KATOLJgK CEuRKVEN UST,__
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XL
V Ljubljani, 2. grudna 1887.
List 48.
Govor
▼ god sv. Ignacija v Repnjah 31. julija 1871.*)
Prečudne reči je delal v svojem življenji. Sir. 31.
Preljubi poslušavci! Šestega sušca letošnjega leta (1871, od zdaj pred 16 leti) sem bil ▼ Rimu v nekem poslopji, ki nisem takrat mislil, da mi bo ravno pri današnji priliki to prav prišlo. Bila je namreč kapelica, nekdanja stanica ali soba sv. Ignacija, čigar god danes obhajamo. To je, pri Jezusovi cerkvi (rAl Gesti") v tako imenovani „profesijonski hiši** oo. jezuitov. Vidil sem oltar, ki namreč še zdaj stoji, na kterem je sv. Ignacij maševal — že oslabljen — in kjer je imel večkrat prikazen presv. Trojice, in v kteri sobi je umeri ravno današnji dan 1. 1556 v 65. letu svojega življenja. Pri kapelici so še ravno tiste vrata, kakor so bile takrat, ki derže iz perve sobice v drugo; le-ta sobica je bila delavnica sv. Ignacija. Ali čem povedati, kaj sem vidil tukaj ? Tu je n. pr. videti rokopis sv. Ignacija in sv. Frančiška Ksaverija. V neki veliki omari je stala človeka velika podoba, v mašnem oblačilu, z mašno kapo na glavi; glejte, to je podoba sv. Ignacija in ta podoba je v ravno tisti mašni obleki, ktero je imel sv. Ignacij, kadar je maševal.
Ta kraj je pač zares svet in imeniten, toliko bolj, ker tudi drugi veliki svetniki so tukaj bivali ali se saj
*) Mnogi, se posebno med olikanimi, so zelo nevedni ▼ tem, ksj da so jezuiti. Naslednja obravnava bi jim utegnila to pojasniti. Naj povem pa tukaj priliko, ki je zbudila ta premislik. To je bilo tako-le:
Leta 1871 je bila nova cerkvica v Repnjah dogotov-ljena za čč. o«, jezuite. Gotove so bile vse oltarne podobe in posebej prelepa podoba Jezusovega presvetega Serca v velikem oltarji. V god sv. Ignacija so imele podobe biti bla goslovljeae. Med posebnimi prijatelji oo. jezuitov je bil tudi ranjki stoljni prošt, milgsp. Jožef Zupan. On je bil povabljen, da blagoslovi podobe in potem poje veliko maso. Prav dobro se še spominjam, s kolikim navdušenjem, da bi se bila skoraj cerkvica potresla, je gosp. prelat zapčl v prefaciji: „Gratias agamus Domino Deo n ostro ! Hvalimo Gospoda našega Boga!"
Mene je bila zadela prijetna naloga, da sem prevzel o tej priliki govor, in ker je premislik zadeval jezuitovski red, upam, da ne bo brez koriiti, ako ga priobčim o tej priliki, ko so se čč. oo. če« 114 let zopet vselili v Ljubljano. Vr.
mudili kaj časa. Tukaj je sv. F i 1 i p N e r i j velikrat sv. Ign. obiskoval; tukaj je sv. Karol B o r o m e j opravil svojo jubilejno mašo; tukaj se je sv. Alojzij družbi jezuitov posvetil; tunaj je drugi Ignacijev veliki naslednik sv. Frančišek Borgijan svoje življenje sklenil.
Pa nekaj še bolj imenitnega je v tem poslopji. V cerkvi zraven, ki je silno iepa, vsa bliščeča v zlatu, v tej cerkvi je ob evangeljski strani kapela sv. Ignacija. Veliko lepega in drazega ima altar te kapele, naj dražji pa je v brončeni in pozlačeni skrinji, ki je pod oltarjem, namreč, častitljivo telo sv. Ignacija samo (1491—1556). V tem telesu in s tem telesom je ta vstanovnik jezuitovskega reda tako velike reči storil za Božjo čast in za zveličanje duš, da se po pravici morejo nanj obračati besede Modrega: „Prečudne reči je delal v svojem življenji." (Sir. 31.)
Ozrimo se tedaj danes samo nekoliko na djanje sv. Ignacija in reda jezuitovskega sploh, tudi še nenaj na Slovenskem.
Kteri hočejo Ignacija po domače imenovati, ga imenujejo „Ognjoslav" (Vatroslav), ker to ime je vzeto od latinskega „ignis,u to je „ogenj." Nikomur se to ime bolje ne poda, kakor ravno sv. Ignaciju. On je bil ogenj kot mladeneč. ogenj kot vojščak, ogenj kot spo-kornik, kot mašnik, kot misijonar, ogenj kakor služabnik Božji in kakor svetnik, ogenj je on še zaai s svojim zgledom in življenjem, ogenj v svojih duho\nih sinovih, Ki z misijoni vžigajo in podžigajo vesoljni svet k svetosti in pokori.
Ogenj ima to lastnost, da sveti, greje, da je čist iu očiščuje, da hiti kviško. Take lastnosti je kazal sv. Ignacij že v pervih letih svojega življeoja. Rojen v Lojoli na Španjskem 1. 1491, je prišel kmali na dvor Španjskega kralja ^Ferdinanda katoliškega;14 toda njegov živi duh je sil;l dalje, višej; hotel se je kakor vojščak skazovati in njegova goreča serčnost ga je res kmali povzdignila na stotniško stopnjo. Njegov ogenj je bil v tem času nekoliko posveten, ter Ignacij ui kaj posebno deržal z vero, če tudi pohujšanja ni dajal. Imel je pa vendar nekaj velikoserčnega v sebi, kar mlademu človeku dela čast, ter je studil djvjačine, poboje, pretepe, bil je milega serca. lakomnost, grablji-vost je bila njemu tuja reč. O neki prilui so vojaki ropali, premoženje grabili po mestu, ktero je bilo

njegovim prizauetjem pridobljeno; Ignacij pa se , o*,ne reči pritaknil ni. Ni bil tedaj sicer Boga pozab.l pa tadi zanj ni še gorel.
Kaj pa ga je bilo spreobernilo? Ponižanj". In kaj ga je bilo ponižalo? Nesreča, križ. Sv. Ignacij je imel pozueje pregovor: nNoben les ni pripravniši za ognjišče ljubezni Božje, kakor križ." To se je bilo spolnilo in se je spolnovalo nad niim zmiraj, potem ko se je bil spreobernil. V vojski ranjen, vjet, prenesen v grad očetov, je začel brati življenje svetnikov, in to ga je zmiraj streznilo. Življenje svetnikov je pri njem več opravilo, kakor bolezen in grozeča smert. Začel je omabovati sem ter tje, visoki duh in znotranji napuh ga je močno motil in zaderževal; neko noč pa vstane s postelje, poklekne pred Mater Božjo in med solzami priseže Jezusu io Mariji večno zvestobo; in bil je tudi mož-beseda. Koma] da je to obljubo storil, se je stresel celi grad Lojola, v kterem je bolan ležal, da so se šipe razletele in zid se razpočil. čutil je satan, da od tistih dob bo imel nespravljivega sovražnika nad Ignacijem, ki mu bo delal neizrečeno veliko škode; toraj se misli, da s tem potresom bi ga bil zelenec rad v grobljah gradu pokopal; toda Bog ni dopustil.
