SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 45 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 5 de noviembre - 5. novembra 1998 *—*■ LIC. FRANCI MARKEŽ Zveza trdna, temelj pravi, da bo trden naš obstoj Slavnosti govor ob 31. obletnici Pristave, 24- oktobra 1998 OBTOŽBE V PARLAMENTU 50 let že traja naš obstoj. Ko smo se ta'cratni begunci pred pol stoletja izkrcavali "a °bali Srebrne reke in so nas prihajali Pozdravljat redki nam naklonjeni „starona-Mjenci”, smo začudeno vzklikali, ko so ^ pravili, da so že 15 ali 20 let tukaj, pdaj bomo že mi doma, ko bo preteklo 15 e*. smo jim odgovarjali. Preteklo je 15, 20 in 50 let. Zdaj mislim, ® nas je večina v naši skupnosti že »orna”. Doma v Argentini in doma v tej domski Slovenci - ..Slovenija, ti dom brez - ki smo si jo zgradili tukaj. Ni bila lahka ta gradr\ja, ta premestitev °ttia. Veliko nas je še takih, ki rečemo: »Sferno domov”, kadar potujemo v Sloveni-J0' čeprav potem tam doma več ne Uidemo. Pestra je sestava prebivalstva tega no-Vega doma. A kljub pestrosti in različnosti jj3 označuje povezanost, ki nam omogoča, se ohranjamo, saj bi se drugače že 2(1avr\aj porazgubili. ke vedno so med nami taki, ki žive tu le esno, rekel bi fiziološko življenje, a so v „ u še zmerom onkraj morja v svoji lepi oveniji. Vsa doživljanja povezujejo z T^tvi iz časov, ko so bili še tam. Pečat za nerazdružljivo vez gotovo daje mladost, jo tam preživeli. Mladost, ki nikakor a brezskrbna in lahka, saj je v glavnem . ekala med vojno, med krvavo revoluci- jo, kar Je povzročalo vrzeli v družinah, med ^ate\ji in zaljubljenci in je sekalo globoke " v Srca. A mladost je samo ena, polna množico rojakov na Slovenskem dnevu ■»A ° Našem domu San Justo. sanj in življenja, tudi sredi trpljenja in smrti. Sredi te mladosti so bili iztrgani iz domovine, ki so jo ljubili in za katero so bili pripravnem žrtvovati vse. Niso se mogli vdati v stvarnost, da jim je bila Slovenija odvzeta, da so jo izgubili. Zato so v novem kraju ustvarjali, skupaj s starejšimi, katerih že ni več, „svojo” Slovenijo. Presadili so jo, jo gojili in jo še goje, dajo izročajo prihodnjim rodovom. Veliko nas je še, ki smo zapustili Slove-nijo, ko smo bili še otroci. Še nas vežejo spomini nanjo, lepi in tudi trdi, a ti spomini so že daljni, večkrat nejasni in se kmalu pretope v spomine iz begunskih let. Ta so potekala zunaj domovine, a še v slovenskem okolju in so zaradi svoje nenavadnosti utrjevala v nas ljubezen do izgubljenega, pogrešanega doma. Ko smo prišli v Argentino, smo šli po šolah, po zavodih in se počasi vključevali v argentinsko družbo. A težko smo čakali na sobote in nedelje, ko smo se srečavali s svojimi prijatelji v slovenskih šolah in organizacijah, ki so takrat šele nastlale. Počutili smo se res dobro in bili sproščeni šele v za nas naravnem, domačem okolju. V to skupino lahko prištejemo tudi val mladih, ki je poživil našo skupnost, ko so se zaradi razmer ločene družine zopet lahko združile. Z nadaljnjim študijem in delom, nekateri tudi z izbiro življenskega druga med domačini, smo se znašli vedno bolj v toku dogajanj nove domovine. Njej tudi posvečamo svoje sile in prizadevanja, saj poteka tu naše življei\je in tu rastejo naši otroci; smo sogra-ditelji tukajšnje družbe. A velika večina vezi s skupnostjo ni nikoli pretrgala, na različne načine ostaja povezana z r\jo, dela v njej in zanjo, čuti potrebo po stikih s sorojaki, med njimi njyde domačnost, ki jo drugačen svet ne more dati. Ta generacija je doprinesla in še doprinaša velik delež za ohranjevanje slovenstva. Korenine so še tako neposredne, da se pri njej občutek dvojne pripadnosti, oz narodnosti na splošno še ne pojavlja, čeprav dela na obeh poljih. Potem pa pridete na vrsto že vi, ki pripadate srednjemu rodu, v glavnem že tukaj rojeni, sedaj najštevilnejši. Desetletja ste spoznavali Slovenijo le iz pripovedovanj staršev in sorodnikov, iz učenja v naših šolah, iz majhnih čmobelih slik in iz razglednic. Pripovedovanje o njej je bilo navdušeno, prepleteno z veseljem ali z otožnostjo, katerikrat tudi z grenko žalostjo, a vedno polno ljubezni in pogrešanja. In tista daljna dežela, tolikokrat opevana, se je izoblikovala v vas tudi kot vaša domovina. Nekateri ste jo tako dobro poznali, kot če bi že večkrat prehodili njene poti. Bili Skupina 13 poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) s prvopodpisanim Janezom Janšo je 29. oktobra v državni zbor vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Janeza Podobnika s te funkcije zaradi kršitve ustave in poslovnika DZ ter osebne odgovornosti za nered pri delovanju državnega zbora. Poslanci so v obrazložitvi te svoje zahteve med drugim zapisali, da je več kot četrtina poslancev DZ v skladu z Ustavo RS in poslovnikom DZ vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri naj bi obravnavali „fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo DZ ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora. Ob tem je skupina poslancev izrecno ponudila možnost, da se naslednja izredna seja lahko razširi z omenjeno točko namesto, da se skliče posebna izredna seja Predsednik državnega zbora ni sklical izredne seje z zahtevano točko kot tudi ni dopustil uvrstitve te točke na dnevni red 28. izredne seje”, so zapisali v obrazložitvi, čeprav ustava določa, da mora predsednik „izredno sejo sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev DZ ali predsednik republike”. S tem je parlamentarni opoziciji odvzel ustavno pravico, da lahko neodvisno od politične volje parlamentarne večine zahteva sklic izredne seje s točno določenim dnevnim redom. Poslanci ugotavljajo, da žal to ni bila edina kršitev poslovnika, saj je to postala že redna praksa v državnem zboru, da krši poslovnik, kadar je to v interesu vlade. Ko pa gre za zahteve opozicije, predsednik DZ ste vzgojeni kot Slovenci, iskali ste slovensko družbo in prijatelje, mnogi tudi našli v njej življenjskega druga ali družico. Rodili ste se v Argentini in tu živite, tu ste hodili v šolo in dobivali delo, navezah ste prijateljske vezi z domačini in se skupaj z njimi udejstvujete za napredek te dežele in se poslužujete dobrin, ki vam jih nudi. Čutite, da se v vas spletata dva svetova, precej različna med seboj, in skušate ju harmonično vzklajati. Zajemajte in gojite iz vsakega teh svetov njih najboljše lastnosti in bogatite z njimi svoj značaj! Odprla so se vam tudi vrata v Slovenijo. Imate priliko, da na lastne oči vidite tisto čudes, o kateri ste tolikokrat slišali. Lahko uživate njeno lepoto, morda boste našli še kaj tistega duha, ki ga pričakujete. Opazili boste tudi stvari, o katerih niste nikdar slišali, ker so vam bile zamolčane ali pa jih v prejšnjih časih ni bilo. Spoznavate stvarno, zdajšnjo Slovenijo, njene luči in sence, a gotovo še ohranjate v svojih srcih tisto pogrešano in idealizirano, o kateri so vam tolikokrat pripovedovali in kjer je bilo vse samo lepo, saj ste jo kot tako spoznavali in vzljubili. To ljubezen sedaj posredujete mlajšemu in najmlajšemu rodu. Res vam je lahko v zadoščenje, kakor je nam, da ta rod, ki živi tako oddaljen od Slovenije, ne le v prostoru, ampak tudi v času, govori naš jezik in se še zaveda, da izhaja iz Nad. na 3. str. išče tisoč proceduralnih razlogov, da se zadeva ne uvrsti na dnevni red. Skupina petnajstih poslancev Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je 2. novembra vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Mirka Bandlja, povod zanjo pa je utemeljen sum, da je zavestno ustvarjal pogoje, s katerimi je ali bi lab ko omogočil uporabo posebnih metod in sredstev za nadzorovanje in spremljanje parlamentarne opozicije v Sloveniji. Minister Bandelj