Štev. 158.
številka TMn.
¥ Liubliani, v torek 7. avgusta 1923.
PošfRifta pavšalirana.
Leto I.
n n i m ne« Mn
I
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12*-, Inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon ŠL 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Novinarjam
k slovesu.
Danes zapuščajo jugoslovanski, ^ češkoslovaški in poljski novinarji belo Ljubljano ki se vrnejo zopet v mnogoličnost novinarskega delovanja, v svo-[je redakcije. Kongres JNU je bil kljub :vsem notranjim težavam te mlade or-ganizacije lepa manifestacija volje do 'dela. Na prejšnjih kongresih je bilo opažati med posamnimi skupinami ono malodušje, ki je razjedalo vsako vero v uspešno delovanje udruženja. Z mirno vestjo lahko rečemo, da smo v tem pogledu krenili na bolje. Sentimentalnost se je umaknila praktičnemu razlogu in kdor pozna razmere, ki vladajo v tej odlični organizaciji prosvetnih delavcev, bo moral priznati, da je bil storjen ogromen korak naprej.
Težka je bila pot, ki jo je prehodilo češko stremljenje po sistematičnem zbližan ju. Danes je jugoslovensko-če-škoslovenska novinarska konvencija opremljena z najvišjo sankcijo in upati Je, da bo paralelno z njeno oživotvo-ritvijo naraščalo tudi število pozitivnih uspehov.
Prišli smo še en korak naprej: kongres nam je dal pristanek in enodušno željo, da se ustvari splošna vseslovenska novinarska federacija. Bilo je sicer nekaj pomislekov, predvsem radi Bolgarov in Rusov, končno pa je zmagala med udeleženci kongresa široka slovanska zavest, da nismo sami in da je potrebno čim tesnejše zbližanje vseh slovanskih narodov. Naloga vrhovnega foruma v JNU je, da to idejo dovede V inkarnacijo.
Ni je sile, ki bi mogla tako udruže-vati in zbližati, kakor novinarstvo. Na zapadu so že davno spoznali silni pomen novinarstva, zato uživa novinar v dotičnem svetu vse drug ugledi, kakor Pri nas. Najprej mora jugoslovenska Javnost moralno podpreti naše novi-narstvo. Mi smo uverjeni — in Ljubija-na J« to pač najsijajnejše dokazala — da se naš narod zaveda v polni meri vseh nalog, ki pripadajo čestokrat osovraženim »cajtengarjem«. Ljubljana je lahko zadovoljna in srečna, da more beležiti v svojih zapiskih veliko inicijativo za zbližanje slovanskih narodov.
Mnogo važnih resolucij je bilo na ravnokar končanem kongresu sklenjenih, zato nastane vprašanje: ali jih bodo novi zaupniki našega novinarstva tudi izvedli? Dosedaj je bolehalo JNU, v kolikor se tiče centralne uprave, na več let trajajoči sterilnosti. Ne vemo, da-li je večina imela na vseh dosedanjih kongresih ravno nesrečno roko, ali raznovrstne ovire in okolnosti, bolezen bivšega predsednika in nebroj drugih razlogov, so bili krepkemu razmahu Povsod na poti.
; Danes, ko odhajajo naši tovariši iz treh slovanskih držav v svoje domicile, gojimo vročo željoi, da sklepi kongresa ne ostanejo samo mrtve črke v Prašnih zapisnikih. Po petih letih je menda čas, da ustvarimo narodu krepko falango propagandističnih borcev za naše državne in vseslovanske ideale. Kakšna bo bilanca delovanja JNU čez leto dni? Pričakujemo stvarnih rezultatov v korist našega novinarskega stanu, obenem pa za narod in državo!
öüir
Reško vprašanje.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Včeraj Poldne je imela v ministrstvu za zu-nje zadeve strokovna komisija sejo v devi reškega vprašanja. Na tej seji je 1 minister za zunanje zadeve, g. dr. n Čič navodila pooblaščenemu ministru Ljubi Nešiču in admiralu Prici za lo v paritetni komisiji. Nadaljevanje zgovorov v tem vprašanju teče nor-
pot.
L e ograd, 6. avgusta. (B) Vaš Pisnik doznava iz zanesljivega vira. Pregovori v Rimu glede rešen ja jamskega vprašanja počasi napredu-Dosedaj italijanska delegacija še Podala predloga glede ureditve re-e luke, ali je stala na stališču, da je pansko pogodbo in s. mairgheritsko nvencijo treba izvršiti. Na podlagi & je vprašanje kakršnegakoli kon-^ kk^čeno. Včeraj je imel dr. nčič dolg sestanek z italijanskim po-v Beogradu, g. Negrottijem ide pregovorov v Rtau.
/.lUmSTIčNl K' B e o g r a d, 6. avg je bil otvorjen v Beoga nl kongres, ki bo trak
Politična situacija.
MINISTRSKA SEJA. — POTOVANJA MINISTROV V INOZEMSTVO.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Pri predsedniku vlade g. Nikoli Pašiču je bila včeraj popoldne seja ministrov, kateri so prisostvovali ministri gg. Trifko-vič, Vujičič, Perič, dr. Stojadinovič, Nin-čič in Ljuba Jovanovič. Razpravljali so o položaju v zvezi s potovanjem gg. Pa-šiča in dr. Ninčiča, ki ostanejo najprej na Bledu, da obveste kralja in bo pri tej priliki g. dr. Momčilo Ninčič N j. Vel. kralju podal obširen referat o konferenci v Sinaji. Prečitana so bila tudi nova poročila, ki so došla iz Zagreba in Ljubljane glede stavke. Na koncu je bilo govora o potovanju g. dr. Ninčiča v Ženevo in Italijo. On odpotuje v Pariz, da pride v stik s francoskimi politiki. Nato bo pa prisostvoval zasedanju Društva narodov v mesecu septembru.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Politično življenje je povsem mirno. Le glede na predstoječe občinske volitve se kaže nekaj več živahnosti.
G. PAŠIĆ NA BLEDU.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Včeraj predpoldne je odpotoval na Bled z ori-jentnim ekspresnim vlakom ministrski predsednik g. Nikola Pašič. Ob 5.20 včeraj popoldne se je peljal skozi Zagreb.
Na postaji ga je pričakoval pokrajinski namestnik g. dr. Cimič, ki ga je pozdravil. O. Pašič ni izstopil iz voza. ROMUNSKA KRALJEVSKA DRUŽINA NA BLEDU.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Iz Bleda javljajo, da je danes ob 10. predpoldne prispel v Lesce romunski dvorski vlak. Na postaji so pričakovali romunsko kraljevsko dvojico Nj. Vel. kralj in kraljica in knez Arzen. Romunski kralj Ferdinand ostane na Bledu, dočim romunska kraljica Marija in princezinja Ileana nadaljujeta svoje potovanje v Pariz.
MINISTRI NA ODDIHU.
Beograd, 6. avgusta. (Z) V teku tega tedna odpotujejo ministri na odmor. O. Marko Trifkovič je že odpotoval na Dunaj zaradi konzultiranja zdravnikov, katero kopališče naj uporabi zaradi slabosti srca. Predsednik vlade g. Pašič bo prebil nekoliko dni na Bledu, a potem odide na Francosko na odpočitek v kako kopališče. Minister zunanjih poslov g. dr. Ninčič odide tudi jutri predpoldne. Minister trgovine dr. Kojič je odpotoval na oddih v Kragujevac, kjer se bo mudil kratek čas.
Odnošaji med naio kraljevino in
Turčijo.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Minister za zunanje posle g. dr. Momčilo Ninčič je imel včeraj daljši razgovor z g. Miljutinom Jovanovičem, našim poslanikom v Bernu in predsednikom naše delegacije v Lausanni. Ta razgovor se spravlja v zvezo s predstoječimi posebnimi pregovori med Turčijo in našo kraljevino. Naše delegacija ni podpisala lausannske pogodbe, pa se bodo zaradi tega pregovori med našo kraljevino in Turčijo vodili v Carigradu, da se urede še nerešena vprašanja in da se obnove redni diplomatski odnošaji. V tej smeri je bil storjen prvi korak s strani Turške
o priliki prihoda turškega poslanika v Bukarešti g. Džemat beja v Beograd.
TURČIJA IN MALA ANTANTA.
Beograd, 6. avgusta. (B) Angor-ska vlada je po svojih zastopnikih izjavila nasproti nekaterim članom Male antante, da želi mir in da se hoče z vsemi silami truditi, da se v čim krajšem Času vzpostavijo dobri odnošaji, posebno s člani Male antante. O tem je obveščena tudi naša vlada, kakor tudi o tem, da bo pri nas imenovan z^onnik angorske vlade.
Uradniški zakon podpisan.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Danes je Nj. Vel. kralj Aleksander podpisal na Bledu uradniški zakon, ukaz o imenovanju novih članov glavne kontrole in ukaz o razmestitvi policijskih uradnikov.
SMRT NOVINARJA. Sarajevo, 6. avgusta. (Z) Včeraj popoldne je pri kopanju v kopališču Ilidže utonil g. Mauro Grossinger, novinar iz uredništva »Jugoslovenskega Lista«. Njegovo truplo so našli šele davi ob 3. uri zjutraj.
Zadeva železničarske stavke.
Beograd, 6. avgusta. (B) Minister za promet objavlja preko Presbiroja sledeče: O priliki stavke na južnih železnicah, ki jo je državna oblast takoj preprečila, so nekateri naši listi objavili, da je minister za promet izjavil, da je na podlagi dobljenih podatkov cela stavka inspirirana od strani protidržavnih elementov in prenesena iz Madžarske, a drugi so zopet konšta-tirall, da je zakon o stavkah uporabljen tudi na južne železnice za to, ker je ugotovljeno, da ima stavka politični značaj. Vse te vesti, objavljene iz nezadostne informiranosti, so netočne. V uradnem poročilu ministra za promet od 3. t. m. je jasno rečeno, da je odrejena preiskava o vzrokih stavke, kakor tudi zasledovanje povzročiteljev In kolovodij stavke v zmislu člena 10 zakona o zaščiti države. Preiskava še ni dovršena, ker se pravi vzroki stavke še niso mogli konštatirati, a tem manj seveda še objaviti. Minister za promet je v javnosti poudaril samo značilno koincidenco stavke na južnih železnicah in v Madžarski.
Istotako je treba poudariti tudi to okolnost, da zakon o državnem prometnem osobju, s katerim se bodo temu povečali prejemki od 1. oktobra t. L, kakor tudi vsem »stalim državnim uslužbencem, ne velja za uslužbence privatnih železnic. Ako bi pa južna železnica bila do tega roka podržavljena, se more to eventuelno zgoditi v skladu z rimsko konvencijo o njenem odloi-pu in je naravno, kakor je minister že iz-javij v »Politiki«, da bo tudi to osobje moglo dobivati od istega roka nove povišane prejemke. Kar se tiče državne intervencije v tej stavki, je država to storila s pozivom vsega železniškega stavkujočega osobja na vojno vežbanje po zakonu o stavkah na železnicah iz leta 1921. Radi informacije javnosti se opozarja še na to, da navedeni zakon velja tako za državne, kakor za privatne železnice in za vsak slučaj stavke na železnicah, bodisi da ima stavka političen, ekonomski ali samo protestni značaj. Vojaško vežbanje osobja bo trajalo še nekoliko Sasa do nađaljna odredbe.
Sporazum med Turčijo in Ameriko.
Lausanne, 6. avgusta. (K) Med Turčijo in Zedinjenimi državami je bil dosežen sporazum. Pogodba je bila danes podpisana.
PROTEST VATIKANA.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Državni tajnik v Vatikanu je preko sv. Stolice protestiral v Beogradu, ker je ministrstvo za agrarno reformo odvzelo katoliškim samostanom 900 juter zemlje, kar je povzročilo, da se je moralo zapreti 20 samostanov. Naša vlada je odgovorila, da bo uvedla preiskavo.
POSOJILO HIPOTEKARNE BANKE.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Upravnik državne Hipotekarne banke g. dr. Markovič je uspešno dovršil zadnje razgovore s švicarskimi bankirji za najetje hipotekarnega posojila 10 milijonov švicarskih frankov. Švicarski bankirji so dali posojilo 10 milijonov švicarskih frankov pod istimi pogoji, kakor tudi prejšnje posojilo. Del tega posojila je namenjen za gradbena dela v Beogradu, medtem ko bo drugi del uporabljen za dajanje hipotekarnih kreditov v notranjosti države.
carinarnice.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Na podlagi sklepa ministra financ se je te dni otvoril v Brčki oddelek glavne carinarnice II. reda, a v Ljubljani oddelek carinarnice I. reda.