Podal se je nato na božjo pot na goro Mont-serrat in je ondi v benediktinski cerkvi dolgo spoved opravil.
Od tod je šel k dominikanom v mestice Man rez o. Čudili bi se, ko bi vam kdo začel praviti, kako se je tukaj zatajeval, koliko molil, kaj terpel in kakošne prikazni imel od Boga in Matere Božje. Tukaj je takorekoč pričel svoj misijon, kterega še vedno nadaljevajo njegovi duhovni sinovi po vsem svetu med verniki in neverniki; pridigati je jel tako živo in priserčno, da so se veliki grešniki spreobračali in veliko se jih je celo svetu odpovedalo. In kar je še več, tukaj je spisal svoje bukve duhov-nih vaj, ki so pravo delo sv. Duha in so že 100 in 100, pa spet in 100 in 100 ljudi iz vsih stanov spreobernile.
Podal se je od tod v sveto zemljo, v Jeruzalem, na božjo pot in hotel je turkom pridigati, jih spreobračati. Pa to ni bilo v previdnosti Božji; pokorščina ga je gnala nazai namreč na Španjsko, tam je jel študirati, da bi postal duhoven. V tem času je že tudi čudeže delal. Učil se je manjši šole v Barceloni, višji v Alkali in potlej je za volj marsikterega preganjanja šel na Francosko, v Pariz. Zdaj je imel že več to v ar še v, ki si jih je bil pridobil; med temi je bil tudi veliki Frančišk Ksav. Vsi so pod njegovim vodstvom duhovne vaje opravljali.
Veliki Šmaren 1.1534 so ti prijatelji v podzemeljski kapeli na „homcu marternikov" (Montmartre) v Parizu se zedinili k velikemu delu. Sv. Ignacij je tukaj vložil podstavni kamen k svoji imenitni družbi, ki ima od Jezusa ime, t. j. družba jezuitov. Eden, ki je bil že mašnik, Peter Faber, je maševal, in 6 druzih je bilo obhajanih. Po vsem tem se podajo prijatelji v Benedke, da bi se prepeljali v Sveto deželo in tam sv. vero oznanovali; vojska, ki se je bila pričela s Turki, pa jih je od tega odvernila. Pet tovaršev gre v Rim, dobe od papeža Pavla III privoljenje mašniki postati in po skerbnem pripravljanji so posvečeni in opravijo novo mašo; sv. Ignacij, ki se je še nevrednega štel. pa ravno tako 18 mescev pozneje, po resnem pripravljanji v Rimu v cerkvi Marije Snežnice, na altarji, v kterem so hranjene Kristusove jaslice.
Ker je vojska dalje terpela, je Ignacij čisto spre-vidil, da ni Božja volja, da bi šel s svojimi tovarši v
Sveto deželo; to mu je tudi Bog naznanil v neki prikazni na Toškanskem; videl je namreč Zveličarja s težkim križem, kteri mu je rekel: „V Ri m u ti bom milostljiv." Zdal sv. Ignacij s tovarši spet popotva v Rim in za stanovituo od m en i novo duhovno družbo vstanoviti; spiše toraj pravila nove družbe, jih izroči papežu, kteri jih poterdi in tako j e vstala, se začela nova družba o o. jezuitov pod papežem Pavlom III 1. 1540. Ta red je papežu čez vse zvest in prav zato ga pekel živega terpeti ne more.
In kako čudne so pota Božje. Ravno takrat, ko je obljubolomnega Lutra zapeljal napuh in poželji-vost, da je iz kloštra ušel, vero zatajil, pisal svojo brezbožuo knjigo zoper duhovske obljube ubož-nosti, čistosti i o pokorščine, ravno takrat se je bil sv. Ign. v cerkvi Matere Božje v Montserratu Bogu daroval in pisal je potlej v samoti Manreški slavne bukve duhovnih vaj. In ko je pozneje odpadnik Kalvin v Parizu svoje zmote trosil in si iskal učencev, je tudi sv. Ignacij prišel v Pariz študirat, in je tudi tovaršev zbiral, da bi se z njimi upiral zoper sovražnike prave vere. — In poslednjič ob času, ko se je prešestni angleški kralj Henrik VIII vštulil za poglavarja anglikanske cerkve in ko je bil podložnim pod smertjo za-povedal, da morajo pokorščino papežu odreči, in je bil ukazal njegovo ime iz vsih bukev izbrisati, ravno tisti čas je bil sveti Ignacij postavil podlago za slavno jezuitovsko družbo. Ta tovaršija se je prav posebno papeževi službi posvetila; zato pa jo sovražniki sv. vere še dandanašnji tako silovito čertijo in preganjajo od dežele do dežele in čez morje v tuje svetove. Vse pregrehe, vse hudobije so judje, luterani, framasoni itd. že prištevali temu redu; toda dokazati še nobene niso mogli! V pomoč svoji stiskani Cerkvi je bil Bog poslal sv. Ignacija io njegov red. Krivoverca Martin Luter in Kalvin sta preklinjevala papeža in sta mu pokoršino odpovedala; Ignacij in njegovi družbeniki pa so častili papeža kakor namestnika Kristusovega, celo z obljubo so se zavezali, da hočejo papežu brez daljnega prašanja in pogoja pokorni biti. Krivoverci so z&vergli, so poteptali obljubo čistosti in vedne ubož-nosti; Ignacij pa je zavezal svojo družbo k vedni čistosti in popolni ubožnosti. Krivoverci so se ustili cerkveno življ en je obnoviti, pa brez svojega lastnega zboljšanja in obnovljeoja, za-vergli so dobre dela, prejemanje ss. zakramentov; sv. Ignacij pa je boljšanje pričel sam pri sebi in pri svojih tovarših, potem še le je iskal ljudstvo boljšati in posvečevati. Krivoverci so hotli nauk svete Cerkve in njene naprave spremeniti; sv. Ign. pa je nauk branil do naj zadnje pike, prizadeval si je pa sveti nauk in njegovo spolno vanje povsod razširjati. (Ott Leg. 1313 id.)
(Konec n&sl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljnbliane. (Perzijanski Šah in „Slov. Narod") Perzijanski Šah je sv. Očetu Leonu XIII pisal zelo spoštljivo čestitanje za Njihovo 501etnico. Po naslovu in nagovoru, polnim spoštovanja, nadaljuje Šah Ed-Din: „Z veseljem smo zvedeli, da Vaša Svetost bode s pomočjo Božjo že skoraj obhajala 501etni jubilej Svojega pristopa v mašniški stan. Oziraje se na prijazne razmere, v kterih bivamo s častitljivo Osebo Vaše Svetosti,
d oziroma na visoko čast papeštva, ki se povsod priznava kakor glava katoliške Cerkve, take prilike nismo hoteli opustiti, da nebi Vam darovali Svojih čestitanj za srečo in blagodar. Sej ne bilo bi tudi lepo, ako bi pri tako veselem glasu, v času, ko se vsih oči obračajo v Vatikan, ostali brez vdeleževanja, zlasti ko je znano, da že dolga leta gospoduje prijateljstvo med vladarjema Perzije in Sv. Stola io da je Naša serčna želja temelje teh dobrih razmčr ohraniti in še vterditi.