je onemogočil, da bi poslanci lahko dejansko preverili utemeljenost in zakonitost uporabe posebnih operativnih metod in sredstev, to je tajne policije in obveščevalnih služb. Janša je na novinarski konferenci izrazil željo, da Bandelj ne bi odstopil sam, tako kot je to po vloženi interpelaciji storil obrambni minister v odstopu Alojz Krapež. Z odstopom bi namreč onemogočil razpravo o obtožbah in utemeljenih sumih. Slovenska ljudska stranka (SLS) pa vztraja pri svojem stališču glede interpelacije, ki jo je zoper ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra vložila skupina poslancev SDS in SKD, saj je ministrov odgovor nanjo ni prepričal. Kot je znano, je SLS že pred časom sklenila, da bo podprla interpelacijo zoper šolskega ministra, če predsednik vlade Janez Drnovšek ne bo predlagal njegove zamenjave. H Princ Charles v Sloveniji Britanski prestolonaslednik princ Charles je 2. novembra pripotoval na dvodnevni obisk v Slovenijo, kjer ga gosti slovenski predsednik Milan Kučan. Oba sta najprej obiskala blejski otok, kjer sta si ogledala cerkev Marije Vnebov-zete. Princ je trikrat pozvonil na zvoncu želja in si zaželel skrivno željo, posebno zanimanje pa je pokazal za grobno jamo s skeletom in ostanki predromanske apside iz 9. stoletja. Nato sta se odpravila v Triglavski narodni park, od koder sta se povzpela na 52-metrski slap Peričnik. Člani postaje gorske reševalne službe iz Mojstrane so jima prikazali reševanje ponesrečenca iz stene. V dolini Radovne sta obiskala dve kmetiji, ki se ukvarjata z biološko predelavo hrane. Na več kot 200 let stari kmetiji Po-žrv, eni najstarejših v Zgornji Radovni, pa so princu ponudili slovenske narodne jedi -domači pršut, šunko, gobe, skuto in pecivo. Kučan je princu na Brdu priredil slavnostno večerjo, ki se je je udeležilo okrog 50 uglednih Slovencev. Britanski prestolonaslednik je dejal, da je med kratkim obiskom dejansko spoznal, daje Slovenija „ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi”. Princ Charles se je srečal tudi z najstarejšim še živečim dobitnikom olimpijske medalje Leonom Štukljem. V torek se je waleski princ sprehodil po Ljubljani in si ogledal nekatere arhitekturne znamenitosti mesta. STRAN 4: Zdravniški kongres . . Iz življenja v Argentini Nasa skupnost zivii V soboto, 17. oktobra, je bil v San Martinu redni sestanek sanmartinske Zveze žena - mati, katerega je vodila predsednica gospa Anka Podržaj. Isti večer je bila v San Martinu tombola z bogatimi dobitki. V nedeljo, 18. oktobra, smo praznovali Misijonsko nedeljo ter materinski dan. V počastitev naših mamic so naši malčki pripravili prisrčne prireditve. Tudi v Mendozi so rojaki praznovali „Dan očkov in mamic”. V ponedeljek, 19. oktobra, je imel v Slovenski hiši dipl. inž. Martin Jaklič, predsednik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, predavanje z naslovom ..Denacionalizacija - aktualna tema v Sloveniji” - pod pokroviteljstvom Svetovnega slovenskega kongresa - Konferenca za Republiko Argentino. V četrtek, 22. oktobra, je Slovenska kulturna akcija priredila razgovor z bivšim poslancem dr. Dragom Štoko pod naslovom „Slovenska skupnost v Italiji danes”. V petek, 23. oktobra, je ljubljanski pomožni škof mons. A. Uran, daroval zadnjo mašo pred povratkom v Slovenijo in sicer v kripti bazUike Santi'simo Sacramento. Isti dan je prva skupina rojakov ki nas je prišla obiskat iz Slovenije, odpotovala v domovino. V soboto, 24. oktobra, je bil v Slovenski hiši občni zbor Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča. Isti večer je Tiskovni referat Zedinjene Slovenije priredil predavanje, katerega je Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 PETNAJSTA POSTAJA Vstali Kristus nad grobnico mučencev je edino poroštvo njihove pravice in zmage. imel glavni urednik in direktor tednika ..Družina”, dr. Janez Gril z naslovom „Po-ložaj tiska v Sloveniji”. V nedeljo, 25. oktobra, je bila na Pristavi 31. obletnica Pristave pod geslom „Zveza trdna - temelj pravi, da bo trden naš obstoj”. Slavnostni govornik je bil lic. Franci Markež. Sledila je Molierjeva igra „Žlaht-ni meščan” v režiji Dominika Oblaka Nato je bila prosta zabava. V ponede^ek, 26. oktobra, je odpotovala v Slovenijo druga skupina rojakov, ki je prišla med nas ob praznovanju 43. Slovenskega dne ter 42. obletnice Našega doma v San Justu. V nedeljo, 1. novembra, so bile po vseh naših okrajih pobožnosti in molitve za naše rajne. Isti dan so bile po naših središčih volitve SKD za podpredsednika stranke. V Hladnikovem domu v Slovenski vasi so rojaki po volitvah, pripravili ..Malgaški asado”. Zveza slovenskih mater in žena je tudi letos pripravila lepe božične voščilnice. Osnutke sta naredila umetnika Andrej Makek in Marko Jerman,. Odbornice Zveze jih bodo imele na voljo po vseh naših središčih. Tisk. ref. ZS Medtem, je ves prostor javnega obve-ščevanja dejansko poplavljal obisk predsednika Menema v Londonu, je življenje v Buenos Airesu nemirno teklo naprej. Vendar se danes ne bomo mudili toliko pri posameznih dogodkih kot ob problemih, ki za temi dogodki stoje. Ob tem omenimo še, da večkrat najvažnejše stvan sploh ne pridejo na prve strani časopisov, kar je zanimiv način dezinformiranja. MALVINSKO KRILO Že v prejšnji številki smo omenjali različno uspešnost predsednika Menema Na zunanjem področju se nenehno uveljavlja, medtem ko notranji položaj kaže težko sliko rastočih problemov. Obisk v Londonu je nakazal isto smer. Predsednik je bil sprejet z vsemi častmi, kosil s kraljico in se pogajal z ministerskim predsednikom Blairom. Seveda ni popolnoma jasno, če je večjo pozornost vzbujalo njegovo po-vračanje k malvinskemu problemu ali mi-nikrila njegove hčerke, ki kot mlada „prima donna” spremlja očeta in razkazuje svojo arabsko lepoto. Seveda, če gledamo na politično stran obiska, je precej pozitivna. O kaki soudeležbi suverenosti na Malvinih ni govora. KONFERENCA O PODNEBNIH SPREMEMBAH V Buenos Airesu se je 2. novembra začela mednarodna konferenca o vprašanjih podnebnih sprememb. Na njej sodelujejo predstavniki držav podpisnic Okvirne konvencije OZN, slovensko delegacijo pa vodi minister za okolje in prostor Pavel Gantar. V New Yorku je 21. oktobra slovenski veleposlanik pri ZN Danilo Tiirk v imenu Slovenije podpisal Kyotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o podnebnih spremembah. Kyotski protokol obvezuje države članice tega protokola, da z ukrepi na področju energetike, prometa, kmetijstva, industrije in ravnanja z odpadki zmanjšajo emisijo snovi, ki povzročajo učinek tople grede ali segrevanja zemeljskega ozračja. USTAVNO SODIŠČE JE ODLOČILO Ustavno sodišče je državnemu zboru poslalo odločbo v zvezi s postopkom za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Združenja lastnikov razlaščenega premoženja Slovenije, ljubljanske škofije in več posameznih državljanov, in v kateri se je soglasno odločilo razveljaviti posamezne člene zakona o denacionalizaciji, ki so bistveno spreminjali pravni položi denacionalizacijskih upravičencev v primerjavi z njihovim prvotnim položajem. To pomeni, da začenja teči tudi šestmesečni rok za začetek postopka obnove denacionalizacijskega postopka. DRUGA ODLOČBA USTAVNEGA SODIŠČA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper narod in državo iz leta 1945 oz. 1946 niso bile na splošno v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi. Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil generalni državni tožilec Anton Drobnič. Kolikor je v tedanjih postopkih šlo za zlorabo kazenskega prava v politične namene, je to le razlog, zaradi katerega mora zakonodajalec omogočiti partikularno odpravo krivic, povzročenih s takšnimi zlorabami. ZAHTEVA ZA REFERENDUMA Skupina tridesetih poslancev s prvopodpisanim Lojzetom Peterletom, predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), je 27. oktobra vložila zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s financiranjem izgradnje Termoelektrarne Trbovlje-3. Zahtevo so poleg poslancev SKD podpisali še poslanci SLS in SDS. 70 LET SLOVENSKEGA RADIA Slovenski nacionalni radio je 28. oktobra praznoval 70-letnico delovanja, ki gaje osrednja radijska postaja obeležila s posebno praznično oddajo. Informativni program slovenskega radia je 70-letnico obeležil z uvedbo nove podobe vseh osrednjih informativnih oddaj. DAN REFORMACIJE Letošnji Dan reformacije - slovenski državni praznik je Slovenija počastila s slovesno akademijo v dvorani Opere. Slavnostni govornik je bil dramski igralec Polde Bibič. Sledil je kulturni program. Osrednja slovesnost slovenske evangeličanske cerkve je potekala v Gornjih Pe-trovcih. Udeležil se je je predsednik Svetovne luteranske zveze škof Christian Krause, ki ga je sprejel tudi predsednik RS Milan Kučan. Če bi toliko pisali ali slavili ob katoliških praznikih! NA VSE SVETE Pred Dnevom mrtvih so po vsej Sloveniji potekale številne spominske slovesnosti in polaganje vencev. Predsednik Kučan je z vojaškimi častmi položil venec na Spomenik padlim in umrlim v boju proti okupatorju na Žalah, Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je položil venec ob partizanski grobnici v Cerknem in ob breznu pri Črnem, kjer so pokopane številne žrtve množičnih povojnih pobojev.. Pri množičnem grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu je potekala žalna maša za vse žrtve, ki ležijo v roških breznih. Tone Mizerit Angleže v glavnem zanima gospodarska j izmenjava in trgovske koristi, ki so do malvinske vojne bile izredne pa jih hočejo sedaj obnoviti. V zameno dajo slutiti mnogo, a ne obljubijo ničesar. Mojstrom dipl0-macije je uspelo, da je Argentina dejansko popustila v vseh svojih stališčih in se zadovoljila z upanjem, da jim Malvini niso dokončno odvzeti. A v nečem je Menem bistro nastopal: n> ponavljal okostenelih pozicij, ponujal Je roko sprave in dosegel, da je angleško j časopisje načelo vprašanje otočja z novim pogledom potrebe, naj se dialog vsaj začne: temu se je London doslej upiral. Javno menje, ki ga lahko ustvari časopisje, pa in13 svojo težo. S tega vidika bi lahko opravičil* minikrila Zulemite, saj je s svoje strani pripomogla k simpatiji argentinskega obiska Manj verjetno je, da bi oče in hči v kratkem obiskala otočje, kakor je željno izrazil Menem. NESPODOBNI KONGRES Mislim, da nam nihče ne more očitat' krivice, če zapišemo, da so nekatere pote# kongresa nespodobne. Začnimo pri PoS' lanski zbornici. Časnikarji so ugotovili, da se nevarno zavlačuje postopek politične sodbe proti trem osporavanim sodnikom (Oyarbide, Pisarenco, Tiscornia). Zadevna komisija je že izrekla svoje mnenje in Prl' poročila sodbo. A zbornica zavlačuje glasovanje in komaj dva tedna je še časa, da se o tem izreče. Če ne pride do glasovanji: zapade dosedanji postopek in ga bo mogoče obnoviti šele - marca prihodnjega le®> ko bo treba začeti znova v celoti. Pozabi)1' vost? Nevestnost? Vsekakor, vsaj nespodobnost. Ko je celoten sodni sistem predme1 kritike družbe, bi hiter postopek proti sodnikom vsaj nekoliko pomiril duhove. A kaže, da se marsikdo lahko na etiko požvižga. V senatu pa je položaj še bolj kočiji-Tukaj se kaže nesramnost vladne skupin^ Gre za imenovanje novih senatorjev. Zadnjič smo poročali, daje na kocki imenovaU)e tukumanskega Ortega, na mesto senatofl3 za provinco Chaco, ki bi pripadalo radik®' lom, pa je bil z raznimi izgovori imenovan peronist. Sedaj je na vrsti provinca Corrie11' tes. Tu pa hoče peronistična večina v sena' tu s popolnoma nasprotnimi argumenti ko1 za Chaco imenovati peronista namest0 predstavnika liberalcev, čeprav je peron1' zem v provinci komaj tretja sila in °1 zmagal od leta 1973. Vsa zadeva se tako razpleta, ker v tem spremei\jena ustava ni jasna. Do ustavnc spremembe je imela vsaka provinca dv* zastopnika v senatu in imenovale so F krajevne skupščine. Po spremembi Pf vsako provinco zastopajo trije senatoO1, „dva za večinsko in eden za manjšin^0 stranko”. Ustavni tekst pa nič ne p°ve’ kako naj se senatorje voli. Zato problem Tucumanu, Chacu in Corrientesu. Prizna je treba da lokalni problemi omogočajo poseganje narodnega senata. A to je kak0 nalašč, da peronistična večina v sen3 odloča po svoje. Senat je namreč pristoj®1’’ da potrdi nove člane. A v primeru Corrie11 tesa ne le da jih potrdi, temveč jih tudi v° ' To pa je že protiustavno. Opozicija (radil^ rito2' li in zlasti Solidarna fronta) grozijo s prt' bo na Vrhovno sodišče (ki je obenem tud1 ustavno sodišče), a vsi vemo, kako sodišče odloča. Zato obstaja načrt, da bi pritožili na mednarodno parlamenta*11 sodišče, ker je celoten postopek v vsej lu nenormalen. Zakty taka ihta peronistov za dve sen2 torski mesti? Ker si s tem zagotovijo abs^ lutno kontrolo nad senatom do decemb 2001 in kili ko blokirajo vse pai alemntart1 Nad. na 3. »tr' MWIItWfMWfOT ~ ' i mmmmm Spomin in pregled Lojze Peterle na slavnostni seji kritično o delu vlade Izvršilni odbor in poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) sta na skupni slavnostni seji 29. oktobra obeležila spomin na osemdesetletnico prve slovenske narodne vlade. Predsednik stranke Lojze Peterle je ob tej priložnosti kritično ocenil delo sedanje vlade in opozori, da je treba storiti vse, da bi krščanska demokracija prevzela odločilnejšo vlogo. Slovenija ta čas nima vlade, ki bi lahko odgovarjala na izzive časa; sedanja vladaje brez vizije in strategije, v procesu približevanja k Evropski zvezi pa tudi sramežljiva, defenzivna in neenotna. Prav tako pa tudi ni sposobna pripraviti in izvesti temeljne reforme na gospodarskem, socialnem in Upravnem področju, je v svojem govoru Poudaril prvak SKD. Krize vladanja in odločai\ja v Sloveniji Po Peterletovih besedah ne bo mogoče odpraviti s pragmatičnimi koncesijami ta Ilustrirano družinsko Sveto pismo Založba Stillmark je 7. oktobra predstava slovenski prevod britanskega dela Ilustrirano družinsko Sveto pismo. Knjiga ve-lkega formata na 385 straneh prinaša pri-lizno 180 zgodb iz stare in nove zaveze, s Pomočjo barvnih ilustracij Petra Dennisa, fotografij ter mnogih strokovnih opomb. _ Slovenska svetopisemska družba je za-ozniku dovolila, daje pri prevodu uporabil n°vi> standardni prevod Svetega pisma. Strokovni sodelavec in recenzent slovenske različice dela je bil dr. Marjan Pe-docent za Sveto pismo Stare zaveze na eološki fakulteti v Ljubljani. Delo je pre-Vedla Marjeta Žebovec Založba Stillmark, doslej znana po svoji ^igi Sveti oče med nami - eni najbolje Prodajanih knjig zadr\jih let na Slovenskem Je novo knjigo natisnila v 5000 izvodih, Je za Slovenijo veliko. Zveza trdna. Nad. s 1. str. čas prevladujoči stari politični eliti ali s skušnjavami manjšinskega sodelovanja v vladi, ampak z jasnim in zavezujočim programom tistih novih političnih sil, ki hočejo dokončati tranzicijo in vključiti Slovenijo v EZ kot suverenega partnerja z jasno nacionalno identiteto in interesi. Peterle meni, daje treba v okviru novih političnih strank demokatične opcije razviti stranko relativne večine; glede na identičnost ali sorodnost elektorata SKD in SLS pa bi bila po ocenah prve najbolj primerna združitev teh dveh strank. „Krščanski demokrati ta čas SLS ne ponujamo združevanja, ker zato niso izpolnjeni pogoji. Pogoji za začetek pogovorov pa bi nastopili, če bi se SLS odločila za izstop iz vlade, se programsko in dejansko nedvoumno opredelila za novo politično opcyo in razčistila