesu, in stori jih močne v duhu, da rajše vse zgubijo, kakor sv. kat. vero kedaj zapustijo. Blagoslovi, o nebeška Mati! našo denešnjo obljubo, Ti jo čuvaj, da je nikdar ne prelomimo, in Ti pomagaj, da bo slovenski jezik od roda do roda pogumno pri¬ čal in veselo spoznaval, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta, — tedaj pravi Sin Božji in Ti, o brezmadežna Devica! Njegova Mati presveta. 3. Mi smo avstrijski romarji. S tem, kakor menim, smo dopolnili svojo dolžnost kakor romarji slovenski. Toda mi smo tukaj in molimo tukaj ob enem kakor romarji avstrijski. Ko smo bili po čas¬ nikih na Lurško božjo pot povabljeni, se je poudarjalo zlasti to, da so blezo že vse druge 14 katoliške dežele in kraljestva itd. v procesijah k Lurški Materi romale in v znamenje vdano- nosti svoja bandera v Lurški baziliki*) raz¬ pele; le Avstrija, naša ljuba domovina, se še Lurški Materi ni pokloniia, še ni pred Lurško dupljino pokleknila, še ni Lurške Matere za blagoslov prosila, in še ni svojega bandera v Lurški baziliki razpela. Da to zamudo popra¬ vimo, so naši voditelji vabili k avstrijski procesiji. Kaj ne. ta lepa in domoljubna misel je segla nam, ki smo in vselej ostati hočemo zve¬ sti avstrijski domoljubi, globoko v srce? Rekli smo: če mislimo kedaj romati v Lurd. je pri¬ lika zdaj najlepša in najčastnejša: če smemo kedaj upati prijaznega sprejema in obilnega blagoslova pri Lurški Materi, ga smemo upati zdaj. ko z vezjo bratovske ljubezni zvezani, z vsemi drugimi avstrijskimi narodi pred Lurško dupljino pokleknemo. O Lurška Mati! ki si Bernardiki naročala: ..Naj tu sem pride veliko ljudi"; — in „naj pridejo v procesijah", glej, pokorni Tvojemu povelju, nas je zdaj veliko tu •— Avstrijska procesija kleči pred Teboj. Da smo zares avstrij ski romarji spo¬ znaš o Marija! po raznih jezikih, ki jih tu go¬ vorimo: Nemci in Madjari, Lahi in Slovani. Pa če tudi različni po jeziku, je vendar ena naša vera, eno naše zaupanje, ena naša lju¬ bezen. Vsi avstrijski jeziki v najlepšem so¬ glasju tukaj spoznavajo, da je Jezus Kristus *) Veliki cerkvi nad Lurško dupljino s) papež Piji IX. s pismom dne 30. maja 1876 podelili prečastni naslov : „Bazilika“, to je: Kraljeva. 15 pravi Sin Božji, in Ti, brezmadežna Devica! Nja Mati presveta — Da smo zares avstrij¬ ski romarji, priča bandero, ki bo denes bla¬ goslovljeno in v baziliki razpeto. Na beli strani bandera stoji v sredi velikega križa po¬ doba brezmadežne Device, in okoli nje in nad njo in pod njo v križu in ob štirih koncih pa podobe Ib deželnih patronov Avstrije: sv. v Jo- žef, sv. Leopold, nadvojvoda Avstrijski sv v Ste¬ fan, kralj Ogerski, sv. Venceslav, kralj Češki itd. v znamenje, da so prav ti naši sv. deželni patroni avstrijsko procesijo vodili in zdaj tu z nami za blagor Avstrije molijo. Na rudeči strani pa je v zlatu vezeno sladko ime Marije z lavorovim vencem obdano, in v vihrajočem belem traku tega venca so v zlatu vvezena imena vseh avstrijskih dežel, tedaj tudi imena naše slovenske domovine: Kranjska. Koroška, Štajerska, v živo znamenje, da so zares na Lur- ško božjo pot šli vsi avstrijski narodi, po svo¬ jih deželnih patronih vojeni; naš voditelj posebej je bil naš deželni patron sv. Jožef. — Da smo zares avstrijski romarji, pričajo tudi ob koncih rudeče strani vvezeni patroni naše pre¬ svetle cesarske hiše: Sv. Frančišk Asiski, pa- tron cesarja; sv. Elizabeta, patron cesarice, sv. Rudolf, patron cesarjeviča in sv. Štefan, muče¬ nik, patron cesarjevičine. Rudeča stran ima napis zgoraj: „Vsi sveti deželni patroni" in spodaj: „prosite za cesarsko