PRIJET MADŽARSKI VOHUN.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Obmejna oblastva so pri Belem Monastiru prijele Jura Horvata, madžarskega vohuna, kateremu se je bilo že večkrat posrečilo, da je šel čez mejo.
izvoz tobaka.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Izvoz tobaka bo to leto precejšen, ker bo letina zelo ugodna.
BRATIANU V KARLOVIH VARIH.
Karlovi varl, 6. avgusta. (K) Romunski ministrski predsednik g. Bra-tianu je danes zjutraj dospel semkaj. ZRAČNI PROMET LONDON-PRAGA.
Pariz, 6. avgusta. (Z) 15. L m. bo vpostavljen zračni promet med Londonom in Prago*
*#» Vatroslav 3agic.
V nedeljo 5. t. m. zjutraj je umrl na Dunaju mojster filologije Vatroslav J a g i č.
Rojen je bil 6. julija leta 1838 v Varaždinu in je praznoval baš 1 mesec pred svojo smrtjo svoj 85. rojstni dan. Ker je bil izredno nadarjen, so ga poslali v domačo gimnazijo. Po gimnazijskih študijah, ki jih je dovršil v Zagrebu, je šel na dunajsko vseučilišče, kjer se je posvetil klasični filologiji. Tam je našel Miklošiča, id je vplival na njega, da se je bavil s slovansko filologijo. Razen tega ga je seznanil z Djuro Daničičem in Vukom Stefano-vičem-Karadjičem. Jeseni 1860 je bil nameščen kot prof. na zagrebški gimnazijk Že takoj prihodnje leto je izdal svoje prvo znanstveno delo »Paberki po cvetju našega narodnega pesništva«. Njegove izredne sposobnosti so mu omogočile, da je obelodanil še vse polno razprav, gramatičnih donosov večinoma manjšega obsega, ki so bile tiskane v predgovorih ali dodatkih k raznim študijam. Njegovo delovanje se razteza na vsa polja jezikoslovja. Samo sintaktično je najmanj obravnavano.
Jagič se ni nikdar priključil kakemu ekstremnemu nazoru ali stranki jn je vedno pomirljivo posredoval z upravičenim upoštevanjem pro in contra v vseh znanstvenih debatah. Držal se je strogo dejstev in je imel izreden zmi-sel za zgodovinski razvoj, česar je Miklošiču manjkalo. Radi tega je stikal vedno po začetkih in kali. Njegova temeljita fiiologična predizobrazba mu je vedno omogočila ločiti možno, verjetno in resnično od vsega fantastičnega in svojevoljnega. Teoretiziral ni rad in se je držal kolikor je le mogel v zgodovinskih mejah. Njegovo znanje mu je brezdalje omogočilo kritično razdeliti Gebauerjev staročeški slovar, staro-poljske gramatične študije ali staroruske jezikovne konstrukcije in pokazati vsakovrstne vrzeli. Radi tega je bil tudi njegov najmanjši donos spodbuden in podučen, ker je skoro vedno vsako vprašanje tudi rešil. O proslavi tisočletnice prihoda slovanskih apostolov Cirila in Metoda med naše pagan-ske pradede je Jagič izdal zgodovinsko filologično študijo »Evangelij« v slovenskem prevodu. Leta 1864 je sledila »Gramatika jezika hrvatskoga, osnovana na starobolgarskoj slovenščini«. Skupno z dr. Račkim in Torbarjem je izdajal v letih 1864 do 1866 znanstveno revijo »Književnik«, ki je prinesel vse polno njegovih znanstvenih razprav. Leta 1866 je bila v Zagrebu ustanovljena jugoslovenska akademija in Jagič je postal njen važni član. 2e drugo leto je sledilo njegovo delo »Histerija književnosti naroda hrvatskoga in srb-skoga«.
V 1870. letih je postal tudi Jagič žrtev reakcije pod baronom Rauchom.
Odpuščen iz službe, je bil v prihodnjem letu imenovan za izrednega prof. pri-merjevalne slovnice indoevropskih jezikov na vseučilišču v Odesi, kjer se je izpopolnil v ruskem in sanskritskem jeziku. Istega leta je izdal znanstveno razpravo o slovanskem deblu »de«, za kar ga je lipska univerza imenovala svojim častnim doktorjem. Ko je bila leta 1874 ustanovljena v Berlinu stolica za slovansko filologijo, ga je nemška vlada pozvala v Berlin, kjer je ostal 6 let. V to dobo spada nebroj znanstvenih razprav in manjših znanstvenih donosov. Ustanovil je tudi znanstveni časopis za slavistiko »Archiv für slawische Philologie«, ki je bil nekak naslednik že prej omenjenega »Književnika«. Leta 1888 je bil imenovan za prof. slovanske filologije v Petrogradu, kjer je ostal šest let. Tudi v tem času je Jagič marljivo nadaljeval s svojimi raziskavanji.
Ko je umrl Miklošič, prof. na dunajski univerzi, je postal njegov naslednik Vatroslav Jagič. On ni bil njegov naslednik na dunajski stolici samo slučajno in na zunaj. Na Miklošiča spominja že s svojim obvladanjem vseh bolj razširjenejših jezikov in polj, vendar pa ga prekaša z obsegom svojih raziskovanj, ki se niso ustavila pri gramatičnem in leksikaličnem, ampak so se raztezala na vse, kulturo, zgodovino in literaturo. Tudi najbolj blesteče kombinacije in hipoteze niso imele nanj nikakega učinka. Vendar pa ga ni njegov zmisel za resničnost in rešpekt samo pred dejstvi oviral, da se ne bi spustil v teoretična razmotriva-nja, n. pr. v njegovih »spornih vprašanjih«. V svojem »Zgodovinskem nastanku cerkveno-slovanskega jezika« 1913 je razložil razne nazore o domovini jezika, kakor tudi o zgodovini njihovih abeced in je s tem dosegel izredno dragocen leksikaličen donos, iz katerega je razvidna sprememba v ponavljanju grških terminov, ki omogoča ugotovitev prvotnega besednega zaklada.
Izmed njegovih razprav in del omenjamo sledeče: »Deklinacija imena sa-mostavnega, kakor se je razrila v staroslovenskem srbohrvatskem jeziku«, 1892; »Naš pravopis«; »Slovjensko jezikoslovje«; »Kratak pregled hrvatsko-srbske književnosti«; »Codex Sloweniens«; »Die Aufgaben der Vorsehung der südslawischen Dialekte« itd. Kot nihče pred njim se mu je posrečilo napraviti nekako osebno vez celokupne slavistike. Kar so drugi slavisti predvsem Cehi, samo verjeli, je on dejansko izvršil.
Z njim smo zgubili brezdvomno enega izmed najboljših slavistov, ki bi tudi kot profesor še marsikaj lahko koristil na filološkem polju slovanskih je-
Bombni atentat v Poruhrju.
Pariz, 6. avgusta. Agence Havas javlja iz Düsseldorfa: V trenutku, ko se je v Stallhofu izmenjala straža, je bila vržena bomba. Dva vojaka, ena gospa in en otrok so bili ranjeni. Nemški dijak, ki je bežal, je bil aretiran. Imel je pri sebi dele granate. Tajil je, da bi bil on storilec.
Düsseldorf, 6. avgusta. (Agence Havas.) Zaradi snoči izvršenega bombnega atentata so bili aretirani policijski ravnatelj, oče in brat atentatorja in večje število narodno-socijalistič-nih voditeljev. Promet je omejen na dnevne ure. Odrejena je splošna zapora za 10. uro zvečer. Trije ranjeni francoski vojaki so izven smrtne nevarnosti. Število ranjenih Nemcev znaša šest oseb.
Berlin, 6. avgusta. (K) O dogodkih, ki so dovedli do novih sankcij v Düsseldorfu poroča »Berliner Zeitung am Mittag«, da je strojni tehnik Rabe vrgel proti gruči socijalističnih Nemcev ročno granato, ko je ta gruča spremljani demonstrativno vojaški oddelek, ki je z godbo korakal po glavnih ulicah. Francozi trde, da je Rabe priznal, da pripada Mladonemškemu redu. Od nemške strani se pa to zanika.
REPAR -^USKI PROBLEAL
London, 6. avgusta. (K) Kakor javlja Daily Cronicle, je Anglija končno-veljavno resignirala na to, da pošlje Nemčiji posebno noto.
DEMISIJA BELGIJSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Bruselj, 6. avgusta. (Agence Havas.) Vojni minister Devece je danes predpoldne predložil ministrskemu predsedniku svojo prošnjo za demisijo.
KONEC OBSEDNEGA STANJA NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 6. avgusta. (K) Obsedno stanje, ki, je bilo odrejeno o priliki stavke strojevodij in kurjačev, je bilo danes ukinjeno. ; ^v^v- %
IZ ITALIJE.
Rim, 6. avgusta. (Z) Italijanski ministrski predsednik Mussolini odpotuje v kratkem na odmor. Odide na italijansko Riviero.
Rim, 6. avgusta. (Z) Bivši finančni minister Luzzatti je izdal okrožnico na vse denarne zavode s prošnjo, da se upro proti vsem onim denarnim zavodom, kateri pošiljajo svoje agente v provinco ter obljubljajo visoko obrestno mero.
Rim, 6. avgusta. (Z) Francoska vlada je odlikovala z največjini vojnim odlikovanjem italijanskega generala Diaza.
Današnje priredit /e.
V Ljubljani:
Kino Matica: »Haiström«.
Kino Tivoli: »Nočni viharji«.
Kino Ideal: »Nedolžno obsojen«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski testi la Lsustsk pri Zmajske» seit*
kongres Dugoslovenskega Novinarskega Udruženja v Ljubljani.
Ljubljana, 5. avgusta.
Točno ob 9. uri zjutraj je otvoril predsednik zagrebške sekcije, g. Krešimir Kovačič v imenu centralne uprave JNU zasedanje kongresa ter je uvodoma naznanil, da so prišli po-idravit udeležence kongresa trije zastopniki akademske omladine: g. Ruh-man kot zastopnik češkoslovenskega dijaštva, g. Kerševani kot zastopnik akademskega kluba »Janušič« v Zagrebu in g. Šavel v imenu Napredne akademske omladine. Omenjeni zastopniki so nato v vznešenih besedah apelirali na prisotne novinarje, naj pomagajo akademski omladini pri ustvarjanju in gradbi velikih idealov, vsebovanih v misli državnega edinstva.
Pri tej priliki je povzel predsednik kongresa g. Kovačič besedo, da pozdravi mile goste: delegate poljskega bratskega tiska. Govornik je naglašal eminentno potrebo kooperacije tiska med slovanskimi narodi. Za viharni pozdrav celega koilgresa poljskim novinarjem se je v blago doneči poljščini zahvalil g. tovariš in narodni poslanec Sadzawicz iz Varšave. Končal je z vzklikom: »Da živi Jugoslavija, da živi Poljska!« (Živahno odobravanje.)
Nato je g. tovariš Smodej izjavil, da kongres ne sme preiti važnega dejstva, da se ima skleniti s češkoslovaškimi kolegi medsebojna novinarska konvencija. Posel ne sme biti brez rezultata, zato naj kongres pospeši v tem pravcu svoje delo, da bo ta prepotrebna konvencija vendar enkrat sprejeta. Razvila se je interesantna debata, v katero so posegli dr. T o m a n d 1 (Pan-£evo), nadalje glavni sekretar Vodeb (Beograd), Sahib K o r k u t (Sarajevo), Pavle Kararadovanovič In Boško T o k in (Beograd). Naposled je bil projekt jugoslovensko-češkoslo-vaške novinarske konvencije soglasno sprejet. Na predlog g. Kovačiča je izvolil kongres iz vrst vsake sekcije po dva tovariša, ki jim je bila naložena naloga, preštudirati skupno s češkimi novinarji ves projekt.
Verifikacija mandatov je po tozadevnem poročilu izkazala sledeče število udeležencev in po njih zastopanih tovarišev: Beograd (19 udelež. 61 pooblastil), Zagreb 24 (103), Ljubljana 23 36), Sarajevo 7 (23), Novi Sad 6 (14), Subotica 7 (20).
S tem je bil otvorjen prehod na dnevni red. Tov. Parmačevič (Zagreb) je predlagal, naj se izbere posebni odbor, ki bi proučil poročilo beograjske sekcije in potem poročal v plenumu kongresa. Predlog je bil dan na glasovanje. Kongres ga je sprejel s 110 proti 108 glasovi
Češkoslovaška - jugoslovanska novinarska konvencija.