Z veliko zadovoljno8tjo smo tudi zvedeli, da — hvala modremu posredovanju Vaše Svetosti — so poravnani razpori in prepiri in ae je mir povernil med raznimi narodi. Z zaupnostjo, kakoršno ima vesoljni svet v dedno pravičnost in pravnost časti vredne Osebe Vaše Svetosti, dajemo polno priznanje srečnemu vspehu. kterega ste dosegli pri vsih razporih, ki so bili Vašemu razsojenju izročeni. Upamo, da Vaša Svetost bode po Božji milosti še mnogo let zverševala tako nesebično posredovanje.
Dano v Našem cesarskem dvoru v Teheranu v mescu redžebu 1304 (hedžre) in 40. letu Našega vladar-8tva.w —
Kakor perziianski Šah piše z vzvišenim spoštovanjem o papežu Leonu XIII in sploh o papeštvu, tako nam je pripovedoval undan naš rojak preč. misijonar Solnce. da tudi v Ameriki ondotni deržavljani, brez razločka kakošne vere je kdo, silno spoštujejo modrega, pravičnega in učenega papeža Leona XIII.
Oziroma na to nas obhaja misel: kako se bodo sodnji dan pogledali ta dobroserčni „šah" in pa nšejhiu „Slov. Naroda"!
„Slov. Nar." je že pred več leti tako nespodobno in žaljivo pisaril o papežih, da je bila velika sramota zanj in za Slovence, da imajo take pisavce med seboj. In zdaj zopet ta list kaže, da ni še slekel stare kože. Glede na vertoglave dopise iz Rusije pravi Slovencem prijazni „Gratzer-Volksblatt," da rSl. Nar." po vsaki
ceni hoče Slovence v slabo ime pripraviti____ Meni
namreč, da je prijatelj svojega naroda, pa mu dela ravno nasproti in mu škoduje. Taka je osoda prosto-mišljakov, ki so se nalezli lažnjive kulture iz nemškega liberalizma.
Eden naših prijateljev nas spominja, kako „S1. Nar.", ki tako nespodobno piše o sv. Očetu Leonu XIII, ima pa na čelu zapisano, da je list nza Slovence," ter vpraša, „če bomo res Slovenci molče prenašali, da nas tako sramotno bije v obraz, ... ali ne bomo odločno zavernili takih nespodobnosti, in pravi: „Ljubi bratje, »torite vsakteri svojo dolžnost, svarite ljudstvo, naj nikar ne prebira tacih ostudnih psovanj..." In ker je ta neprijetni glas že močno razširjen, toraj svetuje še tehtniše korake temu počenjanju nasproti, kar pa bi bilo za zdaj morebiti odveč, ker je svetu dosti znano, da „S1. Narod" ni slovenske gore list.
Rndnik, 22. nov. 1887. Sicer malo kasno, vender mislim ne zamujeno sporočam nekoliko verstic o stoletnici farne samostojnosti ter o sv. misijonu, ki se je obhajal o priliki in povodom te svečanosti. Bodi s temi versticami postavljen majhen spominek o dogodku, ki je pomenljiv za tukajšno faro.
Omenjena stoletnica v zvezi sv. misijonom veršila se je od 23. oktobra do 1. novembra. V večjo proslavo svečanosti oblekla se je fara in cerkev v praznično obleko, postavili so se na raznih krajih ob cesti, ob potu do cerkve, pred cerkvijo in pred duhovšnico mlaji in slavoloki s primernimi napisi, n. pr. čez cesto na obeh farnih mejah:
1.	Rudniška fara 100 let že obstaja,
V	svetem misijonu ji duh se premlaja.
2.	Stoletnico Rudnik praznuje
V	mis'jonu mu duh se raduje.
Pri znamnji čez stransko pot proti cerkvi: Pozdravljeni Božji poslanci, Sprejmemo z ljubezni Vas venci!
Na drugi strani za odhod:
O z Bogom hodite, Nas ne pozabite.
Pred vhodom na pokopališče:
Pasite, živite nas z Božjimi nauki, Vsi verni, hvaležui smo Vaši slušavci!
Na drugi strani za odhod:
Poverni Bog Vaš trud stoterno,
Plačilo daj Vam neizmerno!
Na cerkvenem zidu evangeljske strani: 1787: Podružnica bila sem svetega Petra;
na berilni strani: 1887: Od dobe stoletne sem materi sestra.
Nad velikimi vrati v transparentu: Materi CerkVI V VeseLje OtroCI jI LjUbI si DUšo
požIVLjo.
Pred duhovšnico:
Božje zdravnike začasno hranjujem, Farmanom duše po njih ozdravljujem.
Po mlajih, slavolokih in nekterih hišah so bile razobešene zastave; zlasti so plapolale iz zvonikovih lin po 2 metra dolge, papežka, cesarska in cerkvena, raz duhovšnico pa slovenska zastava. Tudi znotraj je bila cemev z novimi venci, suhimi in svežimi cvetlicami okrašena. Tako pripravljena pričakovala je fara dohoda preč. gg. misijonarjev, ki so došli iz Ljubljane v saboto popoldne, 22. oktobra, in sicer: čč oo. Doljak, Stare in Kos, iz Jezusove družbe, sprejeti pri znamnji po domačem župniku iu učitelju s šolsko mladino in množico ljudi; na kar so šli v peš-sprevodu / cerkev na griču, in ondi so bile lavret. litanije z blagoslovom. V nedeljo zjutraj ob 6 začel se je sv. misijon in se je obhajal vsaki dan, po trije govori, do 1. novembra. Najslovesniše bilo je v nedeljo, 30. okt., ko se je obhajalo godovanje farnih in cerkvenih patronov sv. Simona in Tadeja. Ta dan namreč je blagovolil p. n. g. kanonik dekan in stoljni župnik M. Križnar služiti sbvesno sv. mašo, pri kteri je domači pevski kor 11 udov izverševal liturgično petje vse po pravilih in določ.lih sv. cerkve, namreč koralni Introit in Communio; Stehlejevo Missa brevis iu hon. B. M. V.; Graduale po nekem splošnem napevu; in po recitovanem Offertoriju motet „Coustitues" (Lavtižarjev). Za naše razmere sme se imenovati petje povolino dobro, morda se sme šleti med boljše, kar ga je po selih. Popoldne onega dne bile so po prijaznosti gg. bogoslovcev tudi pred altarjera triglasne pete lavretanske litanije po koralnem napevu in P. Angelikovi harmoni-zaciji v II. zvezku djanja sv. Detinstva.
Sklep sv. misijona bil je Vseh svetnikov dan o V9IO s tem, da se je po slovesni sv. maši blagoslovil misijouski križ, ki ga je lepo ovenčanega nosilo 6 mla-denčev, in med čegar blagoslovom je svetilo čez 20 deklet; žal, da se zaradi dežja ni mogla razviti procesija z misijonskim križem okoli cerkve. Med počešče-vanjem misijonskega Križa prepevala se je na koru ginljiva dotična pesem po Slomšekovem napevu in Faj-
gelnovi harmonizaciji. Po blagoslovu raznih spominkov, molkov, križcev itd. bil je sklepni govor s podeljenjem apostolskega blagoslova; popoldne pa še govor za duše v vicah.
Ves čas sv. misijona je bila vdeležitev obilna, splošna iz domaše fare, deloma tudi iz sosednjih du-hovnij, zlasti ob nedeljah in zadnji dan, da je bila cerkev popolno natlačena, iu še premajhna.