nekatere interne probleme,” je še poudaril Peterle. Hoteli v Gorici v slovenskih rokah Pretežni del hotelskih zmogljivosti v stari Gorici bo najbrž v slovenskih rokah. Hotelir Vinko Levstik, ki je že pred kakšnimi desetimi leti kupil največji in najsodobnejši hotel v Gorici - Palace Hotel, opušča še zadnjo postojanko v Rimu, Hotel Emona; v Gorici namerava kupiti Hotel Intemazionale, kije last goriškega Avtoklu-ba. Ta hotel je bil zgrajen pred četrt stoletja prav zaradi takrat zelo inetzivne menjave med Italijo in Jugoslavijo ob tržaški vpadnici in blizu meje. V njem je 93 ležišč in restavracija. Lastnik, Avtomobilski klub, se je sedaj znašel v težavah in bi ga stalo preveč obnoviti hotel po novih varnostnih predpisih. Z novim lastnikom bo sedaj zaprt hotel nared do svetega leta; kajti v Gorici upajo, da bo skozi mesto potovalo veliko romarjev. Naj še omenimo, da je v slovenskih rokah tudi hotel Nanut na Tržaški cesti. naroda, ki živi daleč od tod, ve, da so ^•hovi dedje prišli v Argentino pred pol .tja in prinesli s seboj ideale, vrednote, •ne in navade iz svoje domovine. Tako ežeti so bili z njimi, da je čisto naravno, s°jih posredovali svojim otrokom, ti jih ,, Sedaj z \jubeznijo prenašajo naprej. Ti ®«i in te vrednote n£g še naprej bogate 0 mladino, naj ji oblikujejo dušo s svo- 1 Posebnostmi, naj ji razodevajo bogas-a drugačnega sveta, ki naj si ga prilasti in da dobrinam in vrednotam, ki ji jih nudi tovela- v kateri živi. Ta spojitev dveh sve-v> ki se naravno dogaja pri naši mladini, nudi veliko prednost, saj ji odpira širši 8*ed na svet, ji daje dodatna sredstva za ^es°janje življei\ja in dogodkov in je do-a Podlaga za razvoj širokih in razgledanih Sebnosti. 50 s^no *n nasilno je bil pred več kot v et* iztrgan iz domače zemlje cvet slo-Vs k živl'ien-!a< toliko življenjske sile je liuri °Va^’ da ni nl08el in ni hotel uveneti. Ti dei So v nov* domovini takoj prijeli za stv°’ SC or8an‘zirfdi v skupnost, v važnih dili preko nesoglasij in sporov, gra- s° domove, lastne in skupne. Ravno ta bel aJe l)ila Pri prvih med njimi. Poskr-je, , so za versko izražarge v domačem duš U’ najprej privre iz srca in e' kadar človek izpoveduje svoja skrita Prispevek Cerkve k narodni spravi ali svečana čustva Slovenskemu kulturnemu izražanju so dali neverjeten razmah, ki se je kazal v izdajanju knjig in časopisov, v odrskih nastopih, pevskih zborih, predavanjih. Ustanavljali so organizacije, ki so združevale ljudi s skupnimi interesi in potrebami. A najvažnejše zastavljeno delo, srčika vsega prizadevanja, so bile slovenske šole, ki so nastajale povsod, kjer so bile potrebne in ki so prave trdnjave, v katerih se ohrai\ja in goji duh, ki jamči naš obstoj. Duh, ki trdovratno kljubuje času in oddaljenosti, več desetletni osamljenosti, odhodu nenadomestljivih delavcev, nerazumevanju, utrujenosti in malodušju nekaterih in lahko bi celo rekli, stvarni presoji. Upira se usodi asimilacije, jo prestavlja tja nekam naprej, v nedogled, brez datuma, dvomi celo v njeno neizbežnost. To ni čudež. To je sad dela naporov, volje, odpovedi, odgovornosti, sad optimizma, navdušer\ja, veselja še prav posebno pa sad ljubezni in medsebojne povezave. Sad prepričanja, da se izplača ohranjati svet, ki so ga izoblikovali in ljubili naši declje in starši, ki smo ga mi od njih prevzeli, da z njim obogatimo svoje potomce. Zveza trdna, temelj pravi, da bo trden naš obstoj. Če pogledamo na vse opravljeno delo, na uspehe, dosegljive le s povezanostjo in skupnim naporom, lahko rečemo, da v naši skupnosti to geslo vsak dan uresničujemo! Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je sklenila, da bo „kot prispevek k narodni spravi” izdala v vrsti publikacij vse izjave, s katerimi so slovenski škofje zavzeli svoj odnos do medvojnih dogodkov na Slovenskem in izrazili obžalovar\je za vse, kar je bilo pri tem zgrešeno s strani članov ali predstavnikov katoliške Cerkve. To naj bo dokaz, kot pravi komisija, da je „na pot sprave, ki nujno vodi do priznanja in obžalovanja lastne krivde, katoliška Cerkev pri nas že davno stopila in zato na tej poti vztraja, čeprav zaenkrat še vedno sama”. Izjave je v knjižici Resnici na ljubo, izšla je 28. oktobra pri založbi Družina, zbral in uredil France M. Dolinar, predgovor je napisal predsednik komisije prof. dr. Anton Stres. Prva je v knjižici objavljena izjava Ignacija Nadraha, ki je kot generalni vikar ljubljanske škofije v odsotnosti škofa Rožmana 1945 duhovnikom ljubljanske škofije ukazal, naj njegovo izjavo preberejo vernikom v cerkvi na binkoštno nedeljo, 20. maja. V Nadrahovi izjavi beremo, da je „Jugoslavija po štirih letih hudega trpljenja pod tujim jarmom zopet prosta”, „zato je svobodna tudi Slovenija”, ki si bo v federativni Jugoslaviji sama vladala. Nadalje je zapisano, da ima ..Slovenija sedaj svojo zakonito vlado”, kateri „smo po nauku katoliške Cerkve dolžni spoštovanje, pokorščino in zvestobo”. Nadrah je v izjavi še ugotovil, da je v novi državi ..zagotovljena popolna svoboda bogoslužja v cerkvi in zunaj nje in krščanski nauk v šolali” in da bodo „dobri katoličani” novo vlado podpirali v njeni skrbi za blaginjo naroda. Nato je ponatisnjena spomenica duhovščine ljubljanske škofije, ki jo je tedanji generalni vikar Anton Vovk 11. julija leta 1945 prebral predsedniku Narodne vlade Borisu Kidriču, ko je ta sprejel cerkveno delegacijo. V spomenici „svetna in redovna duhovščina” izraža svoje „patriot.ično čustvovanje” in obljublja podporo vladi v Ljubljani in zvezni v Beogradu. To pripravljenost pa so izrekli „tem bolj, ker bi neposredna preteklost in ravnanje nekaterih duhovnikov v dobi okupacije mogla vzbujati dvom” njihovi resnični volji, da podprejo narodno oblast, kar pa jim „že sama po sebi narekuje” r\jihova slovenska narodnost in „strogo ukazuje” njihova vest. V daljši izjavi ljubljanska duhovščina izraža tudi „resnič-no obžalovanje” zaradi napak v usodni dobi okupacije, katere so zagrešili nekateri duhovniki in katoličani. Duhovščina je poleg tega izrazila obžalovanje in obsodbo vseh brezpravnih nasilnih dejanj, „zlasti še dejanja ‘črne roke’,,, ki da so jo „vedno obsojali”. Spomenico je poleg Vovka podpisalo še enajst visokih cerkvenih predstavnikov. V knjižici sledi del pridige nadškofa dr. Jožefa Pogačnika na veliki četrtek, 7. aprila leta 1977, ki jo je tedaj priobčila Družina, nanaša pa se na dogodke na Slovenskem med II. svetovno vojno. Pogačnik je v omenjeni pridigi med drugim „v imenu tistih slovenskih katoličanov, ki poslušajo glas svojega pastirja”, izjavil, da (Cerkev) obsoja vse, kar se je „v imenu krščanske vere krivic zgodilo” in „v imenu krivcev prosi odpuščanja”. Nadškof Pogačnik je v pridigi pozval, naj „skušamo, kolikor je mogoče, tudi mi pozabiti, kar se je zgodilo med vojno”. Tako bomo mogli „vedro gledati v bodočnost”. Dogajanj med II. svetovno vojno se je v svoji pridigi na veliki četrtek 12. aprila leta 1990 spomnil tudi nadškof Alojzij Šuštar in spomnil, da so slovenski škofje v svoji izjavi o spravi izrecno pritrdilno omenili prej navedeno izjavo nadškofa Pogačnika. Šuštar je Pogačnikove besede tedaj ponovil, kar je pojasnil z besedami, češ da se „na različnih krajih in pri različnih ljudeh pojavljajo čudne besede, kot maščevanje, obračunavanje, povračanje enakega z enakim”. V sklepnem delu je ponatisnjena Izjava o narodni spravi Slovenske škofovske konference z dne 19. aprila leta 1995 ob 50-letnici konca II. svetovne vojne. Povod zanjo so nenehoma ponavljajoči se očitki določeiiega kroga bralcev v slovenskem dnevnem časopisju, češ da se Katoliška cerkev v Sloveniji in še posebej ljubljanska škofija še vedno ni opravičila za ravnanje nekaterih predstavnikov