Na popoldanski seji, ki se je pričela točno ob 15. uri je predlagal glavni tajnik sindikata češkoslovaškega dnevnega tiska g. Karel Cvančara resolucijo o češkoslovaško-jugoslovenski novinarski konvenciji, ki se glasi:
»Kongres jugoslovenskih novinarjev, zbran 5. avgusta 1923 v Ljubljani, je na podlagi referata gen. tajnika »Sindikata češkoslovaškega dnevnega tiska« tov. Karla Cvančara !n koreferata H. tajnika JNU tov. Brozoviča zaključil, da se z današnjim dnem osnuje če-škosi-jugosl. novinarska konvencija, koje svrhe in delovno bazo tvorijo punktacije, ki so označene v predlogu tov. Čvančare na kongresu v Subotici prošlega leta. — Eventualne izpopolnit-v® Punktacij, ki so večalimanj tehnične narave, se bodo uvrstile v konvencijo z medsebojnim sporazumom obeh upravnih odborov. V svrho tehnične izvedbe same konvencije je centralna uprava JNU dolžna takoj imenovati svoje pohiomočne zastopnike v po-samnih sekcijah, med tem ko za Izvedbo konvencije na^ češkoslovaškem iamči »Sindikat češkosl. dnevnega tiska« In »Čsl. obec novinarska«.
Resolucijo je sprejel kongres enoglasno in z velikim odobravanjem.
Dodatno k tej resoluciji je predlagal tovariš g. Virant (Ljubljana) resolucijo za ustanovitev vseslovenske novinarske federacije. — Resolucija se glasi:
»Jugoslovenski, češki in poljski novinarji ,zbrani na kongresu v Ljubljani 4, 5. in 6. avgusta 1923, iskreno želijo in se obvezujejo po svojih močeh delovati na to, da se čhnprej ustvari vseslovenska novinar, federacija. JNU naroča svoji centralni upravi, da stopi v tej zadevi v stike z obstoječimi organizacijami slovanskih novinarjev.«
Resolucija je'bila po krajši debati soglasno sprejeta.
Nato je glavna skupščina sprejela točko o izpremembi pravil glede predsedniškega bivališča.
Volitev nove centralne uprave se je vršila v smislu pravil t. j. tajno po lističih. Za časa skrutinija se je nadaljevalo gMRjcsogresr
Tiskovni zakon.
Najprej je referiral o novem tiskovnem načrtu g. B. Pavlovič (Beograd), ki je iznesel nekaj zelo nemodernih točk zakonskega načrta. G. Cir-kovič (Beograd) je sporočil izjavo ministra za izenačenje zakonov g. Trif-koviča, ki je izjavil, da tega zakonskega načrta vlada še ni osvojila. Načrt, ki bo predan narodni skupščini, bo izdelala posebna komisija meseca septembra. V debato so posegli: g. Wilder (Zagreb), ki je govoril o tiskovnem zakonu v drugih državah, kjer vsebuje ta zakon tudi pravice in dolžnosti novinarjev. Pri nas bi se moral sprejeti zakon, ki bi osigural novinarjem gmotni obstoj. Dr, Flamm (Beograd) je vzpo-redil novi zakonski načrt s tiskovnim zakonom grofa Tisze in se zavzemal za pravice novinarjev.
G. K o r k u t je predložil kongresu sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta.
1.	Centralna uprava zahteva od vlade, da v komisijo za sestavo predloga o tiskovnem zakonu imenuje minister za izenačenje zakonov tudi zastopnike JNU.
2.	Centralna uprava izdela svojim zastopnikom konkretna navodila za delo v navedeni komisiji
3.	Zastopniki JNU naj v komisiji branijo načela svobodnega tiska.
4.	Zastopniki JNU naj zahtevajo od vlade zaščito novinarskega položaja in nadalje skrb za moderni novinarski naraščaj (štipendije itd.!).
5.	Zastopniki JNU naj končno predlagajo uzakonjenje primernih voznih olajšav za novinarje, zaščite v slučaju bolezni, starostno zavarovanje ter državno posredovanje pri kolektivnih pogodbah.
Živahna in stvarna debata se je razvila o vprašanju voznih olajšav novinarjem. Dr. Milan Č u r č i n (Zagreb) je govoril o zadnjem »Propisu za povla-stiće u vožnji na drž. železnicama redakcijama novina i časopisa«, ki so ga odklonile vse sekcije udruženja, ker je naravnost poniževalen za strokovno novinarsko organizacijo. Vsi tozadevni predlogi se prepustijo novoizvoljeni centralni upravi, ki mora ukreniti vse potrebno, da pridejo jugoslovenski novinarji do svojih pravic. Celokupno časopisje pa bo poročalo z razpravami o tem za novinarje tako važnem vprašanju.
Nova centralna uprava.
V novo centralno upravo JNU so bili izvoljeni: predsednik Krešo Kovačič (Zagreb); I. podpredsednik Kosta M. Lukovič (Beograd); II. podpredsednik Fran Smodej (Ljubljana); prvi tajnik: Ante Brozovfč (Zagreb), drugi tajnik; Gavra Velikič; blagajnik Z. Barajevič (Beograd). V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: St. Kobasica (Sarajevo), Marko Pro tič (Subotica), dr. Kamenko Subotič (Novi Sad).
Novoizvoljeni predsednik g. Kovačič se je zahvalil za izvolitev in izrazil nado, da bo celokupna uprava dobila na prihodnji glavni skupščini enako zaupnico za svoje delo v korist novinarskega stanu.
Ker ie ostalo še precej resolucij, se je na predlog g. Smodeja podaljšalo zasedanje do torka dopoldne.
Zvečer se je vršila v »Unionu« slavnostna večerja, ki jo je priredil JNU odbor ljubljanskega velesejma. Prisostvovali so med drugimi: zastopnik vlade okr. glavar g. A n d r e j k a, župan dr. Perič, g. Dragotin Hribar, g. Jelačin ml. i. dr. Pri večerji je imel g. Jelačin lep govor o zvezi med novinarstvom in industrijo. V imenu centralne uprave JNU je govoril g. predsednik Kovačič in končno gosp. Kararadovanovič iz Beograda.
Dosedanji predsednik g. Stojan Protič je poslal skupščini sledečo pozdravno brzojavko:
»Žaleći što ne mogu zbog slabosti zdravlja lično prisustvovati i otvoriti ovogodišnji kongres novinara molim sve kolege, da prime moj srdačan pozdrav i da veruju u moju svagdašnju odanost njihovom visokom pozivu u gotovosti da; uvek pomognem koliko mogu obezbeđjenjem njihovog dostojnog položaja u društvu i ostvarenju istinske svobodne štampe, koja je uvek svesna svoje velike odgovornosti! i zna svagde razlikovati slobodu od razpu-štenosti, štetne i za ugled novinara u društvu i za visoki poziv štampe.«
Nestor čeških novinarjev g. H o 1 e-ček je v imenu čeških novinarjev poslal brzojavni pozdrav. Ravno tako bivši pokr. namestnik g. Iv. Hribar z besedami: »Novinarstvo je velesila, ki vlada svet. Naj jugoslovensko novinarstvo obvlada naš troimensld narod v smislu edinstva in medsebojne ljubezni.« Redakcija reške »Difese«, ki ilzhaja na Sušaku, je poslala kongresu prošnjo, naj bi jugoslovensko časopisje še nadalje posvečalo pozornost ie-
škemu vprašanju), ki se mora resiti pravično In nepristransko.
Beograjska sekcija je položila na Prešernov spomenik krasen venec, rav-notako je položila delegacija beograjskih novinarjev lepe vence na grobove pokojnih novinarjev: Miroslava Malovrha, Emila Vodeba, Vitomira Jelenca, F. Veselinoviča in dr. Iv. Tavčarja.
Včeraj so napravili udeležniki kongresa izlet na Bled.
Pretežna večina udeležencev, ki naših krajev sploh še ni videla, je bila oduševljena nad naravno lepoto naše zemlje. V skupinah so se podali nekateri iz Lesc peš proti Bledu, drugi zopet skozi Vintgar, dočim se je tretja skupina odpeljala do Bleda. Na Bledu so vihrale zastave. V okrašenih čolnih
Prihod udeležencev.
V soboto in nedeljo so prihajali v belo Ljubljano prvi udeleženci jugoslo-venskega učiteljskega kongresa v izredno velikem in lepem številu. Prišli so učitelji iz vseh delov naše širne kraljevine: od Vardarja do Tise in od Jadrana do Triglava. Po naših informacijah je prispelo vsega učiteljstva dosedaj že nad 4000, a to še ni vse, ker so prihajali do včeraj še novi udeleženci. V nedeljo zvečer se je vršil na vrtu »Zvezde« prvi sestanek prispelega učitijstva. Izmenjane so Me burne in navduševalne zdravice in še v pozni uri se je razlegalo po krasno razsvetljenem vrtu ubrano petje učiteljskih krožkov.
Včeraj so prispeli v Ljubljano kot oficijelni zastopniki na kongres g. lovo Jovanovič, načelnik ministrstva za prosveto, nadalje I. predsednik Češkoslovaške Obče učiteljske, g. Adolf Obst, senator učitelj Juraj Babka iz Slovaške, učitelj Oriš ek in pomočnik ministra prosvete g. Svetolik Stefanovič kot oficijelni zastopnik ministra prosvete.
Nedeljska zborovanja.
Ob osmi uri v nedeljo zjutraj se je sestal v posvetovalnici mestnega magistrata glavni odbor UJU, ki je odobril letno poročilo in izvršil vse glavne predpriprave za razpravo na glavni skupščini in kongresu.
Popoldan se je vršila v hotelu Union konferenca celokupne delegacije, ki ji je predsedoval predsednik UJU g. Milutin Stankovič. Iz svoje sredine je delegacija po završeni verifikaciji delegatov izvolila razne odseke, katerim so bile dodeljene specijalne naloge v pogledu resolucij, poročil itd. Obenem se je razvila stvarna debata o onih zahtevah učiteljstva, ki naj bi se vnesle v resolucijo kongresa.
Otvoritev tretje glavne skupščine.
III. glavno skupščino UJU je otvoril ob pol 9. uri predsednik UJU gosp. Stankovič pri nabito polni dvorani hotela Union. V svojem uvodnem nagovoru je omenil najnujnejše zahteve in ideale učiteljstva, spominjajoč se neodrešenih bratov v Primorju in na Koroškem, katerih se hočemo vedno spominjati. Nato je bila ob viharju navdušenja stoje sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Ravno tako je skupščina priredila zastopniku češkoslovaške obče viharne ovacije. Nato je skupščina sprejela zapisnik včerajšnjega popoldanskega zborovanja z malimi izpremembami. V razpravi o projektu poslovnika za učiteljske skupščine je predložil odsek le neznatno korekturo prvotnega teksta. V debato so posegali g. Močnik in drugi govorniki. Sprejet je bil predlog, da se poslovnik sprejme in se pooblasti glavni odbor, da spravi poslovnik v sklad z novimi izpremembami pravil.
Delovanje glavnega odbora.
Nato je podal tako zvani izveštajni odsek poročita o delovanju glavnega odbora UJU za L 1922-23, iz katerega posnemamo sledeče glavnejše misli:
Organizacija jugoslovanskega učiteljstva se stalno krepi in jači. Po vsej kraljevini nastajajo nova društva z novimi člani predvsem pa velja to za Hrvatsko, kjer že uvLdeva učiteljstvo, da mu je edini spas le v trdni, močni učiteljski organizaciji. Sarajevska skupščina je prinesla v učiteljske vrste novega duha in navdušenja. Zlasti je uredila mnogo lepih uspehov v vrstah bosan sko- h er cegovskega učiteljstva. Lepo sta delovali učiteljski organizaciji v Dalmaciji in Sloveniji Tu se je zopet videlo, da je uspeh organizacije odvisen le v glavnem od agilnosti njenih poverjeništev. Cim agilnejša so poverjeništva), tem intenzivneje je delovanje vse organizacije. Najmanj društev ima zaenkrat še Crna gora, to pa vsled terenskih in drugih razmer. Glavni odbor je uspešno interveniral za ono hrvatsko učiteljstvo, ki je bilo izpostavljeno raznim disciplinarnim šikanam s strani zagrebškega prosvetnega poverjenika!. Organizacija je dosegla, da je bil omenjeni poverjenik odslovljen. Da pa marsikatera zaideva učiteljstva še ni urejena, tomu je kriva neenakost zako-
so se novinarji s svojimi damami odpeljali na otok. Do obeda so si del >ma ogledovali kraj, deloma pa so se vozili po jezeru. Popoldne je bil skupni odhod na grad g. generalnega konzula dr. Švegla, kamor so bili povabljeni Krasno aranžirani sprejem s fanti in dekleti v narodnih nošah in domača godba je zadivila goste, ki jih je pozdravil prijazni gostitelj na najljubeznivejši način. Ob obilnem zakusku se je na to kmalu razvila prav živahna zabava. Z najprijetnejšimi utisi so se novinarji z večernim vlakom zopet povrnili v Ljubljano. Po razpravi glede nekaterih resolucij v torek dopoldne sledi z opoldanskim vlakom odhod. Odhod v Maribor.