Duhovnih dobrot sv. misijona se je skoraj brez izjeme vdeležila vsa fara ter je bilo ves čas obhajanih okoli 700, dočim fara šteje le nekoliko čez 800 duš. Vsem obbajancem podelil se je misijonski spominek: „Reši dušo."
O tej priliki vstanovila se je tudi družba treznosti ter se jih je takoj vpisalo blizo 300. Veliko jih je tudi sprejelo škapulir M. B.
Veliko in splošno je veselje med ljudstvom za prejeto milost sv. misijona, ki ga skoraj pozabiti ne more in se mu še zmiraj toži po njem.
Kaže se tudi marsikaj lepega sadu, ker je vse bolj mirno in tiho, trezno in pri domu; pri misijonskem križu pa se veliko molitve stori. Bog daj, da bi misijonski sad stanoviten ostal. Le žal, da v nekih hišah in pri nekih osebah satan že zopet svoj stari misijon začenja!
Preblagim oo. misijonarjem pa Bog stoterno po-verni!
Konečno še nekoliko čertic o tukajšni cerkvi: Kdaj da je bila postavljena kot poddružnica sv. Petra, mi ni znano, tudi pri sv. Petru o tem nisem mogel ničesar zvedeti. Pozna pa se ji, da je bil prostor na obeh straneh zvonikovih pozneje dozidan, najberž 1. 1753 kar priča ona letnica na cerkvenem pročelu. Zidana je v renesanskem slogu in ima tri altarje. Znamenita je sprednja stran (ploša) perve klopi, ki je bogato zrezljana, ima apatski in nek drugi gerb in letnico 1704. Duhovni pastirji so ji bili v teku 100 lčt:
1.	Ivan (P. Floribet) Pogačnik od sept. 1787 do apr. 1798.
2.	Jakob Ziberl od okt. 1798 do dec. 1822.
3.	Janez Avbel od dec. 1822 do f 15. sept. 1853.
4.	Valentin Ravnikar od dec. 1853 do jul. 1867.
5.	Alojzi Pebarec od 27. jul. 1867 do 22. dec. 1867.
6.	Anton Kerčon od 2. sept 1868 do 11. sept.
1881.
7.	Gregor Jakel od 5. dec. 1881 dalje.
Dalje nazaj sega mertvaška knjiga, še čez vsta-novitev lastne fare, namreč, do 1. 1751.
L. 1854—55 bila je postavljena nova prostorna in prilično zidana duhovšnica, največ po brižnosti r. g. Mihaela Lenče-ja, Gospodca.
Novo terdno gospodarsko poslopje oskerbel je č. g. Kerčon. O njegovem času 1. 1875 postavilo se je tudi pervo šolsko poslopje, žal, za družina nedostatno.
L. 1876 napravila je hiša Zupanova tukajšne perve orgije z 8 spremeni, ki, boje eno pervih del starega imena, še nišo preslabe, akoravno nimajo sedanjih prednosti.
L. 1883 prestavile so se in nove napravile stopnice na kor in v zvonik ter prenaredila se ura.
L. 1884 prenovil se je tabernakelj in razširil Božji
grob.
L. 1885 postavila se je kamnena obhajilna miza.
L. 1886 omislili ste se novi sliki Mar. brezm. Spočetja za veliki altar in sv. Valentina šk. za stranski.
Letos veršila se je stoletnica 8 sv. misijonom.
To so nektere poglavitoiše naprave pri cerkvi, da ne omenjam več druzih pri duhovnici in gospodarskih poslopjih, n. pr. letošnje stave novega kozolca za 400 gld.
Vse pa naj bo v veči čast Božjo, in vernim v dušni blagor!
S Polja M. D. pri Ljubljani. (Marsikaj lepega in nelepega.) (Kone) Drugo nelepo, ali bolje rečeno, ne-kerščansko, kar naši ljudje v Ljubljani ne malokrat vidijo, in domov prinašajo, io kar bi jaz rad nemudoma poslal v Vašo pripravno torbico, je, da 'se ljudje po mestih vedno manj ozirajo na petke in poste, — da se vedno bolj zgublja od Cerkve zapovedani post. Tudi v tem oziru zaznamovan nam je iz življenja čast. služabnika prelep zgled, kako je posebno mladino napeljeval, naj se uči zgodaj spolnovati cerkvene zapovedi.
Nekega dne spremlja zvestega služabnika Božjega deček, z imenom Dragotin, sinček dvornega svetovalca. Hofbauer med potom reče tudi naslednje besede. »Karol, cerkvene zapovedi se morajo natanko spolnovati, in zato se o petkih ne smč mesno jesti. To je mali darček, ki ga prinesemo svojemu ljubemu Gospodu Jezusu Kr.. kteri se je ravno v petek na križu za nas daroval." Karol pride domov, in ko so mu v petek zopet mesa djali na mizo, reče odločno: »Ljubi oče, danes ne bom jedel mesa." „Zakaj pa ne?u pravi oče. »Zato ker je petek," pravi deček, „in sveta katoliška Cerkev prepoveduje ta dan mesno vživati, ker je preljubi Zveličar naš v petek na sv. križu umeri." »Kdo je to rekel'? reče oče nevoljen, »pater Hofbauer", odgovori deček. Oče ukaže, da deček mora jesti. Otrok pa zdaj še bolj prosi, naj mu dovoli, da se sm6 mesne jedi zderžati. Ta prošnja otrokova razjezi očeta in z resnim glasom odpravi otroka od mize, rekoč: „Zdaj mi pa kar spred oči — danes ne smeš ves dan nič jesti." Karol gre in pove vse materi. „No, ti bom pa skuhala kaj močnatega," pravi mati, ki je imela usmiljenje z dečkom. Karol pa se brani tudi tega, in pravi: »ne, mati, kajti oče so rekli: „ti danes ne smeš ves dan jesti", jaz moram pa pokoren biti, kajti pater Hofbauer pravi: „Otroci, ubogajte svoje starše," bom že tudi brez jedi prestal." Jokajoča hitela je mati k soprogu, in mu je jela očitati: „Kaj pa delaš, ali hočeš, da bo otrok ves ljubi dan stradal in nam še obolel? mesa ne jč, močnate jedi tudi neče vzeti, ker si mu rekel, — da ves dan ne sme jesti." Ta pokorščina otrokova je bila očetu tako všeč, da sinka pokliče k sebi in mu reče: „Zanaprej ne boš noben petek več mesa dobival — zdaj pa jej močnato jed." Od tega časa ni bilo o petkih več mesa na mizi. Oče pa je začel tako spoštovati služabnika Božjega, da je sam peljal svojega sinčka v cerkev k Uršulinaricam, ter je patru Hofbauerju pri sv. maši stregel. — Ko bi pisal za »Torbico," hotel bi še poprašati: Koliko je v Ljubljani šolarjev in otročičev, kteri imajo pogumnost in značaj tega dunajskega Hof-bauerovega učenca? — O blagi KarolČek!
Planina, 29. nov. (Obnavljanje misijona.) Naša duhovnija obhajala je od 16 - 24. t. m. ponovljenje sv. misijona, kterega so namreč leta 1869 vodili preč. dobro znani oo. jezuitje. Letos so pa prišli oa povabilo preč. gosp. župnika oo. misijonarji lazaristi iz Ljubljane.