Cerkve med drugo svetovno vojno. Prof. dr. Anton Stres pa svoj uvod v brošuro sklene s prepričanjem, da „smisel obnavljanja spomina na tragične zgodovinske dogodke nikakor ne more biti v gojenju sovraštva”, da „nikakor ne more iti za to, da bi se izživljali v obtoževanju drugih in gojili maščevalnost”. Zato zanj tisto, kar se dogaja na nekaterih proslavah v Sloveniji, Iger se „v obliki besede in govora nadaljuje in goji sovraštvo in maščevalnost” do Cerkve, „ni prispevek k preseganju preteklosti, temveč prej njeno obnavljanje”. Iz življenja... Nad. z 2. str. iniciative prihodnje vlade za primer, če bi zmagala Povezava Menem bi si, kot voclja opozicije tako zagotovil veto nad vsemi zakonskimi teksti. VZGOJA NA PRVEM MESTU Te dni je bilo drugo letno zasedanje argentinske škofovske konference. Slišali smo precej kritik o socialnem položaju, brezposelnosti in korupciji. A glavna skrb Cerkve je trenutno vzgoja in šolstvo. Škofje so strogo obsodili način, kako vzgojno ministrstvo izvaja strukturalne spremembe. Cerkev osporava način, kako se konkretno izvajajo v zakonu predvidene spremembe. Ob tem ne smemo pozabiti, da je zadeva vzgoje že desetletja predmet polemike. Odkar je za časa predsednika Frondizija država podelila priznai\je privatnim šolam, teče tih boj med levičarskimi krogi in Cerkvijo. Ta je prišel do izraza zlasti pod radikalno vlado predsednika Alfonsina, ko so hoteli po poti Vzgojnega kongresa (neke vrste verige javnih zborovanj in volitve delegatov) doseči popolnoma laično zakonodajo. Udarec je spodletel do take mere, da so bili zaključki tega kongresa popolnoma nasprotni od pričakovanih. Dobro organizirani katoliški krogi so v vsem preglasovali levico. Posledica tega je bil tudi poznejši zvezni vzgojni zakon, izglasovan že za dobo vladanja predsednika Menema. Vendar, ker je zapisana beseda eno, praktična izvedba pa drugo, je Cerkev vedno pozorna. Po drugi strani pa se zadnje čase množijo cerkvene zahteve glede verouka tudi v državnih šolah. Tako zahtevo so formalno predstavili v prestolnici. A Buenos Aires je trenutno (in bo še dolgo časa) v popolni oblasti levice, ki o verouku noče ničesar slišati. Polemika se bo tako še nadaljevala in ker so pozicije zelo nasprotne. Tudi ni verjetno da bi prišlo do kake kompromisne rešitve. Povezava pa ima med tem svoje težave. Kandidatnih mest je premalo za število željnih kandidatov. Notranje volitve za predsedniško kandidaturo so že določene, vse ostalo pa je precej v zraku. Gospodarski Pisali smo pr Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice Stražni ognji Prireditev Duhovnega življenja Morda prispodoba “stražnega ogi\ja” mlajšim bralcem nič ne pomeni. Starejšemu pa je bolj domač izraz, ker je del slovenske narodne kulture. V dobi turških napadov so se ljudje obveščali o preteči nevarnosti s tem, da so po visokih hribih drugo za drugo zažigali grmade. Ljudstvo se je potem pripravilo, poskrilo kar se je dalo in zbežalo za zidove cerkev ali v gozdove, kakor je pač kdo mogel. Nekaj takega se danes dogaja v argentinskem gospodarstvu. “Turška nevarnost” je kriza v Brazilu in preti, da bo pustila za sabo hudo opustošenje. Kateri pa so tisti “stražni ognji”, ki so zagoreli? To so dejstva brazilskega gospodarstva. Brazilja je v težkem finančnem stanju. V zadnji krizi (ki se je začela v Aziji in nadaljevala v Rusiji) je iz države pobegnilo kar 30 milijard dolarjev (da, 30.000.000.000). Zakaj pa tuji investitorji ne verqjejo v stabilnost brazilskega gospodarstva? Ker ni urejeno. Zunanji dolg znaša 40% bruto proizvodnje in že presega 300 milijard dolarjev. Deficit zunanjetrgo-vske bilance šteje 32 milijard letno, fiskalni deficit dosega 7% bruto proizvodnje, torej 45 milijard dolarjev. Država, katere rezerve so segale do 70 milijard, je tako ostala s komaj polovico deviznih zaslomb. V tej krizi so imeli Brazilci predsedniške volitve, kjer je bil ponovno izvoljen Fernando Henrique Cardozo. To je bil prvi pozitivni korak. Drugi je bila napoved strogih gospodarskih ukrepov, ki bodo za državo predstavljali prihranek v višini 24 milijard dolarjev. Sledila so ponovna zagotovila, da Brazilija ne bo devalvirala svoje valute. Za tem je Mednarodni denarni fond zagotovil dotok posojil v višini 30 milijar dolarjev. Itd, itd. A končno temelji brazilski problem na nezaupanju tujih investitorjev. Pomoč 30 milijard je pomembna, a država potrebuje še dodatnih 20 milijard, da bo mirno zadihala. Brazilija (kakor tudi Aregentina) ne more napredovati brez zunanjih investicij, teh pa ni, če ni jasnega izgleda stabnilnosti. Gotovo nikomur ne ugaja možnost, da bi se Brazilija zrušila, najmanj severnoameriškim bankam, katerim pripada kar 40% celotnega brazilskega zunanjega dolga. FMI zato pazljivo sledi razvoju in zlasti vladnim ukrepom, a mednarodni kapital zadnje čase z nezaupanjem gleda tudi Fond, ki se je spričo azijske krize izkazal kot neuspešna ustanova Kako pa vse to prizadene Argentino, da jo tako plašijo ti stražni ognji? Čeprav nekateri trdijo, da dejansko Argentina vodi takt življenja Mercosurja, je stanje kočljivo, če bi se zrušila Brazilija, bi seveda za sabo potegnila tudi Argentino. Te nevarnosti ni. Bolj otipljivo je dejstvo, da bodo vsi podv-zeti ukrepi pri sosedu povzročili hudo re-cezijo, kar bo bistveno prizadelo argentinski izvoz v Brazilijo. Ta znaša kar 30% celotnega argentinskega izvoza. Brazilija pa bo skušala pospešiti izvoz v Argentino (22,7%) zlasti še, ker bodo v Braziliji cene padle in napovedujejo postopne minidevalvacije, ki naj bi prihodnje leto dosegle od 7 do 15%. Najbolj prizadete bodo seveda industrija prehrane in pa avtomobilski sektor, ki so temelj argentinskega izvoza v Brazilijo. Padel bo tudi izvoz goriv, ki letno predstavlja kar 1.120 milijonov dolarjev. Brazilija pa v Argentino izvaža zlasti mehanično orodje, železo in jeklo ter papir in kartonažo. V srednjem veku se je včasih kak stražar pri ognju zmotil, prehitro prižgal grmado in povzročil preplah, Turkov pa potem ni bilo. To se lahko dogodi tudi danes. Mnogo je prerokov razdejanja, vendar obstaja upanje, da se rešimo najhqjšega Morda jo odnesemo poceni, a zastonj ne bo. Padec azijskih tigrov in ruska kriza, pa še domače nerodnosti predstavljajo gospodarski greh in pokoro bo treba opraviti. -e. -t. Mednarodno srečanje slovenskih zdravnikov doma in po svetu <1) Srečanje, katerega pobudnik je bil dr. Boris Pleskovič, prvi podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, se je po pozdravnih besedah predsednika Slovenske konference, Danijela Starmana, začelo 16. septembra 1998 v hotelu Golf na Bledu s predseminarsko okroglo mizo na temo Mednarodno strokovno sodelovanje, specializacije in študijske izmenjave. Ob sodelovanju dr. Marije Bernik, ki ima največ zaslug za pripravo programa srečar\ja, in dr. Janeza Remškarja, direktorja bolnice na Jesenicah, je okroglo mizo povezoval dr. Silvester Lango iz New Yor-ka. Sooblikovala stajo dr. Marko A. Križ (psihiater) z Medicinske fakultete Univerze v Buenos Airesu in dr. Mladen Šolar, priznan kardiolog-inovator iz New Yorka. Pri okrogli mizi so nastopali še: prof. dr. Zoran M. Arnež, predsednik zdravstvenega sveta Slovenije, akademik prof. dr. Matija Horvat iz Ljubljani, mag. Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, ter prof. dr. Jurij Šorli in prof. dr. Stane Repše, kot predstavnika Slovenskega zdravniškega društva in Borut Gubina, predstavnik Združenja slovenskih študentov medicine. Prispevki udeležencev okrogle mize, njihove izkušnje in kasnejša razprava so potekali v smeri, kako v prihodnje doseči boljše povezovanje in izmenjavo slovens- Kakor prejšnja leta je imela tukajšnja mesečna revija Duhovno življenje tudi letos svojo prireditev. Bila je 17. oktobra v dvorani San Jose. Udeležili so se je v veliki večini tudi slovenski protikomunistični begunci, ki so bili tokrat prvič na skupni prireditvi s staroslovenskimi naseljenci v Buenos Airesu. Vseh je bilo nad 1000. Tako so se prvi kakor drugi oddolžili uredniku te revije g. Hladniku za vse, kar je dobrega zanje storil. Na sporedu so bile zanimive točke. Prireditev je začela z argentinsko himno. Gdč. Anica Laknerjeva je podala pregled dela, ki gaje v 15 letih opravilo Duhovno življenje v službi slovenskih naseljencev v Argentini. Težko je bilo dostikrat to delo in naporna pot in vse polno ovir. Toda list je vse krize prestal in stal trdno na braniku resnice in je končno tudi zmagal. Pevski zbor slovenskih beguncev je nato izvajal svoj spored: slovenske umetne in narodne pesmi, ki so vsem navzočim obujale spomine na lepoto daljne domovine. Tercet sester Fink je pravtako zapel nekaj naših narodnih, nakar je spregovoril tudi g. Hladnik. Zahvalil se je vsem, kis0 na kakršenkoli način pripomogli, da Je organizacija prireditve tako lepo uspela-Posebno je omenil Društvo Slovencev W * pozival vse, naj ga podpro v njegovih priza-devanjih za dobro slovenskih naseljencev'' j Argentini. Polagal je vsem na srce slogo m potrebo po enotnem in skupnem delu. Izvajanja g. Hladnika so naletela na toplo odobravanje. Končno so člani igralske druzine j „Narte Velikonja” lepo uprizorili Jalnovo j igro „Dom”. Odmore je izpolnil orkester i slovenskih fantov. Svobodna Slovenija, št. 2lt 1. novembra Slovenija, mo Mohorjeva družba Najbolj nenavadna organizacija v Sloveniji je gotovo Mohorjeva družba, ki ima zaslugo, da je naš narod tako kulturno visok. Verska bratovščina, kar pravzaprav Mohorjeva je, je v ljudeh vzbujala zanimanje za dobro branje, in je s svojimi knjigami prodrla v vsako še tako oddaljeno vas. In ljudje niso samo kupovali mohorje-vke, kakih 5 na leto je izšlo, ampak so jih tudi brali. Tako za Slovenca v prejšnjem stoletju ni bilo nič nenavadnega, da se je zanimal za popotovanja po svetu, lepe zgodbe ali umno kmetijstvo. Tudi priznani literati npr. Cankar so pisali za njeno založbo. Mohorjeva družba se je začela leta 1852, ko je imela le kakih 700 naročnikov. Višek je dosegla leta 1918, ko je bilo mm imm. U4aU di-nltrt, *>. nanjo naročenih nad 90,000 udov, kar p° meni, da je praktično vsaka slovensk® družina imela in brala njene knjige. Po prvi vojski so Slovence ločile m®Je’ centrala je ostala v Jugoslaviji (Preval)®' Celje), v zamejstvu na Koroškem in Primorskem so ustancr vili svoji Mohorjevi, po drug1 vojski pa je družba imela velik® probleme, ko je npr. Titova sk ka bila v koledarju bolj važn3 kot papeževa. Režim jo je hotel uničiti z drugimi ljudskimi založbami, a mu ni uspelo. Danes se Mohorjeva družb® spet dviga in je ena redkih katoliških založb na Slovenskeia Že od prejšnjega stoletja daBe lahko zasledimo vrsto imen slo-venskih naročnikov v Argentic1 tudi danes jih ima med nai*11 kar precej. kih medicinskih izvedencev, ki so razkropljeni povsod po svetu. Uradno se je srečanje začelo v četrtek s pozdravnim nagovorom dr. Jožeta Bernika, predsednika SSK, ki je poudaril, da je srečanje slovenskih zdravnikov prvi korak k večjemu povezovanju Slovencev različnih strok doma in po svetu. Tudi v prihodnje se bo SSK v duhu svojega programa, da zbližuje Slovence na osnovi slovenskih narodnih in državnih vrednot prizadeval za srečanja tudi drugih strok. Udeležence sta nato pozdravila prof. Mihaela Logar, državna sekretarka Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, in dr. Janez Zajec v imenu Ministrstva za zdravstvo. Dobrodošlico so izrekli tudi domačini in direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Franc Košir, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije mag. Marko Bitenc in dr. Boris Pleskovič (njegov govor bo objavljen pozneje). Vabilu na srečanje se je prijazno odzvala tudi ameriška veleposlanica v Sloveniji, ga. Nancy Hallidey Ely-Raphael, ki se je zadržala dalj časa. Pozdravnim nagovorom so sledila osrednja predavanja slovenskih zdravnikov iz tujine. Dr. Veronika Ravnikar, mednarodno uveljavljena profesorica iz Massachusettsa ZDA, je predavala na temo: Staranje pri ženskah: ali naj zdravimo (me- nopavzo) s hormoni in kdaj? Dr. Leonard Sicilianiz Bostona je v okviru teme Medicina in etika orisal ta vprašanja etike v intenzivni negi. Mag. Jožica Paddle Ledinek iz Avstralije je prikazala svoje raziskovalno delo na področju laboratorijske vzgoje celic pri nadomeščanju in regenaraciji tkiva Drugi dan je bila na programu okrogla miza na temo reforma zdravstva, katere povezovalci so bili dr. Jože Bernik, dr. Boris Pleskovič in dr. Leopold Morela iz novomeške bolnišnice. Slovenski zdravniki iz tujine so predstavili način organiziranja zdravstvenega varstva v državah, kjer delajo. Dr. Silvester Lango je orisal sistem zdravstvenega varstva v ZDA, dr. Jurij Bajuk z univerze v Mendozi zdravstveno varstvo v Argentini in dr. Rafko Dolhar iz Trsta zdravstveni sistem v Italiji. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir in prim. dr. Janez Zajec sta predstavila reformo slovenskega zdravstva po osamosvojitvi, ko je sistem solidarnosti in univerzalnega zavarovanja nadomestila uvedba obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter zasebnega dela tudi v zdravstvu. Več o tem je povedal mag. Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, kije dejal, da so na tem področju še velike možnosti za razvoj, saj le približno dva odstotka slovenskih zdravnikov opravlja zgolj privatno prakso, ne da bi bili pri tem vezani na koncesije in pogodb j javnih zavodov. Poslanka v Državnem zb°' ru in predsednica parlamentarnega odbor® za zdravstvo, delo, družino in socialno P0-litiko, prim. dr. Majda Kregelj Zbačnik Jc opozorila, da je zdravstveni sistem tak® družbeno vseobsegajoč, da ne prenese h*’ trih sprememb. Slovencem je zdravje P° j javnomnenjskih raziskavah največja vre® nota, zato so tudi vsa področja refor11'6, zdravstva zelo občutljiva zadeva. Položaj ^ : ugledno mesto slovenske urgence v EvroP1 je predstavil dr. Andrej Bručan. Petkovo popoldne je bilo nameni®1*0 predstavitvi raziskovalnega dela sl0-venskih zdravnikov v tujini. Prof Janez Sketelj, ki je del popoldanskega P®0-grama tudi povezoval, je v statističnih P0” datkih predstavil uspehe slovenske rae cinske znanosti doma. V nadaljevaniu f svoje izsledke na področju genetskih ra^ kav raka glave in vratu pri nekadilcih ^ kadilcih prikazala dr. Miriam N. Lang0 univerze v Pittsburghu. Dr. Matevž Krž3® inštituta za nevrologijo v New Yorka Je predstavil raziskave na področju spr®1*** janja delovanja motoričnega sistema 01. operativnimi posegi. Dr. Branko Zorn, kUe več let deloval v Parizu, sedaj pa v° f center za andrologljo Ginekološke klinik® Ljubljani, je predstavil rezultate razisK moške neplodnosti. ^ Nadaljevanje prihodu) Novice iz Slovenije I Slovenci v Argentini 31. PRISTAVSKI DAN Zveza trdna - temelj pravi, da bo trden naš obstoj KOPER - V koprskem gledališču je od 12. oktobra do 17. oktobra potekal četrti festival različnih kulturnih skupin invalidov estinval ’98, ki ga pripravlja Zveza društev ® cerebralno paralizo Slovenije Sonček. Udeležilo se ga je 45 skupin iz Slovence, Hrvaške, Avstrije in Italije, ki so predstavi-e svoje dosežke na področju glasbe, plesa ter lutkovnega in dramskega gledališča. MARIBOR - Študenti Pravne fakultete univerze v Mariboru so za eno uro protest-1,0 prekinili predavanja, da bi vlado in ^eno ministrstvo za šolstvo in šport opozorili na hudo prostorsko stisko, ki jo študentje skupaj z vodstvom fakultete in