Ljubljana, 6. avgusta.
nov v posameznih pokrajinah. V glavnem odboru se je medtem izvršila tudi zelo važna osebna izprememba. Predsednik UJU, gospod Mihajlo Jovič je podal dne 26. okt. lanskega leta ostavko na svoj položaj kot predsednik UJU. Ker je bilo treba reševati mnogo važnih problemov brez vsakega odlaganja, je bil iz sredine glavnega odbora izvoljen z absolutno večino novi predsednik v osebi g. Milutina Stankoviča, člana Glavnega odbora in urednika »Narodne prosvete«.
Vprašanje ljudskošolske reforme.
Mnogo je storila organizacija UJU z delom za dosego modernega šolskega zakona. Učiteljstvo se je zavedalo velike potrebe, ki mu nalaga borbo za modeme reforme na ljudskošolskem polju. Organizirano učiteljstvo te s svoje strani storilo vse, da se olajša merodajnim činiteljem tozadevno zakonodajno delo, ali fatalne komplikacije so vse do danes onemogočale uresničenje važnega projekta.
Uradniški zakon.
Pa tudi v vprašanju uradniškega zakona je bilo UJU na svojem mestu. Udruženje se je solidariziralo z ostalim državnim uradništvom in zahtevalo, da se projekt tega zakona* kakor je bil sestavljen v sporazumu z uradniškimi organizacijami, čimprei uzakoni. Poročilo samo pravi o tem sledeče:
Še za časa koalicijske vlade smo zahtevali, da se učitelji nameščajo z ukazom, da se s tem preneha z odrekanjem gotovih pravic učiteljstvu, da osnovne plače ne smejo biti manjše od sedanjih in da se v projektu ublaži razlika med I. in II. kategorijo v razmerju 3:4; da glede ocene učiteljstva ostanejo veljavne za učiteljstvo tozadevne določbe, ki bodo predvidene v novem šolskem zakonu; da glede kazni veljajo za učiteljstvo določbe, ki jih predvideva šolski zakon; da se urad-ništvu zasigurajo politična prava; da dobe poročene učiteljice polne dnevnice; da glede razpisa, kompetence za službena mesta in glede stalnosti obveljajo za učiteljstvo določbe šolskega zakona; da se učiteljem v Južni Srbiji dovoli poseben dodatek k plači; da se povišajo draginjske doklade primarno draginji; da se izjednačtjo draginjski razredi in istotako, da se dodatki za stan izvedejo za celo državo.
Poleg tega je izvršilni odbor UJU izdelal posebno peticijo na g. ministra prosvete M. Trifunoviča), s prošnjo, da jo dostavi zakonodajnemu odbora.
Bili smo skupno z uradniškimi organizacijami tudi pri ministru financ.
Reči moramo, da so naše zahteve našle mnogo razumevanja pri merodajnih faktorjih in bi se nam bile povečini uresničile, da niso dnevni politični dogodki povzročili odložitev rešitve tega vprašanja,
S političnim odmorom v decembru je bilo odloženo tudi vprašanje uradniškega zakona in v tem času smo se morali omejiti pri delu na to, kar se da izvršiti brez zakonodajne odločbe.
Z novim zakonodajnim delom se je obnovila naša borba, da v uradniškem zakonu realizujemo vse naše zahteve in da čuvamo naše materijalne in pravne interese.
Takoj moramo izjaviti, da nas nova redakcija uradniškega zakona v mnogem oziru ni zadovoljila. Stopili smo v stik z učitelji-poslancl da potom njih zainteresiramo parlamentarne klube za naše stanovske zahteve. Dne 17. julija t. 1. se je vršila konferenca izvršilnega odbora UJU z vsemi učitelji-poslancl na kateri se je razmotri-valo izključno vprašanje uradniškega zakona.
Podrobnosti! te akcije so učiteljstvu že itak znane iz stanovskega tiska.
Vsem članom vlade, zakonodajnega odbora in parlamentarnim klubom so bile izročene naše zahteve, ugotovljene s posebnim ozirom na pragmatike in poedine člene), na tej konferenci.
Stavili smo svoje prvotne zahteve in poleg tega še: da učitelji dosežejo lahko tudi prvo grupo položajnih plač in da bo periodično povišanje določeval šolski zakon ter se v tem ozira do-da ^prasmatiki nov člen; da se poreče-
Kongres jugoslovenskega učiteljstva.
ne učiteljice z ozirom na materijalno stran popolnoma izjednačilo z učitelji.
Takoj po tej vlogi smo ponovno m-tervenirali glede člena 224 projekta, in sicer smo zahtevali da učitelji, ki so dobili svoja mesta po razpisu, ne stavijo na razpoloženje, katero predvideva člen 224.
Medtem pa se je pojavila že zopet nova nevarnost za nas. V vladi in parlamentarni večini se je pojavilo dvojno mišljenje in sicer v tem smislu, da bi uradniški zakon ne vseboval tudi učiteljskega materijelnega vprašanja; uradniški zakon naj bi bil samo nekak okvirni zakon za specijalne zakone.
To je bil tem težji moment za nas, ker ni upanja, da se tako hitro predloži zakon o narodnih šolah skupščini.
Izvršilni odbor UJU je potom tiska in osebne akcije potom svojih prijateljev započel odločno akcijo proti temu. Uspeh te akcije je bil, da je g. minister prosvete v imenu vlade dal naknadno izjavo, da velja uradniški zakon tudi za učitelje, da se učitelji uvrste tudi v prvo grupo položajnih plač, a da se pri členu 224 ne more izvzeti učiteljstva.
Z ozirom na vse to je narodni po-slanik-učitelj, g. Svetozar Gjorgjevič v sporazumu z izvršilnim odborom U1U in drugimi učitelji-poslanci obeh strank, tako radikalne, kakor demokratske, izdelal predlog izprememb in dopolnil k uradniškemu zakonu, v katere je vnesel vse naše zahteve.
Po tej borbi in vseh naporih, ki smo jih imeli in podvzeli v zaščito interesov učiteljstva, prednašamo postopanje pristojnih faktorjev pred najvišji forum učiteljstva, pred glavno skupščino, da tudi ona izreče končno svoje objektivno mišljenje.
Število organiziranega utiteljstva.
Udruženje šteje danes skupaj 213 okrajnih učiteljskih društev in 10x08 članov.
Posamezna poverjeništva imajo:
Pov. Beograd 100 dr, 4744 čl.; pov. Zagreb 43 dr, 1571 čl; pov. Ljubljana 32 dr., 2446 čl; pov. Sarajevo 27. dr, 758 čl; pov. Split 11 dr, 689 čl.
Gmotno stanje.
Račun kaže, da je imelo Udruženje
pretečenem letu 502.292 Din dohodov in 408.422 Din izdatkov. Saldo je 3.869 dinarjev. Poročilo nadzornega dbora ugotavlja podrobno te postavke i predlaga absolutorij glavnemu bla-ajniku in odboru.
Medtem so stopili v dvorano za-topniki slovaškega učiteljstva. Senator labka je pozdravil skupščino v imenu lovaškega učiteljstva in je posebno ovdarjal solidarnost med jugosloven-kim in slovaškim učiteljstvom. (Bur-o odobravanje.) Poročilo in budžet ta bila po dveurni debati sprejeta so-lasno. Nadalje so bili izmenjani čl Z, 1, 14, 16, 17, 18, 19 in 20 pravil UJU. 'opoldan je skupščina razpravljala o esolucijah, ki jih je predložil odbor.
V glavni odbor so bili izvoljeni sle» eči člani:
Predsednik: Milutin Stankovič,
I.	podpredsednik: Pero Vuksanovič,
II.	podpredssd.:	Jelisaveta Vavra,
tajnik: Jovan Milijevič.
Blagajnik im ostali funkcijonarji se
Sokolska prireditev.
Sinoči sta priredili bratski ljubljanski sokolski župi na čast udeležencem kongresa jugoslovenskega učiteljstva na telovadišču Sokola I. na Taboru veliko lavno telovadbo, združeno z narodno veselico.
Udeležba občinstva ie bila naravnost ogromna. Nepregledne množice, preko devet tisoč, so napolnile prostrani prostor. Med drugimi udeleženci smo opazili tudi generalnega konzula bratske češkoslovaške republike, g. dr. Otokarja Beneša, starosto dr. Ravniharja itd.
Godba dravske divizije pod osebnim vodstvom našega neumornega kapelnika g, Čerina ie koncentrirala do pričetka telovadbe. Nastopili sta obe ljubljanski župi s 14, točkami. Najprej župa Ljubljana I. s prostimi vajami Vse točke so izvajali telovadci in telovadke s preciznostjo, ki ie navdušila gledalstvo. Sledila je petnajstorica moškega naraščaja Sokola II, Id je s svojimi krasnimi vajami pod vodstvom brata Vidmarja izzvala burno odobravanje. Tudi orodne vaje obeh ljubljanskih žup so zadivile občinstvo, ki je dajalo s pritajenimi vzkliki čustva svoji vzhičenosti nad to disciplinirano
n presenetljivo močjo.
Zadnje štiri točke sporeda so pa izzvale ?ri gledalstvu naravnost entuziastično navdušenje. Moški naraščaj Ljubljane je moral coračnico iz opere »Carmen« ponoviti. Se večje navdušenje se je polastilo. občinstva, co so nastopile članice ljubljanskega Soko-a z vajami s snežnimi kepami, kar so mo. •ale istotako ponoviti Moški naraščaj So-:ola Ljubljane je zadivil gledalstvo s korač-lico »Naprej«. Sledila je zadnja točka telovadbe, vaje ljubljanskega moškega naraščaja z gorečimi kiji. Električne luči so igasnile, na prostranem Taboru je zavladala leprodirna tema. Na telovadišče so prikorakali naraščajniki s prižganimi kejl kar je lekako fantastično razsvetlilo telovadni irostor. Vaje, že same na sebi nekaj kras-lega so bile izvajane tako precizno, da je dedalstvo takorekoč otrpnilo začudenja. Ibčinstvo je pohvalilo vrle naraščajnike * lepopisnim odobravanjem.
Po telovadbi se je vršila velika narodna pselica, kjer se je razvil ob zvokih tret :odb in ob petju neprisiljena zabava. Z vrna -lavne tribune so letele v zrak rakete. UD najstih pa so se zbrali na poziv levci na glavni tribuni ter so zapeli pod 'odstvom tovariša Juvanca norje!« in »Oj, Triglav, m«idoinil,N®p^r ise» zabava, pa la trajala S« posao sr, noč.
Iz pnfnep Buljenja.
PROSLAVA PETDESETLETNICE NARODNEGA DELOVANJA JANKA ŽIROVNIKA.