hišo in deželo av¬ strijsko". Vrh tega je znano, da je presvetla cesarska rodbina tudi pripomogla k pripravi tega veličastnega bandera, da je tedaj tudi v duhu z nami romala in v duhu tudi tukaj z nami moli. 16 Da; avstrijski romarji smo, bodi avstrij¬ ska tedaj tudi naša molitev, Bog nam je dal predobrega deželnega očeta in cesarja Franca Jožefa, ki z očetovsko lju¬ beznijo vse narode širne Avstrije objemajo, ki so pred tremi leti tudi nas Slovence ljudomilo obiskali in povsod po naših cerkvah, tudi pri nas v Mariboru, tako pobožno molili. Brali smo tudi, kako je presvetla cesarica s svojo hčerko Valerijo letos šla na božjo pot v Mari¬ jino Celje, ter je tamkaj s hčerko vred na ve¬ čer opravila sv. spoved, v jutro pa po slišani sv. meši sv. obhajilo prejela in pri drugi sv. mesi svojo zahvalo opravljala, in kdo bi dvo¬ mil ? gotovo tudi za nas in vse avstrijske na¬ rode molila. — Naša prva molitev velja tedaj presvetlemu cesarju in vsej cesarski hiši. O Lurška Mati, nebes in zemlje Kra¬ ljica! pred katero se katoliški kralji in cesarji ponižno uklanjajo, povzdigni svoje mogočne loke in blagoslovi našega cesarja in vso cesar¬ sko hišo. Varuj jih vsega hudega in ohrani jih še dolgo in prav dolgo v blagor sv. cerkve in v srečo avstrijskih narodov. Naša druga molitev velja slavni ce¬ sarski armadi. Zgodovina nam poveda. ko se je naša armada svoje dni vojskovala zoper neverne Turke, da si je v geslo izvolila sladko ime Marija. Z navdušenim klicem, o Marija! je šla pogumno v boj in je zmagala slavno. O Lurška Mati! naši vojaki, nižji in višji Te še zdaj ljubijo in kakor zgled maršala Radec- kyja kaže, še zdaj radi molijo sv. rožni venec : povzdigni tedaj svoje mogočne roke in blago¬ slovi našo armado, da ako jo zopet kedaj po- 17 velje cesarjevo pelje v boj, boš Ti pred njo bo¬ dila in jo vodila in kedar bodo vojaki v sil¬ nem boju klicali ime Marija, jih bodeš Ti ču¬ vala in jim dala zmago, kakor nekdaj, tudi zdaj. — Vi, ljubi romarji! pa domov prišedši, po¬ vejte vojakom, da smo tudi za nje tukaj mo¬ lili in jih Lurški Materi priporočili. Opomi¬ njajte jih pa tudi, naj le na Marijo nikoli ne pozabijo, in tudi Marija v nevarnostih, vojaš¬ kega stana na nje ne bodo pozabila. Naša t r e tj a molitev velja vsem avstrij¬ skim narodom. „0 kako dobro in prijetno je, ako bratje v služnosti prebivajo !“ vsklikne kralj David v 131. psalmu Resnice teh besed smo se tudi mi po potu prepričali. Različni po rodu in jeziku, smo bili vendar na potu in smo tukaj eno srce in ena duša, kakor otroci ene hiše, kakor bratje in sestre ene družine. Molili smo in peli smo celo pot, in vsi avstrij¬ ski jeziki so složno in veselo spoznavali, da je Jezus Kristus Sin Božji in Devica Marija Nja Mati presveta. O da bi doma tudi tako bilo; — pa ni tako! Naj Ti, o Božja Mati! na tem svetem mestu potožimo svojo avstrijsko bole¬ čino; kako se avstrijski narodi, po Božji pre¬ vidnosti v eno družino sklenjeni, le prepogosto med seboj prepirajo, zavidajo, zaničujejo Tako ravnanje pa je neavstrijsko in nekršeansko. Več ne rečem, pa tudi reči ni treba; saj Ti je itak znano, o Marija. Z vero, ki je tako močna, kakor ona skala, na katero je Kristus zidal svojo cerkev, Te prosimo: na to rano av¬ strijskega državnega telesa položi, o nebeška Kraljica! milo materno roko svojo, in jo zaceli in jo ozdravi. — Katoliška cerkev Te v lita- nijali časti in kliče: Skrinja miru in sprave, prosi za nas! Odpri tedaj, Božja Mati! nebeško skrinjo miru in sprave in nam od teh Božjih darov prav obilno podeli, da mir in spravo do¬ mov nesemo in med