16. t. m. prejeli smo jih kolikor mogoče slovesno. Šolska mladina jih je z zastavo spremila v cerkev pozdravit Najsvetejšega; nato smo došli v duhovšnico.
Popoldan ob 2 so bile litanije, potem poduk za otroke in nato so opravili spoved otroci do 14. leta. Zjutraj 17. t. m. pričel se je prav sv. misijon z „Veni sancte Spiritus"; nasledvali so vvodni govor, slovesna sv. maša in obhajilo otrok.
Vsaki dan verstili so se trije govori, ob 6%i IO1/« dopoldne in ob 3 popoldne. Vdeležba bila je precej perve dni precejšna. Zadnjih pet dni pa je bila zelo
mnogoštevilna, ker so prišli tudi iz bližnjih in daljnih duhovrij na sv. misijon. Bali smo se sicer, da bode zelo slabo obiskovan, zlasti ker je vsled velike vode, ki je našo dolino vso poplavila, dobra y4 duhovnijanov ločenih od nas in se le s čolni zamorejo privažati v farno cerkev. A premagali so vse težave; marljivo so se vkljub temu vdeleževali sv. misijona. — Bilo je ob-hajanih vseh skupaj nad 2000; pač res lepo število za našo duhovnijo, ki ne šteje dosti čez 2000 duš! Da se je toliki vspeh dosegel, gre gotovo posebna hvala preč. gospodom duhovnikom sosednjih duhovnij, ki so neutrudljivo spovedovali.
Sklep je bil 24 t. m. zjutraj kaj slovesen. Ob 7. uri bil je kratek nagovor, potem ob 8 slovesna peta sv. maša, ktero je daroval preč. g. dekan Fr. Kunstelj z asistenco; nato pa je vodil preč. g. dekan procesijo z Najsvetejšim; kajti misijonski križ stoji že od pervega misijona.
Po procesiji bil je še sklepni govor in na to za-hvaljena pesem. —
Kakor povsod, prepričali smo se tudi mi, kolika dobrota je sv. misijon za vsako duhovnijo. Koliko zastarelega se popravi, zaspalega oživi, zamerlega ogreje, dobrega vterdi in poživi. Kes, večje dobrote pač noben župnik ne more skazati svojim uubovnijanom, kot ako jim napravi sv. misijon; zato smo pa tudi iz serca hvaležni svojemu čast. g. župniku Fr. Riharju, ki so nam to milost preskerbeli.
Posebno zahvalo pa naznanjamo preč. gospodom misijonarjem Heidrihu, Nežmahu in Pogorelcu, ki so neutrudljivo delali na leči in v spovednici, ter so s svojimi izverstnimi govori marsikterega doslej terdovratnega ganili do solz in ga pripeljali na pravo pot.
Podoba Brezmadežne.
Nebeških zvezdic jasni svit. Te venča krog glave ovit, Ti revni svet je pod nogo Ki kači sterla je glavo.
Z nadsnežno belih pa tkanin Obleka rajskih dragotin Presveto krije Ti telo, Ogrinja modri plajš lep6.
In Tvoj nebeško mil' obraz Čutil milost, dobrot izraz, — Kako za Božjo čast žari, Kako zaupanje budi! —
In slednjič — blažene roke Odperte milosti dele, Dele zdravilo dušnih ran, Kdor prosi jih potert skesan.
Nebeški augelji krog Nje! Darite moje Ji solze, Da Ona lepa, čista vsa, Se smili mene grešnika.
Radodav.
Slavospev zlatomašniku Leonu XIII.
Zapojte strune slavo dans Očetu, Leona papeža proslavljaj svet!
Doživel srečo redko je na svčtu, Da mašnik božji petdeset je let. Zatoraj, strune, glasno zadonite, Leona zlatomašuika slavite!
Leona zlatomašuika slavite Kristjani serčno vsi današnji dan! O vsi preserčno ž Njim se veselite, Ker čas prišel je znameniti zanj: Odkar med mašnikov je štet število, Že danes petdeset je let minilo.
2e danes petdeset je let minilo, Odkar daruje najsvetejši dar; Poplačal Bog ga dobri ie obilo: Postal. Njegove Cerkve je Vladar. — Za blagor Cerkve le mu serce bije, Kot „luč na nebu- vsim premilo sije!
Kot „luč na nebu" vsim premilo sije Modrost Leonova že krog in krog; Vladarjev ve vravnati razpertije, In čuva, da ne žali kje se Bog. — Po širnem svetu slednja skor deržava Leonovo modrost že pripoznava!
Leonovo modrost že pripoznava Veselo tudi ves kerščanski svet; Prepeva se radostno Njemu slava, Ker papežtva je On prezali cvet! — Razkril je v strogih pismih vso krivico, A krepko se potegnil za resnico!
Narodi, zlatomašuika slavite, In pojte danes mu slavnostni spev! Ve strune pa prav krepko zadonite, Da sliši dans se daleč vaš odmev: Bog živi, zlatomašnika Leona, Še dolgo naj ga diči Cerkve krona!
Ivan Zamik.
Razgled po svetu.
Nemški zbor se je pričel 24. nov. Minister pl. Botticher je med drugim omenil cesarjevo zunanjo politiko in naznanil njegovo prizadevanje za ohranjenje miru, kar je zbudilo veliko zadovoljnost. Obiskovanja ruskega cara ni nič omenil, nekoliko malo pač zvezo z Italijo. Zaserbelo pa je poslance, ko je zopet porožljal z orožjem, napiknil na černo vojsko in deželno brambo, rekše: ^določeno je, da se znatno povzdigne brambna deržavna moč" ... Bismark se vedno okovarja, kakor kdo, ki imajo nemirno vest; pa vselej tudi to ne zda.
Nemško — Rusko. Veliko šuma in pisanja je napravilo obiskanje ruskega cara v Berlinu. Kakor se je pokazalo, so bile precejšne kljuke med nemškim in ruskim dvorom. Menijo pa, da štrakeljni so zdaj zelo poravnani, sej ruski poslanec v Berlinu, grof Suvalov, je dobil celo red černega orla, kar je bilo dozdaj neslišano; cesar Viljem sam mu ga je osebno izročil. Kako pa se je reč poravnala? Govori se tako-le: Car je potožil Bismarku, kaj se godi ua Nemškem Rusiji neprijaznega; Bismark pa je potožil čaru, Kaj da se godi na Ruskem Nemčiji nevgodnega. Krivi kacega nereda v Bulgariji id. so pa francoaki Orleanci, neki
dvorski Jezuiški* krogi, pa tudi Windhorst in če je še kje kaj prav »katoliškega" — sreča, da to pot papež in Poljci ne! Zna pa tudi še to priti. Caru se je menda lažnjivo poročalo in tako se je ta reč spletla: zdaj pa bo že spet dobro, če bo.
V	Hanoveru se je protestanška deželna sinoda 18. nov. posvetovala, kako naj bi se predollkovali novinci za (luteransko) bogoslovje, k^jti je veliko i^lftdih pastorjev, ki njpaajn vgč prave latare luteranakcljsare. in masikteri, ki seboj prine8$~nevero iz univerze, so jo tudi tje že prinesli iz gimnazije. — „Incidit in Scyl-
lam____M, zakaj, ako bi se luteranski novinci teme-
lito učili bogoslovja, spoznali bi, da oe stara in ne nova luteranska vera ni prava, temuč prava je katoliška, ktero so pa njih očetje zapustili.