Včeraj popoldne se je na vrtu in v notranjih prostorih gostilne »pri slepem Janezu« v Šent Vidu nad Ljubljano na povabilo Žirovnikovega zbora zbralo mnogo domačega ljudstva pa tudi gostov iz Ljubljane in drugod, da prisostvuje proslavi petdesetletnice učiteljevanja in prosvetnega delovanja ter odlikovanja z redom sv. Save nadučitelja Janka Žirovnika iz Borovnice. Na slavnost so dospeli jubilantovi sorodniki, znanci in prijatelji, številni oddelki pevskih zborov Glasbene Matice, Slavca, Ljublj. Zvona in drugih društev, tako da so bili vsi prostori popolnoma zasedem. V imenu Žirovnikovega zbora je predsednik g. Pipan v daljšem govoru razložil jubilantove zasluge za probujo Šent Vida. Za Zvezo slov. pevskih zborov je govoril g. ravnatelj Matej Hubad in čestital v imenu vseh slovenskih pevcev in pevk slavljencu kot prvemu nabiralcu in harmonizator-ju slovenskih narodnih pesmi. Za pevski zbor Glasbene Matice je nazdravil g. Skalar, za »Slavca« g. Dražil, za Ljublj. Zvon g. Drenovec, za kranjski čitalniški zbor g. Rus. V imenu jubilantovih učenk je govorila pisateljica g. Manica Komanova. Vrstile so se napitnice druga za drugo, dokler se ni g. Žirovnik ginjen zahvalil za vse čestitke In posebno za častno diplomo, katero mu je iz hvaležnosti poklonil Žirovnikov zbor. Ves popoldan je bil g. jubilant predmet živahnih ovacij. Žirovnikov zbor je zapel par narodnih pesmi, pevci vseh zborov dva mogočna zbora, in mešani zbor Glasbene Matice dve lepi pesmi Prisrčno domačo slavnost je poveličeval z ubranim sviranjem Štritofov orkester. Cestilcem zaslužnega kulturnega delavca se pridružujemo tudi mi in mu k petdesetletnici njegovega plodonosnega delovanja ter k odlikovanju iskreno čestitamo!
Janko Žirovnik je nabiral narodne pesmi in jih izdal v štirih zvezkih, ki so pa že vsi razprodani. Najboljše, če jih ponatisne Učiteljska tiskarna. Ustregla bi pevskim zborom, zlasti po deželi.
— Josip Rijavec v Rogaški Slatini., Lepak sam je zadostoval, da je bila v soboto v dobri uri razprodana velika dvorana do zadnjega sedeža, a za nadomestne so se ponujala preplačila. In umetnik je dal v zvrhani meri, kar je obetalo njegovo sloveče ime. Ob mojstrskem spremljanju Sobp. župana Bizjaka mu je kipel čudoviti glas više in više in razvnemal srca do pozabljenja vsega drugega. Tako je bil potem tisti Ogromni šopek dehtečih rož, ki je bil poklonjen pevcu-zmagovalcu (v nekem smislu, ko je tudi masa v svili in briljantih naposled tudi le masa, bi skoraj rekli krotilcu) — pravi simbol priznanja, da pravi umetnosti ne more nihče odoleti In tako tudi ne vemo, ali je res ali! se nam je samo zdelq, da Rijavca nismo slišali peti še nikoli tako lepo. Vsekakor je bil ta njegov večer Pravi triumf. Veseli smo, da ga bomo 15. t. m. obenem z g. Šimencem na Prireditvi za našo šolsko deco čuli zo-Pet; in ker nastopita v torek gg. Ličar in Flögel, v soboto pa gospa Thierry-Kavčnikova in gospod Julij Betetto, komo z našimi ljubimi gosti v prvi polovici avgusta deležni še obilo prvovrstnih užitkov.	r—0_—
h društvenega življenja.
,	—• 25 letaka »Slovenskega zidarskega
n tesarskega društva v LJublianL V nede-J? 5. t. m. je praznovalo to društvo 25 let-vo?0 svojega obstoja. Ob tej priliki je raz-društvo tudi svoj prapor. Dopoldne se jjj ''fTŠij občni zbor društva in obhod po W , ’ Popoldne pa zabavna prireditev V Tivoli. Daljše poročilo sledi.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. V kratn ^ne I- t- m., točno ob 6. uri in pol hrmT'3 pevska vaja za mešani zbor. Vadili isti 'e nekaj zborov za koncert, ki se vrši »tWe£er ob 8. uri v veliki dvorani hotela nion,^ Pol ure pred pevsko vajo važna ^ 'Odbora! — Tajnik, jp ~~ Skupni sestanek bivših »Bosancev« 2v„vVrSi v sredo dne 8. t. m. ob pol 9. uri zar, v restavraciji »Zvezda«, nakar opo-Čan«°i vse tovariše, posebno še Ljubljan-slai ’. katerim se vabila niso posebej po-ne«m,ter Pr°sinio, da se tega sestanka za-^sijivo udelfi*P
Naš novi roman.
rc^rihodnje dni pričnemo priobčevati
».Renee Mauperln“
sta sa spisala brata Edmond in •»«les de Goncourt.
Roman je velezanimiv in oosko družbo pred kakimi sed«
SlÄÄXl181
siJ?u J® eden velikih francoski ž1™ romanov, ki so Imeli IJpv «a vse bodoče generacije : Pri vseh narodih. V napetosti in »osti pa ne zaostaja za nobenim romanov in .bo nudil našim ««« pray, poseben užitek.
Đris^in© n@w©sti.
— Lahkomiselno vznemirjanje javnosti. Zadnje dni izdaja »Orjuna« posebne izdaje, v katerih vznemirja našo javnost z zlobno Izmišljenimi vestmi o zasedbi Triglava s strani italijanskih čet. Tako je izšla v soboto neka izdaja po načinu »Jutrovih« posebnih lističev, kjer je nakopičeno toliko laži, kolikor vsebuje besed. Ta način propagande ni samo nepošten, ampak priča tudi o skrajni lahkomiselnosti gotovih ljudi, ki hočejo spekulirati na račun nacijonalnh čustev naše javnosti, ki je v tem oziru dovolj zrela, da ne verjame takim lažem. Sicer pa je dolžnost merodajnih oblasti, da v bodoče preprečijo podobne posebne izdaje.
— Razkol v klerikalnih kulturnih organizacijah. Iz dobro informiranih krogov nam poročajo: Dr. Korošec in drugi odločilni krogi SLS so tako dolgo govorili o raznih avtonomijah, da so nazadnje razbili svojo enotno kulturno organizacijo. Orlovska pod-zveza za Slovenijo se je namreč ločila popolnoma od Slov. kršč. socijalne zveze za Slovenijo, kjer je bila dosedaj kot odsek. Ljubljanski orlovski odseki in nekateri podeželski so že proglasili svojo samostojnost in neodvisnost od izobraževalnih društev, drugod se bije hud boj med pristaši enotnosti in med separatisti. Enotnost zagovarja zlasti tajnik Soc. zveze kaplan Hafner. Separatisti so se pa šli poklonit prelatu Kalanu in dr. Korošcu, ki jim pač nista mogla druzega dati kot prav. — Večina duhovščine se čuti užaljeno, ker jim novi orlovski poslovnik jemlje volilno pravico pri Orlu, kjer je vsak duhovnik brez ozira na ^starost samo starešina, ne pa reden član. Štajerci snujejo lastne mladeniške organizacijo, v Ljubljani je samostojna Krekova nhadina itd. tako, da se bo vsa organizacija razbila v majhne kosce. — Kar ste sejali, to boste želi....!
— Brezžični brzojav v vojni mornarici. Iz Beograda poročajo: Poštni brzojavni svet v ministrstvu pošte in brzojava je izdelal načrt za pravilnik o radiotelegrafski službi pri vojni mornarici.
— Orožne \aje železničarjev. Železniški uslužbenci so pozvani na orožne vaje. Opozarjajo se, da se vsakdo odzove pozivu, kateri mu bo dostavljen. Kdor bi se ne odzval, bo občutno kaznovan, ne samo s tem, da se mu odtegne piača, temveč se bo proti dotičnemu tudi sodnijsko postopalo.
— Iz državne službe. Za potovalnega učitelja za živinorejo je imenovan Martin Zupanc, živinorejski instruktor v Celju. — Ferdinand Križanec, ravnatelj zemljiške knjige v Mariboru in David Modic, oficiial okrožnega sodišča v Celju, sta bila upokojena.
— Iz policijske službe. Revirni nadzornik I. razr. pri osrednjem poveljništvu varnostne straže v Ljubljani Dragotin Gril je bil imenovan za okrajnega nadzornika v IX. čin. razr. in revirni nadzornik II. razr. pri okr. oddelku varnostne straže v Mariboru Ivan Kralj za revirnega nadzornika I. razr.
— Izstop iz dižo'.'lianstva. Ministrstvo za notranja dela le dosolilo i-stop iz našega držav jamstva bimonu Be-btku. knčija-žu v Jablani na ŠnjersKeir,, 'kupno z n’e-govo ženo Antonijo in miadohtr.o hčerko Marijo, ker je dobil Cešjcosi.mšk« državljanstvo.
— Med.iaroditi kongres za zaščito mladine. Dne 29. p ut. je 1 I '• Žen?vi otvorjen kongres za zaščito mladine. Knngrmi je predsedoval g. Čarne*..'n Wi•••"». Kbngrtsu so prisostvovali t dcesianci Franclje. Belgije, Zedinjenih držav, taponsk'-. Mehike, Poljske, Švedske, Romunske m Švice. Prvi dan se je kongres pečal z admhnstrativnhri vprašanji. Udruženje za zaščito mladine starega in novega sveta je bilo osnovano že pred dvema letoma v Biusenu.
— Mednarodni kongres za zaščito delavcev. Kongres mednarodnega udruženja za pravno zaščito delavcev se je sestal 26. in 27. julija v Bregcnzu in odločil, da se bo vršil prihodnji kongres v Bazelu dne 24. aprila 1924.
— Ustanovni občni zbor ljubljanske borze. Včeraj 6. t. m. se je vršil v Filharmoniji ustanovni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote. Prisotnih ali zastopanih je bilo večje število industrijcev in raznih gospodarskih krogov. Vlado je zastopal g. dr. R. Marn, fin. delegat dr. K. Savnik in dr. Rupnik. Pripravljalni odbor je najel za borzo prostore v Filharmoniji. Občni zbor je soglasno sprejel borzna pravila, tako kakor so bila odobrena od ministrstva, ter nato izvolil za borzne svetnike gg.:	Dragotina Hribarja, Ivana
Kneza, Avgusta Praprotnika, Antona Kristana, dr. Fran C e r n e t a < Jean B. Pollaka in Janko Juvana. Nadalje je izvolil v razsodišče gg.: Viktorja Medena, Fran Stupico, Jos. Pogačnika, Fran Čučka, Rihard S k u -b e c a in Antona K a j f e ž a. Bodočemu občnemu zboru, ki se skliče nujno, bo pristopilo borzi še več članov, volitev še drugih razsodnikov. Pravila predvidevajo 16 članov razsodišča. Pozvale se bodo trgovske, industrijske in druge tvrdke k pristopu. V seji borznega sveta, ki je sledila občnemu zboru, je bil izvoljen predsednikom g. Dragotin Hribar, podpredsednikom g. Avgust Praprotnik.
— Otvoritev mestnega kopališča ob Ljubljanci. V navzočnosti številnega občinstva in zastopnikov oblasti je bilo -včeraj ob 10. url otvorjeno krasno kopališče mestne občine. Občino je zastopal g. župan dr. Perič z občinskimi svetniki, zdravstveni odsek dr. Brecelj, gradbeno direkcij-o, inž. Mencinger, dravsko divizijo major MilinKo-Vič. Gospod župan Jr. Perič je otvoril z nagovorom, rekoč da ga izredno veseli, da se mu je posrečilo v tako kratki dobi vposta-viti zavod, katerega Ljubljana .nujno potrebuje. Po zatvoritvi Kolezije radi zdravstvenih ozirov smo bili brez kopališča. Glavno zaslugo, da je bilo mogoče vpostaviti novo kopališče ima obč. svet ter dr. Brecelj in inž. Štembou, kateri je vodil delo. Danes pa se je že pokazalo, da je kopališče premajhno in treba ga bo v kratkem povečati. Po za-sviranju narodne himne je pričela plavama tekma kluba »Primorje«, katere se je udeležilo obilo tekmovalcev. Občinstvo je med pranjem godbe Mladinskega doma, pizno sledilo tekmi. Posebno zanimanje je vzbudi-la lgra z žogo med Primorjem in Ilirijo.
. .. Slovenski turist, la je bil zadnjo ne-na našem r.- g’avu, nam poroča: V nedeljo je bilo na Triglavu približno 100 Iju-mi,	Tiub'.iaue, nekaj pa tudi iz raz-
./vwf°retl krajev Čeprav smo imeli d pr0Ti Iu’öi, vendar ni bilo o iv‘ r+riM11AUU 11? dlib£! nc sluha. V kranj-.ie '■ozurostirala pusta meglena n™ *er a,-smo imJ.i nič pravega uti tka. Kljun temu pa «mo .veselili o'c vriskanju ia prepevanju ,eua stoyenw» pesmi.
— Prošnj’a. Ubog, pošten invalid, kije prišel iz bolnišnice ter si ne more služiti kruha, prosi tem potom dobrosrčne gospode za blagohotno podporo. Darila sprejema iz prijaznosti g. Sevarjeva, trafika v Selen-burgovi ulici, Ljubljana.