avstrijske narode razde¬ limo, da bodo angelji Božji pri našem povratku nad Avstrijo veselo prepevali: „SlavaBoguna višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje" (Luk. 2 , 14.), avstrijski narodi pa jim veselo odpevali: „0 kako dobro in prijetno je, ako bratje v složnosti prebivajo." Naša četrta molitev velja vsem jezi¬ kom avstrijskim. Kakor jezik slovenski posebej, Ti zdaj, o Lurška Mati! v službo po¬ klonimo vse avstrijske jezike, in jih v Tvoj čudodelni studenec pogreznemo, da jih Ti ondi očistiš vseh madežev in peg. da jih vse čiste vzamemo zopet domov. Pozabi, o Marija! kar¬ koli si bila Ti in je bil Tvoj Božji Sin kedaj žaljen v kateremkoli avstrijskem jeziku. Bla goslovi denes vse avstrijske jezike, da bodo od zdaj zanaprej, vselej in povsodi, v besedi in v pismu, v govoru in v knjigi enoglasno pričali in spoznavali, da je Gospod Jezus Kristus pravi Sin Božji in Ti, o Devica! Nja Mati presveta. In naša peta in poslednja molitev velja celi Avstriji. Kakor se avstrijsko bandero pred Teboj, o Lurška Mati! uklanja, tako cela Avstrija zdaj v duhu pred Teboj kleči in po tvojem izgledu moli: „Glej, dekla sem Gospo¬ dova, naj se mi zgodi po Tvoji besedi." (Luk. J, 38.) Da; Avstrija je dekla Gospodova in hoče vsikdar ostati dekla Gospodova. Pred Teboj zaupljivo kleči, in po izgledu patrijarha Ja¬ koba moli: „Ne izpustim Te, dokler me ne bla- 19 gosloviš." (Gen. 32 , 26.) Povzdigni tedaj. Kra¬ ljica! čudodelne roke svoje, in blagoslovi Av¬ strijo pred Teboj klečečo, in naj Tvoj blago¬ slov vedno ostane pri njej, v njej. nad njo in okoli nje in naj jo varuje vsega hudega. Sklep. Pri koncu smo; je pa tudi že čas, da sklenemo. Trojno molitev smo opravili: zasebno eno, — slovensko drugo. — avstrijsko tretjo. Tri dele pa ima tudi rožni venec, ki si ga brez¬ madežna Devica! v rokah držala, ko si se mali Bernardiki tukaj prikazala. Dovoli, da Ti tudi mi iz treh delov svoje molitve venec spletemo, in Ti ga za spomin na slovenske in avstrijske romarje v roke položimo in^ v rokah pustimo. Ne zavrzi ga, o Marija! Čudodelni studenec naj ga zaliva, da ne usahne, in kadarkoli ga boš pogledala, o dobra Mati! spomni se na nas in blagoslovi nas ! Oj, da nam ni dano, zmirom pri Tebi ostati, Lurška Mati! in vsak den vsaj za četrtinko ure to blaženo dupljino obiskovati. Komaj smo prišli, pa že zopet se bliža irra ločitve. Toda, Lurška Mati! mi se ločimo od Tebe le s tele¬ som, naša srca ostanejo pri Tebi za vselej. Ka¬ kor večna luč gori pred Božjim Telesom, tako bodo naša srca v tej dupljini pred Teboj in za Tebe gorela! Slovenski romarji gremo domov, pa kakor daleč se glasi jezik slovenski, to Ti obljubimo, tako daleč se bo za naprej razlegala Lurška pesen, in mi duhovniki Ti še posebej obljubimo, da bo zanaprej naša skrb in naše veselje, po vseh cerkvah Jsiriti Tvoje češčenje. 20 o Lurška Mati! in češčenje skrivnosti Tvojega brezmadežnega spočetja. — Avstrijski romarji gremo zopet domov, pa avstrijsko bandero osta¬ ne tnkaj v večno znamenje, da Te Avstrija ljubi, o Marija! — da Avstrija v Tebe zaupa, o Marija! — da hoče Avstrija vselej biti in ostati ponižna dekla Jezusa in Marije. O Lurška Mati! povedati ne moremo, kako britka nam je miselna bližnje slovo. Še enkrat se Te. kakor otroci matere, oklenemo in kliče¬ mo : „Ne izpustim Te, dokler ne blagosloviš me!“ Zato še enkrat ponovimo obl jubo : Vsi avstrij¬ ski narodi in jeziki spoznajo denes in bodo vsikdar spoznavali, da je Gospod Jezus Kri¬ stus v časti Boga Očeta — pravi Božji Sin in Ti, brezmadežna Devica! Njegova Mati pre¬ sveta. Amen. il