Ogersko. Velika množica ogerskih romarjev je 23. nov. dospela v Rim in sicer v treh razdelkih. Sprejel jih je za to odločeni odbor; 200 ubožniših so sv. Oče sprejeli v Vatikan; poslali so romarjem 150 vozov. 30. nov. so se romarji vernili iz Rima proti svoji domovini.
Predno so ogerski romarji od doma odrinili, je bil v Budapešti velik tabor ogerskih katoličanov, nad kterim zdaj liberaluhi, framasoni in novošegni judje togotno pihajo in jezike brusijo. To je znamnje. da so se ogerski katoličani oserčili in resnico govorili. Tako je bilo res. Ogerski katoličani so pokazali, da so edinih misel, da z vso pogumnostjo protestujejo zoper nevredni stan, v kterem se nahaja vesoljni poglavar katoliške Cerkve; katoliki ogerski zahtevajo, da naj se papežu poverne svoboda, naj se povernejo pravice, ki se nikoli ne morejo zastarati. Ogerski katoličani 80 tudi v svoji katoliški domovini veliko in preveč molčč terpeli od krivovercev. framasonov in prostomišljaaov; zdaj pa so pokazali, da je še v njih ogenj, ki ga je prižgal sv. Štefan kralj in zaupljivo bodo zanaprej tudi doma z večo serčnohtjo se poganjali za pravice katoliške Cerkve, kt^re so jim sovražniki teptali. Dve tretjini katoličaoov bodete menda saj kaj opravili v prid sv. Cerkve!
Predarlsko škofijstvo. Oubuvni premnozih pred-arlskih srenj so enemu ondotnih poslancev^ izročili prošnjo do predarlskega deže'nega zbora, da naj pri vsih dotičnih vradnijah in oblastih z vsimi dopuščenimi pomočki na to dela, oa se zverši starodavna predartaka pravica ter da Felcikirh postane sedež posebnega precP arlskega škofa.
Xa Francoskem je ttfidafidflik verbovev republike Grevv po devetletnem predsedovanji moral odstopili-Imel je med~^teBa Le manj kot 12—13 ministerstev. Volili bodo zdaj novo, — če boljega, je vprašanje? Sploh je razdjanje veliko; 22. nov. je bilo v Parizu v podzemeljskem prostoru amerikanske „kofe • kuhinje" zbrauih 400 rogoviležev v posvet; vstal je pa tolik ro-hovž, da niso uič doguali.
Rim. Ne le v^pHJK^ifi^vbrat vopad^^nate, ampak tudi kralj sam in kraljica so po izgledu druzih vladarjev želeli sj._QiLLhi£podelijiJvak opomin za^_zlato mašo. Iiiiii_n^nisterakLi>red5jedniiv Ciispi, sicer prav osoren sovražnik papeževibjM^vic, je bjj_jlnlnčqo za_to misel, češ, 4y ^i -Storijo 4ob£T ^U8 na katoliško prebivalstvo. Vsled tega so po nekem posredniku v Vatikanu vprašali, ftj n^« t^im	pnreieli Odgovor
je bil, da »v <><*» pr^vdohro vedo r.enitj misli udov ^^'iVfiii1'"? ln nn hpdta^nT^T^flSinRaviffir- mnrafn
pa veuder za bolje spoznati, naj se to ne zgodi, da se ne da kaka priliaa k napčuemu tolmačenju.
V	„Journal de Bruxellesa naznanjajo iz Rima, da Nemčija bode poslala posebnega poslanca, ki bode sv. Očetu naznauil voščila za zlato mašo. Poglavar Lorenski knez pl. Hohenlohe je menda odločen za ta posel.
Sredi novembra je bilo v Rimu 15 novih redovnikov misijonskih z Reichenbacha na Bavarskem a svojim vstanovnikom P. Andrejem Amrhein-om. Le-ti so se podali v vzhodnjo Afriko, ter bodo ondi vstano-vili pervi misijon v okrajini, ki je pod nemškim varstvom.
Laški katoličani so zbirali podpise za prošnje do deržavnega zbora, ktere jedro je, naj bi se prestavni glavar 300 milijonov duš in sere, pervi in naj vredniši italijanski deržavljau, postavil v tako stanje, da bi oblasti ničesar ne bil podveržen ter bi vžival poluo in pravo prostost, do kakoršne ima pravico; to se strinja tudi z deržavnimi in družbinskimi koristmi italijanskega naroda ... Pa tudi to se je predseduiku Crispi-ju zdelo nevarno za novolaško deržavo in je menda prepovedal podpise zbirati. Toda tudi ta prepoved bo katoliško druž-binstvo še bolj vnčmala za pravično stvar.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V splošnji namen so za mesec gruden (december) priporočeni v molitev:
a) Glavni namen: Sužnji lažnjive omike. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. očeta Leona XIII.)
Kača pa je rekla ženi: Nikakor ne bota umerla; kajti Bog ve, da kteri dan koli bota jedla od njega, se vama bodo oči odperle, in bota kakor bogova, ter bota spoznala dobro in hudo.
Znano je, da je s temi besedami kača ženo, žena pa moža zapeljala; znano tudi, kaj se je potem zgodilo: spoznala sta zares in videla dobro in hudo, kako hudobno sta delala, videla, koliko dobro sta zgubila. Odperle so se jima oči, ter sta spoznala, da nista umela svoje velike časti, ter da sta jednaaa postala brezumnim živalim.
Bogovi ste vsi in naj Višjega otroci! je govoril Gospod padlim vzdignivši jih zopet milostno po Odreše-niku Potem pa tudi vpraša: Če sem toraj vaš Oče, kje je moja čast? A tudi opominja: Vi človeški otroci — ki ste vendar bogovi — koliko časa naj še britkost muči vaše serce? zakaj ljubite nečimernost, zakaj sledite goljufom? In odgovor? Bogovi smo vsi ter sami vemo, kaj je dobro, kaj slabo; ne potrebujemo nikacega boga več ter n i k a c e ga mojstra! To je, o čemur si dandanes svet sebi in drugim lažnjivo govori. Svet se usti, da je vendar enkrat polnoleten in samostojen, ter proslavlja kot prtdnost v pravem pomenu besede, kot bistven znak našega časa, napredek, svetlobo, pro-sveto. Tu ne potrebujemo nikacega učitelja in voditelja več; zadostuje, da le sledimo svitlo cveteči baklji svojega razuma; kamor pa svetloba te plamenice več ne more prodreti temin, tje pa nas vodi narava, ki je sama na sebi sveta, kakor pravijo, in plemenita in nepoka-žena. Tu ne potrebujemo ne odrešitelja, ne posredova-telja: kar so ljudje grešili, se govori, to tudi ljudje zopet lahko popravijo.