— Tihotapska banda. Oblasti v Šibeniku in na Krku so odkrile večjo bando, ki je tihotapila denar v Italijo. Na podlagi izvršene preiskave se je ugotovilo, da stoji na čelu te tolpe Anton Žic in njegova sinova. Ti so razen bankovcev iztihotapili zlato in srebrno valuto. Bili so aretirani.
— Razne nesreče. Drobnič Ivan, kovaški mojster iz Gralrovega je 2. t. m. razstreljeval skalovje. Mina pa je predčasno eksplodirala ter mu napravila precejšne poškodbe na glavi. — Tarman Franc, gozdni delavec z Gorja pri Bledu se je pri delu vsekal v desno nogo. — Kuralt Viktor, tesar v papirnici v Medvodah, si je pri podiranju smreke zlomil levo nogo. — Lekše Josip, kovač v artil. radionici, se je pri delu poškodoval na desnem očesu. — Vsi poškodovani so bili pripeljani v bolnišnico.
— Nezgoda kolesarja. Meke Franc, monter v elektrarni v Zagradcu se je 1. avgusta vozil s kolesom proti domu. Vozil je tudi 20 kg železa. Pri mostu čez Krko je s kolesom vred padel v vodo, pri čemur je zadobil težke poškodbe na glavi. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval.
— Strašna nesreča. Bevandič Milan in Smokrovič Franc, delavca pri gradnji ceste v Kočevju sta razstreljevala z dinamitom kamenje. Pri enemu izmed nabojev pa je vžigalna vrvica ugasnila. Nato sta odšla omenjena delavca pogledat vzrok. Pričela sta na novo Vrtati luknjo v kamenje na onem mestu, ko je bil dinamit že nabit. Iz še nepojasnenega vzroka se je dinamit vnel ter puhnil v delavca. Bevandiču je odtrgalo obe roki ter mu zlomilo rebra. Smokrovič pa je zadobil težke notranje in poškodbe po glavi. Oba sta bila s smrtnonevarnimi poškodbami pripeljana v bolnišnico.
— K umetniški razstavi kluba »Vesne« na Bledu nam še poročajo, da se ne bo vršila v Zdraviliškem domu, nego v veliki dvorani Kazine. Za razstavo vlada na Bledu veliko zanimanje. Otvori se, kakor smo že poročali, 8. t. m. z umetniško soarejo, pri kateri sodelujejo gdč. Sfiligojeva in gg. Križaj in Šimenc.
— Kranjske novosti. Izprehodi. Časih so se Kranjčani radi izprehajali po državnih cestah, po Ljubljanski in Tržiški cesti, kjer so imeli krasen razgled na gore in semtertja tudi kak dogodek na cesti. Zdaj je vsled velikega avtomobilnega prometa to izkhučeno, in ostali so tihi izprehodi v Starem drevoredu, ki so za mesto Kranj lepa nsrtinenca. Za večje peripatetike pa je odprto prostrano kranjsko polje proti Rupi z raT-riodom na Karavanke, in res je tu videti mnogo šetalcev in šetalk, ki uživajo drugačen zrak kot Tivolčani, Jn ki le včasih zavohajo kak vonj sena, nekako tako kot slavni rudniški konj La Trompette, ki je le včasih visoko nad sabo zavohal nad-zemlje in je pri tem veselo zarezgetal, spominjajoč se iz svoje mladosti, da na zemlji sije solnce, rdeča obla. Tudi pestunje z otro^..., vozički rade pohitijo v gozd pri Runi. kjer je najboljši zrak in božji mir. Po šentjurskem polju, ki se razteza zelo enolično od Klanca in Huj proti vzhodu, se pač nihče ne izprehaja. Ostane farovška loka. To je krasen izprehod ob Savi, brez umetnih potov in klopi, ki sem mu jaz od nekdaj zvest. Seveda hodim pri tem po zasebnem svetu in imam časih občutek, da sem na prepovedanih potih, ali g. dekan me dozdaj ni napodil, in tako se lalrko izpre-hajam po tistih zanimivih krajih, ki se zanje nihče ne zanima, kajti redek je šetalec na farovški loki. V splošnem pa imamo Kranjčani še dovolj izprehodov,
— Celjske novosti. V Savinji bi se bila te dni pripetila skoro večja nezgoda. Neki voznik se je pod prvim železniškm mostom hotel prepeljati i vozom, pred katerega je bilo vpreženih par konj, prek vode, ki tam baš ni globoka. Malo nižje pa se nahajajo pri izlivu Voglajne vrtinci in konji so z vozom zavozili v iste. Treba je bilo precejšnjega napora, da so rešili konje pogina v valovih. — Naš mestni vrt je letos izredno krasno urejen. Posebno krasne so cvetlične gredice v zgornjem delu parka. Tudi pota so se letos večinoma sveže nasula s finim peskom. Tujci so posebno razočarani nad lepim parkom. Prebivalstvo se ga ob sedanjih vročih dneh pridno poslužuje. — Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl gojenec rudarske šole Ivan Knežević. — Strokovne organizacije nameravajo, kakor čujemo, v Celju opustiti svoje strokovno tajništvo. — Žetve č a s se je minule dni pričel po naših krajih. Žitna letina bo pri nas precej lepa. Tudi drugi poljski pridelki lepo uspevajo in je upati, da bomo letos imeil vsega dovolj. Samo, da bi cene živilom nekoliko padle.
— Ptujske novosti Prvo predava-n j e naših akademikov se ni vršilo v sredo 1. avgusta, kakor je bilo napovedano od začetka, temveč že v torek dne 31. julija In to radi tega, ker imamo odslej naprej ob sredah promenadne koncerte, ki pa gotovo bolj »vlečejo« kakor predavanja akademskega društva. Predavanja se bodo torej vedno vršila ob torkih. Kljub krasnemu vremenu je prišlo precej ljudi k prvemu predavanju in upati je, da jih bo v prihodnjem času še več, ker mnogi ljudje ie niti ne vedo za najnovejše kulturno delovanje naših akademikov. — Kakor je že znano, so neznani zlikovci pretekli teden vlomili v zalogo tukajšnje čevljarske zadruge ter odnesli mnogo blaga; škoda znaša okoli 60 tisoč kron. Dosedaj še nimajo sledu o tatovih. — Ljutomersko sokolsko društvo vabi na veliko slavnostno veselico, ki se bo vršila v nedeljo dne 5. avgusta t. 1. prilikom dvajsetletnice njegovega obstoja.
— Vrtnarsko razstavo prirede v Ljubljani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji v dnevih 31. avgusta do 4. septembra. Ta prekrasna prireditev je vsem Ljubljančanom, ki se zanimajo za lepoto narave in posebej še lepega cvetja v živem spominu. Ob priliki te razstave se vrši 1. in 2. septembra prvi jugoslovenski kongres trgovskih vrtnarjev, na kar opozarjamo naše občinstvo in vrtnarje že danes.
— Opozarjamo na današnji oglas nanovo otvorjene brivnice Fr. Zajca, m.
— Prvorezrednl moderni brzoplsalni stroj »STOEWER«, zastopstvo Uubliana. Šelenburgova ulica 6/L
Otvoritev Sokolskega doma v Dol. Logatcu.
V nedeljo, 5. t. m. se je Dol. Logatec odel v praznično obleko, da dostojno in svečano proslavi dan razmaha Sokolske ideje. Človek ne bi mogel verjeti, da so tam še nedavno kraljevali tujci, ki so požrešno gle-dali na naše slovenske kraje. Kaka razlika med tedaj in nedeljo. Nedelja ne pomeni samo dneva napredovanja sokolske ideje, ampak znači tudi položitev temelja za trdno mejo, ki jo ne tvorijo kameniti mejniki in žične ovire, ampak globoko v srce segajoča narodna zavest naših obmejnih prebivalcev. Sokolski dom je zunanji znak čustev in stremljenj našega narodno- zavednega ljudstva, ki je še nedavno samo čutilo težko breme tujega jarma. Kjer so se še nedavno šopirili tujci, so v nedeljo korakale navdušene vrste Sokolov. Njihove krepke mišice in čil duh ter solcolski ščit, na katarem se blešči resnica, pravica in nesebična ljubezen do rodne grude nam jamčio, da je to le prvi korak k nadaljnemu pohodu proti jugu. Sokol na Sokolskem domu, ki zre proti Nanosu in Jadranskemu morju, naj venomer spominja, da čaka ^Sokolstvo še težka naloga osvoboditve zasužnjeni bra-tov.
Že v zgodnjih jutranjih urah je prišlo v Logatec mnogo gostov. Prišel. je tuj predsednik JSS dr. Vladimir Ravnihar in člana starešinstva župe Ljubljana I. dr. Krejči in Švajger, da vidijo delo svojih bratov Vsem sokolski ideji naklonjenim gostom si mogel čitati raz obraz veselje in ponos. Z jutranjim vlakom se je pripeljala v Logatec tudi godba jugoslovenskih železničarjev.
Na postaji so goste sprejeli domači Sokoli in jih po pozdravnih govorih odpeljali pred novo zgradbo sokolskega doma. Iz njihovih obrazov je žarel ponos in zadoščenje za trud in napore. Kraj pa se je odel v praznično obleko. Raz hiš so vihrale zastave in okna so bila okrašena s cvetjem. Sprevod se je ustavil na veseličnem prostoru, kjer se je razšel.
Točno ob 11. uri se je vršil obhod po trgu. Na čelu zbranega Sokolstva je korakala sokolska konjenica pod vodstvom sodnika br. Maričevlča. Sledila je železničarska godba, 5 društvenih praporov in starešinstvo Saveza ter župe Ljubljane I. Strumno korakajoče Sokole je ljudstvo aklamiralo z navdušenimi klici in jih obsipalo s cvetjem. Sprevod se je ustavil pred novim domom, kjer je bilo zbranega mnogo občinstva. Ko so se Sokoli razvrstili, je spregovoril načelnik domačega Sokola br. Smole. V kratkem in jedrnatem govoru je po pozdravnih besedah očrtal delovanje in pomen logaškega Sokola. Mnoge so bile ovire predno si je tamošnje Sokolstvo priborilo svoj lastni dom. Misel se je sprožila že pred vojno, toda vojna in povojne razmere so ovirale njeno uresničenje. Od sedaj naprej pa bo tvoril dom važno in odgovornosti polno postojanko na naši meji. Za njim je govoril starosta domačega Sokola br. Hodnik. Pozdravil je zastopnike JSS, starešinstvo ter ostale goste in prijatelje Sokolsta. Tudi on Je povdaril nacijonalni pomen logaškega Sokola, ki naj bo obmejni čuvar, bolj zanesljiv Itot mejnik na zastraženi meji. Skrbeti bo treba, da bo Sokol razprostrl svoja mogočna krila nad Nanosom in razgrnil svoj prapor na obali Jadranskega morja. Oba govora sta bila navdušeno sprejeta. Nastopila je še kitmica otvoritvene svečanosti, zavedna narodna delavka in vneta pristašinja sokolske ideje ga. Pichler.
Po njenih prisrčnih navdušenih besedah je stopil v ospredje predsednik JSS dr. Vladimir Ravnihar. V svojem lepo zasnovanem govoru se je predvsem spominjal onega veselega dne pred tremi leti, ko so logaški Sokoli sprejeli po odhodu italijanskih vojakov nazaj svoj prapor, ki je bil shranjen v Ljubljani. Tedaj je bilo domače Sokolstvo brez doma in sredstev. Toda v srcu so čutili radost nad svobodo in resnično globoko ljubezen do domovine. Njihovi obrazi pa so že tedaj pričali, da Imajo trdno voljo delati na rasti in veličini domovine. Nedelja Je pokazala, da so bila vsa pričakovanja upravičena. Pogum, odločnost, jeklena volja in vztrajnost in mnogo ljubezni do stvari kaže Dom, ki je eden najlepših sokolskih domov naše domovine. Ta vztrajnost naj bo jamstvo, da bo dolenje-logaško Sokolsko društvo ostalo središče za vso svojo okolico, kajti cilj Sokolstva je, da združi po besedah svojega ustanovitelja Tyrša v svojih vrstah ves naš narod. Sicer šteje sokolska rodbina danes nad 50.000 duš, toda združiti mora v svoji sokolski telovadnici ves naš 12 milijonski narod. Do tega naj dovede geslo: preskoči, prelomi!, in k temu naj pripomore sestavna vzgoja telesa, duha in duše. Ves narod se mora preroditi v duhu sokolske ideje. V državi ne sme biti brezdomovinstva in tudi ne kakršnekoli internacijonale. Pasti mora tudi »človečanska in mirotvorna republika«, ki že danes obljublja našim najza-Srizenejšlm sovražnkom svojo nevtralnost, ako bi se Jim v nebrzdanem Imperijalizmu zahotelo po Iztočni obali Jadranskega morja. Mesta pa tudi ni za klerikalno avtonomijo, ki smo Jo v vsej goloti spoznali za časa bivše vojvodine Kranjske. (Burno odobravanje.) Oči vsega jugoslovenskega Sokola pa danes zrejo v prekrasni Dom kot eno svojih najtrdnejših postojank. Svoj govor je zaključil s čestitkami in z jugoslovenskim sokolskim: Zdravo! Sledilo je frenetično ploskanje. Spregovoril je še zastopnik starešinstva župe Ljubljana L dr. Krejči. Fo-vdarjal je splošne smernice sokolskega dela, važnost telesne In duševne vzgoje in opozoril na nedovršeno nalogo logaškega Sokola, na odgovorno dobo, ki naj omogoči, da stopi logaški Sokol na trdna moralna in materijalna tla. To pa bodo Sokoli dosegli samo z vztrajnim in nesebičnim delom ter z zvestobo do sokolskih načel. Goste pa le govornik pozval, naj z vsemi silami podpirajo sokolsko stvar.
Po teh nagovorih je starosta Sokola Dol. Logatec predal ključe gospodarju br. De Glerla, ki jih je sprejel z željo čim več koristiti sokolski ideji in obljubo, da jih bo čuval kot veleva solcolska zavednost. Godba je zasvirala državno himno, kumica pa je pripela na društveni prapor krasen venec. Nato so si gostje ogledali prostore novega Doma. »Sokolski dom« ie res krasna stavba in je gotovo največji pri nas. Spredaj je postavljen Sokol z razprostrtimi krili, ki ga je napravil domačin, dijak tuk. realke Ciril Oblak. Razdeljen je v veliko in malo dvorano ter ima poleg tega garderobo, kopalnico, čitalnico in stanovanje za hišnika. Velika dvorana je dolga 28 m, široka 10 m in visoka 8 m ter ima spredaj oder, zadaj pa balkon. Tako bo imela tudi okolica zelo primeren lokal za svoje prireditve in se bo .moglo tudi tam razviti živahno društveno delovanje.
Ob 4. uri ponoldne se je vršila Javna telovadba. Nastopil je moški in ženski naraščaj, Članstvo s prostimi vajami In na ot"',!u. Vse vaje so dokazale, da vlada v logaški sokoisk? o-ganizaciii velika marljivost. Krasno uspeli dan je zaključila ljudska veselica. Svečanostim je prisostvovalo nad 3000 ljudi. Navdati nas more veselje, ako pomislimo, da se je vse to. dogodilo v našem obmejnem kraju in želimo samo, da bi smeli v bližnji bodočnosti istotako reči o kaki drugi obmejni postojanki. Logaškim Sokolom pa kličemo: Vztrajno naprej, za War« gor naše nove domovine!
Sokolski vestnik.
— L okrožni zlet ljubljanskega okrožja II. v Št. Vidu nad Ljubljano bo dne 12. av-gusta na Cirmanovem in Jagrovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II, Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skaručna, Št. Vid. Skušnje od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. uri. Godba Zveze jugoslovenskih že-liezničarjev. Vse članstvo okrožja,. dalje so-sedna društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so najprisrčnejše vabljena k proslavi 15 letnice šentviškega Sokola.
—• Okrožni zlet v št. Vidu vzbuja veliko zanimanje in se že vse pripravlja, na prijetno pot proti Šmarni gori. Saj pa pridni šentviški Sokoli tudi po vsej pravici zaslužio, da jih na njihov praznik obiščete. Poživeli boste s tem narodno zavest in po-svedočili priznanje težkemu trudu in ostrim bolem, ki jih vojujejo naša udruženja na deželi. Prav potiho naj še razodenemo, da je zbran bogat srečelov, pri katerem gotovo nihče ne zgreši lepega darila. Srečke samo po 2 K. Cene za jedi in pijače običajne in nič zvišane. Vstopnina za vse nizka. Priložnost kopanja, vlakovne zveze nadvse ugodne, torej nikakšnega izgovara, da ostanete doma. Na svidenje tedaj!
Sport in furistika.
PLAVALNA TEKMA S. K. PRIMORJE.
Ob priliki svečane otvoritve novozgrajenega mestnega kopališča na Ljubljanici Je priredil v nedeljo S. K. Primorje prvo letošnjo plavalno tekmo, katere se je udeležil tudi S. K. Ilirija, medtem ko je Ljubljanski športni klub abstiniral. Dasi je bila ta tekma nekaka predpriprava za bližnje tekmovanje za prvenstvo Slovenije so vendar doseženi časi mestoma zelo ugodni. Upamo, da se bodo naši plavači tekom sezone še bolj spopolnili tako, da bodo dosegil še boljše rezultate od lanskih, kar bi značilo lep napredek našega vodnega sporta. Program sam se je razvijal na tem za vodne tekme neprikladnem prostoru še dosti točno in hitro, vendar je bil celokupen aran-gement tekme pomanjkljiv. Ob tej priliki bi opomnili funkcijonarje S. K. Primorje, da so napram poročevalcem listov nekoliko bolj obzirnejši, predvsem pa vljudnejši.
Doseženi rezultati so sledeči:
400 m moški prosto: 1. Leskovec (II.) 1:17. 2. Pipenbacher (II.).
4 X 100, damska štafeta: 1. Primorje L, 2. Ilirija, 3. Primorje II.
100 m moški ptsno: 1. Obereigner (Pr.) 1:39, 2. Pipenbacher (II.)
200 m moški prsno: 1. Virant (II.) 4:29, 2 .Poženel (Pj.
50 m junijorjl: 1. Erbežnik (Pr.) 40 sek., 2. Kramaršič Božo (Ih).
Skoki: 1. Vodišek (II.) 70 točk, 2. Potokar (II.) 69.5, 3. Poljanec (II.) 66.5 točk.
— Waterpoolo : Primoije : Ilirija 3 :1 (3 :0). Primorje v prvem polčasu v veliki premoči ter doseže po »ostrostrelcu« Zoretu 2 in Ribafu 1 gol. V drugem polčasu pa se Ilirija nekoliko ojunači, bolje krije in brani ter sama doseže 1 regularen gol. Sodnik je bil slab in so vse njegove odločbe bile medle in nejasne.
100 m dame:	1. Erbežnik Ema (Pr.)
2:4, 2. Prekuh (Ih).
50 m dečki: 1. Erbežnik Dr. (Pr.) 39 sek., 2. Špamel (Pr.).
4 X 50 moška štaleta: 1. Primorje, 2. Ilirija.
100 m moški hrbtno: 1. Appel (II.) 1:42, 2. Sancin (Pr.).
300 m dame: 1. Erbežnik Ema (Pr.) 7:7, 2. Sturz Dora (Ih).
100 m moški, sprint: 1. Jakil (Pr.) 1:38, 2. Leskovec (Ih).
Občo pozornost je vzbujal izmed tekmovalcev mladi sprinter Erbežnik Drago, ki je vodil vedno v krasnem tempu svojo skupino in pa mlada lOletna Dorica Sturz, ki je bila na 300 m dolgi progi enakovredna nasprotnici rutiniranejši gdč. Erbežnik.
Borzna poročila.
Zagreb, 6. avgusta. (Z) Devize. Dunaj 0.1310—0.13225, Berlin 0.0065—0.0075, Budimpešta 0.50—0.55, London 428—430, Italija 407—408, New York kabel 94.50, ček 93.25—93.75, Pariz 540—547.50, Praga 275— 276, Švica 1682.50—1684. Valute. Dolarji 91.75—92.25, avstrijske krone 0.1330—0.1340, francoski franki 0—45, romunski leji 0—44.
Beograd, 6. avgusta. (Z) Devize. Dunaj 0.1310-0.1315, Berlin 0.0074-0.0075, Budimpešta 0.63—0.64, Bukarešta 47—47.25, Italija 405.75—406.25, London 427—428, New York 93.50—93.75, Pariz 543.50—544, Praga 273.50—274, Sofija 84.25—87, Solun 145—155. Valute. Švicarski franki 1639—1642.50, madžarske krone 0.35—0.45, romunski leji 46.50 —47, češkoslovaške krone 272—274.
C u r i h, 6. avgusta. Berlin 0.0003, New York 556, London 25.41, Pariz 32.27, Milan 24.12, Praga 16.35, Budimpešta 0.035, Beograd 5.95, Bukarešta 2.80, Sofija 5.15, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007825, avstrijske krone 0.0079.
Praga, 6. avgusta. Devize: Dunaj 4.60, Berlin 0.2225, Rim 149.25, avstrijske krone 4.60, italijanske lire 149.25, Budimpešta 19.50, Pariz 199.50, London 155.375, New York 34.05, Curih 614.75, Beograd 36.25.
Dunaj, 6. avgusta. Devize. Beograd 743—747, Berlin 0.0375—0.0475, Budimpešta 3.95—4.05, Bukarešta 349—351, London 323.700—324.700, Milan 3059—3071, Pariz 4057—4073, Praga 2065—2075, Sofija 636— 637, Curih 0-12.745. Valute. Dolarji 70.560 —70.960, angleški funti 322.900—232.500, francoski franki 4010—4040, italijanske lire 3035—3055, _ jugoslovenski dinarji 735—740, romunski leji 343—347, švicarski franki 0— 12.710, češkoslovaške krone 2047—2063, madžarske krone 3.20—3.40.
X ®°Sa.va grafitnih rinčlc in rinčlc Iz kavčuka. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. septembra 1923 pismena licitacija za dobavo 40.000 komadov raznih grafitnih rinčlc in rinčic iz kavčuka. Podrobnejši podatki s specijalnlmi pogoji za dobavo so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice in pri goriimenovanem ravnateljstvu interesentom na .vpogled
Gospodarstvo
»INDUSTRIJSKO-OBRTNA VZORČNA IZ-LOŽSA V MARIBORU«, združena z vrtnarsko, vinarsko, umetniško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.
Vsem razstavllalcem v vednost! Blago, namenjeno za razstavo, mora biti najkasneje do 13. avgusta v Mariboru na razstavišču. Opozarjamo, da je za prevoz razstavnega blaga dovoljen 50% popust na vseh progah naše države. Vsaka pošiljatev mora biti naslovljena na »Industrijsko - obrtno Vzorčno izložbo v Mariboru. Tovornina se plača pri prevozu v Maribor brez popusta, zato pa se blago po razstavi brezplačno odpremi nazaj. Vsak razstavljalec si naj v to svrho pridrži tovorni list, ki mu služi potem kot izkaz za brezplačni prevoz nazaj. Vse po železnici poslano blago prevzame v Mariboru spedicijska tvrdka »Balkan« in ga prepelje na razstavni prostor. Posebne želje glede prevoza naj se sporoče pravočasno omenjeni tvrdki. Dodeljeni prostor na razstavišču je popolnoma prazen in si ga mora vsak razstavljalec sam urediti. Razstavni odbor je za ta dela imenoval oficijelne rokodelce, ki bodo v tem času stalno na razstavišču na razpolago. Vse stojnice morajo biti najkasneje do 14. avgusta ob 18. uri popolnoma urejene. Vsi razstavljale! se pozivajo, da se točno ravnajo po dopo-sianih navodilih.
Oficijelna dela na razstavi. V svrho enotne Izvedbe je pooblastila uprava razstave za Izvršitev na razstavi potrebnih dei sledeče tvrdke:	mizarska dela Joža
Volčič, Slovenska ulica 16 in Rudolf Kompara, Maribor, Mejna ulica 6; slikarska dela: Franjo Ambrožič, Maribor, Grajska ulica in Franjo Horvat, Maribor, Slovenska ulica 10; dekoracije in tapetništvo: Ferdo Kuhar, Maribor, Slovenska ulica 12 in Blaž Jagodič, Maribor, Rotovški trg; okrašenje In rastline tvrdke »Vrt« Džamonja in drugovi, Maribor, Čopova ulica in tvrdka Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ulica. Špedicija tvrdke »Balkan« d, d. mednarodne transporte, podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 35.
Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri vseh denarnih zavodih in obrtniških društvih in zadrugah ter stanejo skupno z vstopnino 20 Din. Legitimacije veljajo ob enem _ kot permanentne vstopnice. Kjer ni prodajalcev legitimacij, priporočamo, da si jih naroče skupno pri upravi razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica 5.
Kino na razstavi Za časa razstave bo na veseličnem prostoru urejen kino, ki bo brezplačno predvajal razne gospodarske nlme o naši industriji in obrti, poleg tega pa tudi kaj veselega. Ne dvomimo, da bo ta kino velika privlačna točka med drugimi zanimivostmi na razstavi.
Vsa pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti.
X Dobava različnega železa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. avgusta 1923 pismena ofertalna licitacija za dobavo različnega železa. Natančnejši podatki o dimenzijah in o kakovosti železa so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, predmetni pogoji pa pri goriimenovani direkciji interesentom na vpogled.
X Dobava drv. Pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ustmena licitacija za dobavo 2795 m3 drv garniziji v Varaždinu. Predmetni pogoji so interesentom na vpogled pri goriimenovani intendanturi.
X Težkoče ruskega žitnega izvoza. — član predsedstva ukrajinske konference za izvoz žita je izjavil v nekem pogovoru, da je popolnoma nemogoče, da bi bil državni aparat sam v stanu.
X Žetev tobaka v Bosni obeta letos zelo dobro. Obdelano je precej več zemlje s tobakom, kakor je bila lansko leto, ker je država zvišala odkupne cene tobaka. Letošnji pridelek v Bosni bo precej presegal lanskoletnega.
X Žetev lanu bo znašala po podatkih poljedelskega ministrstva letos približno 120.000 meterskih stotov.
X Obtok bankovcev na Madžarskem se je povečal v tretjem tednu julija za 13.7 milijarde ter se bliža sedaj 200 milijardam.
X Spor med madžarskimi producenti sladkorne pese in sladkornimi industrijcl. Med producenti sladkorne pese in tovarnami sladkorja je nastal spor radi prevzemne cene za sladkorno peso. Ker so radi rapid-nega nazadovanja zelo narastle cene vseh poljedelskih pridelkov, je razveljavil madžarski finančni minister svoječasno pogodbo med producenti pese in tovarnarji glede prevzemne cene. Tovarnarji pa se niso ozirali na to, temveč so prevzeli peso po dosedanji od njih diktirani ceni. Nekatere družbe so razdelile med producente pese večje število družbenih akcij. Ker pa tega nočejo storiti vse družbe, oziroma tovarnarji, bo najbrž nastal spor med sladkornimi Industrija' samimi.
Dobava firneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. avgusta t. 1. ofertalna pismena licitacija za dobavo 4000 kg firneža. Ponudbam je priložiti vzorce, ki bodo merodajni za dobavo. Predmetni specijalni pogoji za dobavo so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobava naftalina, salmijaka in ca-berlina. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. avgusta 1923 ponovna pismena licitacija za dobavo 200 kg naftalina, nadalje 100 kg salmijaka v kepi in 10 kg caherlina. Ponudbam je priložiti vzorce, ki bodo merodajni za dobavo. Predpisani pogoji so interesentom na vpogled pri goriimenovanem ravnateljstvu.
X Za eksporterje suhega in konservl-ranega sadja. Tvrdka iz New-Yorka želi stopiti v stike z Izvozniki suhega in kon-serviranega sadja. Naslov tvrdke je dobiti v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
W. W. Jacobo:
Opičja šapa.
Noč zunaj je bila mrzla in vlažna; v tesni sobi vile Laburnum so bila zastrta okna in ogenj je veselo plapolal v peči. Oče in sin sta sedela pri šahu; prvi je imel imenitne ideje o igri, toda je vedno spravljal svojega kralja v tako nevaren in brezupen položaj, da je vzbujal opazke sivolase stare dame, ki je pokojno pletla ob kaminu.
»Čuj, kakšen veter,« je rekel g. White, ki je zapazil usodno napako nato, ko je bilo že prepozno in si je ljubeznivo prizadeval zmotiti svojega sina, da ne bi videl.
»Poslušam,« je rekel zadnji in paz-no motril na desko; nato je iztegnil roko: »Šah.«
»Ne verjamem, da bo on prišel nocoj, je rekel oče in zakrilil z roko preko deske.
»Mat,« je odgovoril sin.
»To je strašno živeti tako daleč odtod,« je naenkrat in nepričakovano glasno zaklical g. White »ni hujšega, kakor bivati na najbolj divjem blatnem in od-Ijudenem kraju. Steze po močvirju, pota po hudournikih. Ne vem, kaj ljudje mislijo o tem. Zdi se mi, da mislijo, da je vse prav, če le hiši ostaneta neporu-šeni.
»Nič ne de, dragi moj« je pomirjevalno dejala njegova soproga; »mogoče dobiš drugo.
Q. White se je sunkovito ozrl, ravno, da je še prestregel pomežikujoči pogled med materjo in sinom. Besede so zamrle na njegovih ustnih, začutil se je krivega in se skrito zarežal v svojo redko sivo brado.
»Je že tu« je rekel Herbert White, ko so glasno zaječala vrtna vrata in so se težki koraki bližali proti durim.
Stari mož je vstal z gostoljubno prizadevnostjo, odprl je vrata in začula so se besede sožalja izrečene novemu prišlecu. Tudi gost je pomiloval samega sebe, tako, da je rekla ga. White: »No, No!« in lahno pokašljala, ko je vstopil v sobo njen soprog, kateremu je sledil visok močan mož, egipčanskih oči in rud eč ega obraza.
»Narednik Morris,« je rekel in ga predstavil.
Narednik je stisnil roke navzočim, sedel na odličen prostor poleg ognja in zadovoljno gledal predse, medtem ko je
njegov gostitelj prinesel Whiskey in kozarec in pristavil k ognju majhen bakren kotel.
Pri tretjem kozarcu so mu začele žareti oči in razvezal se mu je jezik. Maloštevilna družina je pazljivo in vneto smotrila od vseh strani obiskovalca, ki se je, širokopleč, kakor je bil, raz-položil na svojem stolu in govoril o divjih prizorih in junaških delih, o vojskah,
»Enoindvajset let je že od tega,« je dejal g. White prikimujoč svoji soprogi in svojemu sinu. »Ko je odhajal, je bil še nebore mladič v prodajalni. Pa ga poglejte sedaj!«
»Nič se mu ne vidi, da bi se mu slabo godilo,« je vljudno pripomnila ga. White.
»Jaz bi šel prav rad v Indijo,« je rekel stari mož, »tako, da bi malo pogledal.«
»Bolje je, da ste tu,« je menil narednik in stresel z glavo. Nato je izpil poln kozarec, lahno pokašljal in zmajal iznova.
»Rad bi videl liste stare templje in fakirje in glumače« je dejal stari mož. »Zakaj ste že zadnjič začeli pripovedovati o opičji šapi ali nečem takem, Morris?«
»Pustimo, pustimo,« je hitro povzel vojak. »Konec koncev ni vredno poslušanja.«
»Opičja šapa?« je radovedno vprašala ga. White.
»Da, je morda nekaka čarovnija vmes,« je povedal narednik naravnost.
Njegovi trije poslušalci so se v radovednosti nagnili naprej. Raztresen je gost ponesel k ustnom prazen kozarec in ga potem zopet postavil na mizo. Gostitelj mu je natočil.
»Na prvi pogled,« je dejal narednik in med tem stikal po žepu, »je to čisto navadna, majhna čisto izsušena šapa.«
Vzel je nekaj iz svojega žepa in pokazal. Ga. White se je zgrozila in se umaknila nazaj, njen sin pa jo je vzel v roko in jo pozorno motril.
»In kaj je posebnega na njej?« je vprašal g. White, ko jo je prevzel od svojega sina; ogledal si jo je in jo postavil na mizo.
»Ima čarobno moč katero ji je podelil nek star fakir,« je rekel narednik, »silno svet mož. Hotel je pokazati, da usoda vodi človeška življenja in da tisti ravna slabo, ki se ji upira. Zato ji je dodelil tak čar, da se trem ljudem ob
njej lahko izpolnijo vsakemu po tri želje.«
Njegova pripoved je bila tako prepričevalna, da so si poslušalci takoj bili v svesti, da njihov lahen posmeh ni bil na mestu.
»Prav, toda zakaj nimate vi treh želja, gospod?« je duhovito vprašal Herbert White.
Vojak, ga je ošinil s pogledom, kakor se ozre zrel mož na nedozorelega mladiča. »Saj jih imam,« je rekel mirno in njegov razorani obraz je pobledel.
»In so se res izpolnile tri želje?« je vprašala ga. White.
»Da, so se,« je rekel narednik in kozarec je zazvenel ob njegovih močnih zobeh.
»In je še kdo drugi želel,« je nadaljevala stara gospa.
»Prvi mož je imel troje želja. Da,« se je glasil odgovor. »Ne vem, kaj si je želel s prvimi dvemi, toda s tretjo si je želel smrti. In tako je prišla šapa v moje roke.«
Njegov glas je postal tako težak in resen, da je tišina legla na vse.
(Dalje prihodnjič.)
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani

f t najsigumejša, najbolj poznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z uajvečjo diskrecijo s povzetjem
URAN - PARFUMERIJA,
Ljubljana, Mestni trs št. 11.
Mehanična delavnica
n
I mflLI OGLASI: I
fljllll c Cena oglasom do 20 besed Din 5 —; vsaka nadaljna beseda 25 para, lfi§j§| Hesse« H	z davščino vred.	I esasam
B B K     iam i   ......... i.urn mn m 1 ■ H B
1,212
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši Izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1.
Strojni iiii.
Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in Železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista.
s prakso in stavbni risar se sprejmeta. Ponudbe pod »Točnost« na upravo lista.
BrajffiiraÄrÄ
namo na turbino, 26 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din 1,500.000.
PfiSDctna 0(13 do ora"
rittfaliM lov tudi grajščine. HjU pri Mariboru z 2 orala utiij posestva Din 140.000 UjČB trgovine, gostilne, to-lIIuU| varne, menjave z Nemško Avstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list podjetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1.
dolgo in brez uspeha stano-novanje in glej pri prvi objavi enega malega oglasa v „Jutranjih Novosti“ sem ga takoj našel.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Cena delu damskih in moških oblek^30— 40°/0 ceneje in prvovrstno speci-jeino delo. Brala Brunskole, Ljubljana, Židovska ul. 5.
ill
kakor fižol, krompir, grah L t. d. kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cen na upravo lista pod „Izdelki“.
do 10.000 Din iščem za takoj proti dobri garanciji. Ponudbe z navedbo obresti prosim na upravo lista pod „Točnost“.
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas.
išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista.
za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista.
Kupim
v okolici Ljubljane srednje posestvo sestoječe iz hiše za stanovanje in lokalom za trgovino ali gostilno in nekaj vrta. Ponudbe z navedbo mesta in cene pod »Takoj« na upravo lista.
že rabljen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe pod «Stroj« na upravo lista.
Stavbenik
Rud. Ročah
v Trbovljah izvršuje vsa stavbna dela.

Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JY{cj zverinjak
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6‘ |
Meji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—.
JV^Iadi $!il<ar
TO tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam
ali pastel - barvniki Din 4'—
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din 4--.
Vse se dobi v
I Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubljani
Wolfova ul. 1
V
V
l|
V
v v v
Marijin trg 8
V
v
Ji v v v
=3
Moderna knjigoveznica
v
#
v
Dr- Fran Virant,
ordinira zopet redno.
Miklošičeva cesta štev. 18III.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA. Bohoričeva ul. 20.
Naznanjam slav. občinstvu da sem otvoril
v Pražakovi (Miklošičevi ulici) za sodnijo
brivski salon


opremljen z najmodernejšim komfortom. Priporočam se za blagohoten obisk.
Franjo Zajc, mlajši.

©
6
e
naznanja ceni. občinstvu,
da se preseli v ponedeljek B.|S. s soojo lekarno mo predelane in najmodorneje urejene prostore v lastni kil na
Dunajsld cesti it. 6.
Ob tej priliki se ceni. občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost.

Ivan Zahotnih
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 49.
Tei 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.

Protiv znojnih nogu upotrebite
HOFER PUDER br. III.
Dobiva se _ svim apotekama I droaarii**n**
RA VE d. d„ ZAGREB.
Izdaja bi tiska »Zvezna tiskam ia knjigarna« v l4uhU»ni.