Iz velikega odpada od cerkve, iz nepokorščine proti nji je namreč, ka«or pravi vatikanski zbor, „nastal racijonalizem in naturalizem ter se le preveč po svetu razširil; nastala je kriva vera, ki nasprotuje kerščanstvu kot nadnaravni napravi, kjer le more, ktere priverženci se na vso moč prizadevajo, da bi Kristusa, edinega našega Gospoda in Odrešitelja, odpravili iz človeških sere, iz življenja in šeg različnih narodov-
ki se trudijo, da bi, kakor pravijo, vstanovili kraljestvo tiste pameti in narave."
in kaki so nasledki? Božje češčenje in nesmert-nost, vsaj saojaraka brezsmertnost slave pri liudeh? Še celo ta ne; temveč eno mnenje podira drugo, komaj da še ime ostane in pa spoznanje, da je vse bilo le neumna, nesrečna zmota. Res je, da vlada od tedaj tudi gibanje med ljudmi, pač da, pravo dervenje; je pa li to gibanje tudi na pravi poti, vodi li k zaželjenemu koncu, t. j, je li res napredek, to je zopet drugo vprašanje in človek se zastonj ozira po luči, ki bi mi to tamno vprašaoie razsvetlila. Kako vendar to? Ker o pravem in zadnjem namenu (cilju) človekovem ne marajo pojasnila, kajti spoznanje dolžnosti bi jih odvračevalo od daljnih zmot ter jih prisililo k življenju vjemajočemu se z njihovim poslednjim namenom. Noben miren opazovalec pa, nihče, ki ne tava v enaki zmoti, ne more dvomiti, da je vse to strastno delovanje, le tavanje po temi, ter vodi v gotovo smert. „Ko pa so, nadaliuje zbor, kerščansko vero zapustili in zavergli. Ko so Boga in njegovega Maziljenca zatajili, so se pogreznila serca mnogih v propad zmote in brezbožnosti tako globoko, da skoro taje umnost naše narave, da taje. vsako oviro pravice in dolžnosti; skušajo tedaj podstav človeške družbe popolnoma podreti." To je nasledek: človek, ko je bil v časti, ni umel, temuč postal je neumnim živalim jednak. Njegov napuh začenja se z željo, da bi bil Bogu enak, in konec je, da se v ostudni krivoveri druži z živalimi. ko se je že prej, sledeč željam svojega serca, v djanji še veliko pod nje ponižal. Pa ta očitna sramota in neumnost časova še ni vse zlo, ktero moramo obžalovati.
„Ko se je ta brezbožnost, nadaljuje sv. zbor, na vse strani širila, tedaj je tudi, žali da, marsikteri sin katoliške cerkve zgrešil pot prave pobožnosti; zgubiv-šemu pot pojemati je jelo tudi katoliško mišljenje. Za-peljanci po različnem tujem mišljenji zamenjujejo seveda naravo in milost, človeško vedo in Božjo vero: ti siromaki kale pravo razumnost uka, kakor ga zahteva in uči njihova mati, mati sv. cerkev, in pripravljajo pogin verski popolnosti in čistosti." Pa še žalostneje in ne-varneje je, da se je tak napačen uk že dokaj globoko vkoreninil v življenji ter rodi svoj sad, t. j., da ukončuje sadove nadnaravne vere in milosti.
Kaj mnogo je takih, ki v obče pripoznajo, da v Boga verujejo ter da hočejo vse verjeti, kar on po svoji cerkvi verovati zapoveduje; a potem glede posebnih naukov več ne marajo ukloniti svojega uma cerkvi, t. j. Bogu, Ki po cerkvi govori, terdeč, da se sedaj to sedaj ono ne vjema s časom, meneč, da se eno ali drugo oe more vjemati z deržavnim blagostanjem, z narodovim razvojem, z vedo, omiko i. t. d.!
(Konec prih.)
b) Posebni nameni:
9.	S. Levkadija. Z molitevnim apostoljstvom posebno združene rodovniške družbe; razširjalci in raz-širjalke Danice in druzih katol. časnikov.
10.	Prenesenje sv. hiše v Loreto. Češčenje in posnemanje Sr. Družine: obvarovanje pred sodnijskimi preiskovanji; rešenje iz hudega položaja.
11.	III. adventna nedelja. S. Damaz. Svetost du-hovstva. Skof in njegova škofija; več posebej priporočenih duhovnov.
12.	S. Evlalija. Serčno versko spoznavanje naši mladini, posebno vojakom in dijakom; oproščenje iz neprijetnih okoliščin.
13.	S. Lucija. Pospeševatelji češčenja božjega Serca Jezusovega in molitevnega apostoljstva: nekteri, kterih nedolžnost je v nevarnosti; bolni na očeh.
14.	Kvatre. S. Agnel. Pomnoženje duhovnov, posebno na Koroškem; poklic verlih duhovnov; dve župniji.
15.	S. Kristina. Kerščanska vdeležba visokega plemstva pri rešitvi delavskega vprašanja; katoliška delavska društva in njih prijatelji; zidanje neke cerkve.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milo8tljive priprošnje N. lj. G. presv. JezuHovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Na očeh bolan, da bi na priprošnjo N. lj. Gospe pomoč dosegel. — Mati priporoča svojega sina, da bi bil stanoviten in zadovoljen v svojem stanu. — Za rešenje od velikih težav in bolečin v glavi.
Zahvale.
Terpela sem hude bolečine v vratu in persih; obernila sem se z velikim zaupanjem k sv. Deodatu, opravila sem na čast njemu tridnevnico in prejela v ta namen sv. Obhajilo, tudi sem obljubila svoje ozdravljenje po Danici razglasiti. In res, sv. Deodat mi je 8prosil, da sem se kmalo brez vseh druzih zdravil ozdravila. Zato bodi čast in hvala Bogu in sv. Deodatu!
V Ljubljani, 29. novembra 1887.
Helena Martincič.
Salomonska sodba na Kineškem.
Dve ženski ste prišle pred mandarina v Kini z malim dečkom in vsaka je terdila, da je deček njen otrok. Bili ste goreči in svesti v svoji terditvi, da je mandarin v veliki stiski. — Odstopi torej posvetovati ae 8 svojo soprogo, ki je bila previdna žena in ktere svetovanja so veliko veljale v sosestvu. Žena prosi za odlog peterih minut. Poslednjič reče: .Služabniki naj mi vjamejo veliko ribo v vodi in naj mi prineso živo.*
Zgodi se.
»Prinesite me zdaj otroka," reče, „ženaki pa naj ostanete zunaj."
Tudi to se zgodi. Potem mandarinka ukaže ribo obleči v oblačilce tistega otroka ter zapove:
»Nesite jo ven in pred obličjem obeh žensk jo verzite v vodo!"
Služabniki poslušajo in zaženo v otročje oblačilce oblečeno rioo v reko, kjer pa riba krog sebe pljuska in mahedra. Gotovo je bila nezadovoljna z obleko, v ktero so jo po sili zamotali.
Tisti trenutek ena teh ženskih na glas zavpije in akoči v reko. Rešiti hoče svojega tonujočega otroka.
„Ni dvoma, da ta je prava mati." razsodi manda rinka, jo ukaže iz vode potegniti in izročiti ji otroka. Mož priterdi in razglasi, da njegova soproga je naj modrejša žena v cveteči deržavi.
Iz tedenske torbice.
Ti cerkvenih, mežnar, strežnik, ali kakor te že kličejo, — s teboj imam eno govoriti.
Kakošno spoštovanje imaš ti do keliha, do božje mizice (patene), moštranice... ? Ali veš, da so take posode posvečeue? In ti se jih morebiti z golimi rokami dotikaš, jih prijemaš, prestavljaš brez pomislika itd. Ali meniš, da ti je to pripuščeno, dovoljeno, kaj? čakaj malo 1
Med svetimi posodami sta kelih in patena pri sv. maši poseboo imenitna; zakaj v kelihu se neskončno sveta Kri Kristusova posvečuje in na pateno se presveto Telo Kristusovo poklada. Zato je Cerkev zapovedala, da morata biti iz oaj dražji, najboljši Kovine, in da morata biti posvečena, sicer bi ne bila za cerkveno rabo. Posvetiti pa jih sme samo škof, in pomazilita se s sveto krizmo; tudi se'lEtagosiW.*luoula v moštranci. S tem je svetim podobam vtisnjen svet značaj in služiti morajo le samo Najvišemu. Poslušaj tedaj cerkvenik, kar ti bom zdaj povedal!
Teh posvečenih, častitljivih posod (vasa sacra) se ne smeš ngpogredoma dotik&u — ne ti in ne drug svetnjak, razun če imaš od škofa dovoljenje.
Le posvečeni služabniki se sinejo^ svetih posod dotikati, kakor so mašniki in dijakoiu. Dokler je v posvečenih posodah ali na njih presv. Rešuje Telo, se jih smejo dotikati le samo mašniki in k večemu dija-koni. Prazne svete posode (vasa vacua) smejo po sedaqji_ šegi v roke jemati vsi duhovniki (kleriki), če so tudi le samo tonzuro že prejeli. ro pravico imajo ^avadno.tu&jredjiviLA^Jošterake^osebe, ki opravljajo sak ris ta os k o sjuž^o. Za sveto e sakfistane pri veči h cerkvah naj se to privoljenje izprosi od škofa; sicer pri manjših cerkvah to opravlja in vravnava mašnik sam. (Primeri: S. Alfons. Theol. mor 1. VI tr. 3. c. 3. dub. n. 5.)
Plesu je začela mertvaška gosti. Po Gorškem so začeli zbirati potipise za odpravo očitnih plesov. Ena prošnja iz več županij je že oddana deželnemu zboru in še pristopajo tudi druge srenje. Naj bi pristopile vse v žalost »zelencu," ki toliko mladine na plesih nesrečne stori; prihaja naj toliko prošenj, da se jim ne bo moglo odreči. — V Mirni so ponočui lajneži kamenje metali in okna pobili ženinom in svatom, ter vso noč nepokoj delali, ker jim niso dali zadosti denara za njih požrešne gerla. — »Soča" kliče: „Sramota za 19. stoletje, sramota za Mirno!" Pa kaj prašajo taki tolovaji za „19. stoletje" in za sramoto" ? Kacih 10 „gorkihw od leskove masti vsakemu in kacih 5 postov do večera bi . morebiti bolje razumeli! Dokler bodo gospodovali „šnops" in »ponočnjaki," pa vražji plesi, dotlej se mladina ne bo zmodrila.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. V stoljni cerkvi sv. Nikolaja je bilo pervo adventno nedeljo darovanje za zlato mašo sv. Očeta Leona XIII in darovala je stoljna fara lepi znesek 140 gld. v ta namen.
Pervo adventno nedeljo je P. Klinkovstrom v stolj-nici o '/210 pridigal in pojasnoval, da je čas vstati ter zaspanci niso umni ljudje, ker „ne razumevajo časa." — Qui potest capere ....
Ce bo dijaški »linister „za Miklavža" kaj nastavil ?.. . To pa to!., in sicer pervo dolžnost skazati se imajo tisti »vroči domoljubi", ki svoj narod tako
globokodušno ljubijo, da zanj žertvujejo celo svojo vero in svojo dušo (kajti: jim je »narodnost pred vero"), ki pa vender za »prihodnjo inteligenco" svojega naroda še nobenega beliča žertvali niso! (Če se dobro skažejo, kdo ve? utegne jim Miklavž zgubljeno vero in dušo nazaj prinesti.)
Če »ministru" pri teh spodleti, kaj pa potlej?? Je no: uganite!
Govor večerni v katoliški družbi dvč pretekli sredi je imel vrednik tega lista: o sv. Ignaciju iu jezuitih. Prihodojo sredo — kot pred prazoikom — ne bo govora; drugo sredo, 14. t. m, pa bo govoril gosp. P i h 1 a r.
V Dolini je preč. gosp. dekan dr. J. Sterbenc 1. adventno nedeljo blagoslovil nove oltarje in mnogo druge cerkvene naprave. Mnogo odlične gospode je poviševalo prelepo slovesnost. Dopih prihodnjič.
Duhovni pastir gosp. kateheta A. Keržiča je do-veršil z 12. zvezkom svoj če ter ti letnik in vabi k naročevanju. »Duhovni Pastir" bo izhajal v dosedanjem redu vsaki mesec; založništvo in opravništvo je v »Katoliški bukvami, stoljni terg št. 6; cena 4 gld. za celi letnik. Novi naročniki dobijo brezplačno vse dozdaj izišle pole »Pedagogike" gosp. profesorja Zupančiča in »Apologetiških razgovorov" dr. Lampeta zadnje pole. Delo ima toliko lepe in koristne tvarine, da je res posebnega priporočevanja vredno in z velikim nravnim dobičkom, ki ga bode čitatelj od tod zajemal, bodo neštevilnokrati odmenjeni tisti groši, s kterimi si bode pridobil ta lepi zaklad.
Na Dnnaju so zopet une dni zasačili na enkrat 13 mladih potepuhov v nekem stanovanji, ki so živeli ob tatvini. Kako nevarni so taki hudobneži, kaže tor da so imeli osnovan tudi še roparski napad, s čimur bi bili na enkrat dobili veči znesek v svoje še otročje kremplje!.. Vprašanje: so-li potrebne včrske šole za mladino, ali ne?...
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Neka oseba 1 gld. — Notranjec 1 gld. — M. J. 3 gld.
Za sv. Detinstvo: Iz Jesenic 8 gld. 80 kr. — Č. g. Fr. Perpar, kaplan v Šmarjeti, 19 gld. 37 kr. — Č. g. Anton Šmidovnik, duh. pomočnik v Žuženberku 40 gld.
Za sv. Očeta: C. g. župnik Fr. Brulec 10 gld. (za zlato mašo). — Po preč. g. župniku J. Rozmanu 1 gld. — Č. župnijski vrad z Gorič 20 gld. (za kel. in oziroma za zl. mašo). — Fara Kamnik 60 gld. — Gospa N. iz Kamnika 1 cekin. — Nevlje 8 gld. 32 kr. Vse po preč. g. dekanu.
Za misijon v Bosni: Jan. Debelak 2 gld.
Za misijone v Kini, Japonu in Tonkinu: »Ne auferatur inde Regnum Dei" 10 gld.
Za družbo sv. Bonifacija: M. J. 5 gld.
Za usmiljene Sestre v Adrijanopolu: M. J. 2 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: S Predoselj 14 gld. — Z Vranjepeči 18 gld. 77 kr. — Z Zlatega polja 6 gld. 8 kr. — Z Banjaloke zopet 2 gld. — Z Lipoglava 11 gld. — Č. g. Jan. Tomažič 2 gld. — Z Dobrave pri Kropi 6 gld. — Iz Leskovca po čast. g. Fr. Grivic-u 45 gld. — S Stopič 14 gld. 30 kr.
Za afrikanski misijon: Fara Komenda 11 gld. — Fara Kamnik 10 gld. 66 kr.
Za Danski misijon: Iz Kamniške fare 2 gld.
Za Marijanišče: Iz Kamniške fare 1 gld.
(Drugi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožet Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.