univerze sicer skušajo rešiti že dalj časa. todenti zahtevajo, da vlada in ministrstvo Zagotovita sredstva za adaptacijo pod-^ešja fakultete ter izgradnjo nove preda-Valnice na dvorišču. MARIBOR - Mariborski Rotary klub je v ^delovanju z mestno občino in maribors-lrt) Slovenskim narodnim gledališčem pripravil več prireditev ob 100-letnici olimpio-mka Leona Štuklja. Leon Štukelj je v nav-2°čnosti številnih prijateljev in gostov na Piramide, kamor se kljub častitljivim totn vzpne še vsak dan, zasadil cepljenko let stare trte z Lenta, ki mu jo je P°darila mestna občina. Zvečer so v Mari-0ru Pripravili ognjemet. Na internetu so Opravili stran o njem: http://stukelj.infotehna.si. LJUBLJANA - V letu, ko proslavlja 50-letnico obstoja, se je Moderna galerija odločila obširno predstaviti dela umetnika Staneta Kregarja (1905 - 1973), kije v štirih desetletjih, posvečenih slikarstvu, kar trikrat pomembno posegel v razvoj slovenskega modernizma. Razstava Kregarje-vih slik je na ogled v zgornji osrednji dvorani in spodnjih prostorih Moderne galerije od 27. oktobra do 10. decembra, sodi pa v cikel občasnih predstavitev gradiva iz galerijskega fonda. LJUBLJANA - Slovenska podružnica družbe Microsoft je predstavila slovensko različico Oken ’98 oz. operacijski sistem v slovenščini, ki je funkcionalno povsem enak ameriški različici. Direktor slovenske podružnice Microsofta Aaron Marko ocenjuje, da bodo slovenska Okna povečala število uporabnikov omenjenega operacijskega sistema; ameriško različico je od njene uvedbe na mednarodnih trgih konec junija kupilo več kot 10 milijonov uporabnikov. DEKANI - Po dolgem razpravljanju so prebivalci Dekanov uveljavili svoje pomisleke pri načrtovanju gradnje avtoceste Ko-zina-Koper. Prodrli so s predlogom, da naj avtocesta teče skozi približno dva kilometra dolg predor in ne po vznožju tinjanske-ga gričevja S tem so rešili med drugim pred fizičnim in pa ekološkim uničenjem enega največjih nasadov oljk v slovenski Istri (okoli deset tisoč dreves). ZUERICH - Na kakovostni lestvici Med-nar°dne nogometne zveze (FIFA) je Slove- % od j icuijci uiauim na, u\j\j ui Uk ° stopničke se je uvrstila tudi Slapšak, z izidom 29,41 na 50 m delfin. dan nastopov je Alenka Kejžar bila 2adnji ; ^ltreJŠa na 100 m’hrbtno in na 200 m stot""0 s časom 2:15,21, kar je le za 25 Nat * slabše od državnega rekorda sestre sta 6’ k* je bila tokrat druga. Drugi mesti Pro ?SV°^*' tucl' Tai\ja Blatnik na 400 m ® in Urška Slapšak na 100 m prosto. Sestr ®1-1ANA - Slovenci, točneje brat in ven h ^°^ar sta S1 na badmintonskem pr-^oven'je> ..Yonex Slovenia Internals, 1998”, priborila dve končni zmagi. V 15-2 *|reric* mešanih dvojic sta v finalu s Cte ’ , ® 1° 15:8 premagala Španca Joseja je t.i^a 'n Dolores Marco, Andrej Pohar pa laviJ med moškimi. vv/i bfa j 10n*k Leon Štukelj, ki bo 12. novem roj"105 v Novem mestu praznoval 100. New v f^an’ P°stal tudi del zgodovine kega v 0r*0rtn‘ka *J0 v Prihodnje krasilo hram ClujJa CHall of fame) New York Athletic §tukei- katerega častni član je obiSL, letošnjega aprila, ko je prvič Vrtetr, m* ew ^ork- Za članstvo v ekskluzi-k°t u',u je potrebno odšteti nekaj manj He NS°na tolarJev na leto. Vodilni ^EW YORK, ZDA - Najstarejši živeči NYAC so sicer dejali, da načeloma častnih članov ne uvrščajo v „Hall of fame”, pri Štuklju pa so naredili doslej drugo izjemo. Med več kot sto slavljencev so doslej uvrstili le še enega častnega člana, to je legendarnega temnopoltega olimpijca Jessyja Owensa, s katerim se je Štukelj srečal na svojih zadnjih olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu. LJUBLJANA - Slovenija skupaj s Furla-nijo-Julijsko krajino (Italija) in avstrijsko Koroško kandidira za zimske olimpijske igre (OI) leta 2006, ki naj bi bile od 11. do 26. februarja Posebna ocenjevalna komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki jo vodi Japonec Čiharu Igaja, si je v Sloveniji ogledala hokejsko dvorano v Tivoliju in nekatere druge objekte v Ljubljani, kjer je predviden moški hokejski turnir, Planico (smučarski skoki in skoki za nordysko kombinacijo) ter Kranjsko Goro (moški slalom, veleslalom in kombinacijski slalom). „Lahko le čestitam za profesionalno kandidaturo,” je po ogledu prizorišč na izjavil vodja komisije. Ocenjevalna komisija MOK na tridnevnem obisku v Sloveniji, Avstriji in Italiji ni dajala nasvetov za kandidaturo ali kritičnih ocen, temveč je tehnično ocenila 18 tematskih področij, ki jih je določil MOK. LJUBLJANA - Slovenske namiznoteniške teniške igralke, ki so na turnirju A kvalifikacijske skupine druge evropske lige v Španiji za Ukrajinkami zasedle drugo mesto, se bodo v polfinalu pomerile z Belorusii\jami. Slovenke bodo na prvi tekmi polfinala ki bo na sporedu 15. decembra gostiteljice. TOKIO, Japonska - Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) želi do olimpijskega turnirja v Sydneyju uvesti novo točkovanje. Po novem predlogu naj bi se točke moštvoma delile ob vsaki menjavi žog, kot je to zdaj pravilo v petem nizu in ne več le, ko ima moštvo servis. Po novem nj\j bi se zato namesto do 15 igralo do 25 točk, le v petem nizu bi ostalo pravilo igranja do 15 točk. FIVB želi na ta način skrajšati dolžino odbojkarskih srečanj. O predlogu bo odločalo 217 delegatov na kongresu FIVB v Tokiu. V nedeljo, 25. oktobra je Pristava pripravila svoj 31. Pristavski dan. Vreme letos ni nagajalo, pa tudi ni vzbujalo prevelikih skrbi, saj je bil popoldanski program pripravljen - v dvorani! Uro pred poldnem je začelo postajati razgibano. Poleg okoliških rojakov so prihajali prijatelji in znanci iz drugih Domov. V spremstvu vseh navzočih je kot uradni začetek dneva predstavljalo dviganje zastav. Ob petju argentinske in slovenske himne sta predsednik društva Slovenska pristava inž. Franci Schiffrer in predsednica pris-tavskega krožka Zveze Slovenskih mater in žena Kristina Jerovšek dvignila obe državni zastavi, nakar so se navzoči pomaknili v zgornjo dvorano k maši. Daroval jo je delegat slovenskih dušnih pastirjev prelat Jože Škerbec ob somaševanju domačega župnika p. dr. Alojzija Kukoviče. Obred je potekel v zbranosti in petju, ki ga je pri orglah spremljala Anka Savelli Gaser. Dan se je nagnil čez poldne, zato je bilo treba poskrbeti za lakoto. Zdravila za to so bila v veščih rokah pristavskih kuharic, ki so jih hitro in okusno pripravila Ob pogrnjenih mizah in domači družbi je čas hitro potekel v pogovoru. Med številnimi znanimi obrazi je bilo zaznati tudi več rojakov iz Slovenije, ki so bili na obisku med nami, da spoznajo našo skupnost in si ogledajo Argentino. POPOLDANSKI PROGRAM Kot rečeno, se je popoldanski program razvil v dvorani. S prijetnimi besedami je točke povezovala prof. Miriam Jereb Batagelj, najprej pa pozdravila predstavnike organizirane slovenske skupnosti in vse navzoče. V imenu društva gostitelja je imel pozdravne besede inž. Franci Schiffrer, ki je svoje besede povezal z geslom letošnjega Pristavskega dne: „Ob vsaki obletnici se zberemo, da ob pogovorih in kramljanju pregledamo dovršeno delo v zadnjem letu, ter načrte za prihodnjo dobo. Spomnimo se tudi vseh tistih, ki so žrtvovali mnogo truda, žrtev in osebnega časa,odtrganega-odvzetega družini, darovali za to našo Pristavo. In to ni malo! Ni bilo zastonj, kar so naši dedje in starši ustanovili in postavili na teh tleh. Razcvetelo se je in pomnožilo. Podajmo si roke in pritegnimo v naš krog vse, ki čutijo slovensko. Povezanost Slovencev v Argentini naj bo trdna. Ne ozirajmo se nazaj! Ko so naši očetje in stari očetje ljubili resnico bolj kot vse drugo in se odpravili na pot v neznano, so v svojem idealizmu, v svoji predanosti pravični stvari, zavrgli vse: denar, slavo, čast. Ostali sta jim le vera in narodnost. Na teh vrednotah stojimo tudi mi: v zvezi trdni imamo temelj pravi. Ne bodo nas zavedle prijazne besede ne laskave ponudbe. Z veseljem opažamo, da nove generacije v istem duhu nadaljujejo v tej smeri. Verjamem., da je naš obstoj trden, da se bomo še dolgo zbirali po naših Domovih, rajali po naše, se veselili po naše in vztrajali kot znamo le mi!” BELTINCI - Slovenska nogometna reprezentanca do 18 let je v kvalifikacijskem srečanju za evropsko prvenstvo izgubila proti Škotski z 2:0 (0:0) in se ni uspela uvrstiti med šestnajst najboljših evropskih moštev. Za slavnostni govor je bil povabljen lic. Franci Markež. Z njemu lastnim besedam je razvil nekaj misli, ki jih objavljamo kot uvodne misli. Po aplavzu, ki ga je bil deležen, je po kratki pavzi spet povzel besedo in se spomnil, kot je rekel, „naše” Mije, ki pa je še bolj „vaša” in jo je Bog pred nekaj tedni poklical k sebi. Sploh je bila gdč. Mija ves dan v mislih navzočih, saj so se je spomnili tako prelat Škerbec pri pridigi kot tudi predsednik Schiffrer in nato slavnostni govornik. Za Pristavo njen odhod pomeni močan udarec, kakor tudi smrt župnika prof. Berganta v začetku leta. ŽLAHTNI MEŠČAN Kot krona programa je režiser Dominik Oblak postavitev na oder Molierove komedije Žlahtni meščan. Komedije imajo nalogo, da človek za trenutke odmisli probleme, ki jih ima. Če pa poleg razvedrila ponudijo še kako zdravo misel, pa še bolje. Nastop je izredno lepo tekel in - po odzivu iz dvorane tako med igro kot ob koncu -uspešno izvršil nalogo. Oblak je za to priliko izbral - z nekaj izjemami - predvsem mlajše nastopajoče, ki so bili takorekoč prvič aktivno na odru. Z veščo roko je odpravljal začetniške napake. Eni, ki jim je vloga ležala, drugi, ki imajo nekaj talenta za igranje, tretji, ki jim odrske deske niso več tuje, - vsi so pripomogli, da so gledalci uživali. ..Odgovorni,, za prijetno igro so bili: Marko Petek (Gospod Jourdain), Gabrijela Bajda Križ (Gospa Jourdainova), Nevenka Pavlovčič (Lucila), Ingrid Kopač (Nikolaja), Pavel Klemenčič (Kleont), Adrijan Gaser (Koviel), Dani Čop (Dorant), Veronika Vivod (Dorimena), Damijan Kovačič (učitelj glasbe), Martin Pavlovčič (učitelj plesa), Dominik Oblak {učitelj borjenja), Dani Kocmur (učitelj filozofije), Bine Magister ml. (Krojač), Aleš Kogovšek (krojaški vajenec), Ivan Klemenčič (lakaj), Matjaž Čeč (Mufti). Scenski prostorje pripravil Andrej Golob, luči in zvok sta upravljala Marko Čop in Martin Križ; za kostume sta poskrbela Magda Češarek in Slovensko gledališče Buenos Aires, šepetali sta Helena Dolinšek in Marija Zurc Čeč; režiral je Dominik Oblak. Prijeten dan se je iztekal. Spet je bila prilika za srečanje, pogovor in družabno razvedrilo, ki nam drugače med tednom primanjkuje. In take prilike na zeleni Pristavi so kot nalašč za to. GB Osebne novice Rojstvo: Prvorojenka Viktorija je osrečila starše Gabrijelo roj. Tomazin in Aleksa Kastelica. Čestitamo! Krst: Krščen je bil v cerkvi Mariji Pomagaj v nedeljo, 1. novembra Andrej Danilo Kavčič, sin Danijela in ge. Mari roj. Miklavc; botra sta Lojze Miklavc in Andreja Kavčič, krstil pa je msgr. Jože Škerbec. Čestitamo! Smrti: Umrli so v Loma Hermosa župnik Franc Grom (82), v Berazateguiju Jožica Nabergoj roj. Šturm (68), v Lu-janu Rudi Šauperl (76) in v San Justu Jožefa Mehle roj. Seme (84). Naj počivajo v miru! Pagina 6 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 5 de noviembre de 1998 — N° 43 ■mrirnrirmiiarm'TiWMHfWTTr remint n -rrniitninn; m-mriiffrgff Mali ogiasi \ TURIZEM ■"el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - Sail Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmai\je z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel.: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10.-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradiye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uradiye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Obvestila PETEK, 6. novembra do 8. novembra duhovne vaje za žene; vodi msgr. Vinko Kobal SOBOTA, 7. novembra: Letni izlet slovenskih šol na župnijsko pristavo slov. lazaristov v Glew. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 8. novembra: Zvezni mladinski dan v Slomškovem domu s celodnevno prireditvijo. ČETRTEK, 12. novembra: Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20. uri v Slovenski hiši PETEK, 13. novembra: do 15. novembra duhovne vaje za može; vodi insgr V. Kobal NEDELJA, 15. novrembra: Posprava Slovenskega dne v Našem domu v San Justu. Zahvalna maša in kosilo. ČETRTEK, 19. novembra: Redni sestanek sanmartinske Lige žena-mati ob 18.30 uri. SOBOTA, 21. novembra: Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. Duhovna obnova za žene; vodi msgr. V. Kobal NEDELJA, 22. novembra: Duhovna obnova za može; vodi msgr. V. Kobal SOBOTA, 28. novembra: Zaključna prireditev Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. Srečanje zakoncev z msgr. V. Kobalom NEDELJA, 29. novembra: Srečanje mladine z msgr. V. Kobalom SDO SFZ ZVEZNI MLADINSKI DAN bo v Slomškovem domu, v nedeljo 9. novembra • 8.00 pričetek tekmovanj • 9.45 dviganje zastav • 10.00 mladinska maša za našo mladino • 13.00 kosilo • 19.30 kulturni program in nato prosta zabava; sodelovala bosta „Rock & Polka“ in „Trio Mi štirje11. POPRAVEK TELEFONSKE ŠTEVILKE DR. VITAL AŠIČ odvetnik sporoča, da uraduje tudi v mestu Buenos Airesu Parana 830, 5. nadstr., tel. 811-8186 Prijave na tel/faks: 798-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar BARILOCHE 99 Slovensko planinsko društvo vabi mladino na tečaj gorništva od 3. do 16. januarja Taborjeiye srednješolcev od 16. do 31. januarja. Prijave do 8. novembra pri skupnem mladinskem dnevu osebno ali pa na tel. 696-8842, 672-3872, 636-0841. Za ženska Domača stran imena stavb Zeleni v Evropskem parlamentu so uperili kritiko proti drugim političnim skupinam, ki so za poimenovanje stavb parlamenta v Bruslju, Strasbourgu in Luxembo-urgu predlagali le moška imena, kot Mon-net, Spaak, Adenauer, De Gasperi, Churchill, Spinelli in Madariaga. Zeleni so, nasprotno, predlagali izključno ženska imena. Na i\jihovi listi so tako bizantinska princesa Theophanu, srednjeveška pisateljica Hildegard von Bingen, ena izmed voditeljic ženskega gibanja med francosko revolucijo Marie Olympe de Gouges, švedska kratica Kristina, nemška pokroviteljica literarnih krogov v času romantike Rahel Vamhagen, avstrijska mirovna aktivistka in Nobelova nagrajenka Berta von Suttner, nemška socialistična politična aktivistka Rosa Luxemburg, ena voditeljic ženskega gibanja med rusko revolucijo Aleksandra Kolon-taj, nekdanja predsednica Evropskega parlamenta Simone Veil ter soustanoviteljica nemških Zelenih Petra Kelly. Z Interneta avstralskih Slovencev smo za zgled vzeli naslednjo poročilo: Znani in neznani obrazi JOŽICA PADDLE Z „novo” kožo rešuje življenja O Jožici Paddle Ledinek, sicer Mariborčanki, zdaj že dolga leta Melboumčanki, o ženi, materi in znanstvenici, je bilo napisanega že veliko. Jožica dela v centru za laboratorijsko vzgajanje človeške kože, (z i\jo nadomestijo kožo po opeklinah) v melbournskem Alfred Hospitalu. Omenjena bolnišnica oskrbuje z umetno gojeno kožo vse avstralske centre od Darwina, do Bris-bana, Pertha, Sydneya, Adelaide in drugih krajev. Jožičino znanstveno in za prizadete z opeklinami tako zelo humano delo je bilo pred kratkim nagrajeno: v Alfred Hospital so odprli nov center za opekline in so tamkajšnjo seminarsko sobo poimenovali po Jožici „J. E. PADDLE LEDINEK SEMINAR ROOM”. NAGRADA VILENICA V dvorani jame Vilenica na Krasu so madžarskemu pisatelju Petru Nadasu podelili letošnjo mednarodno nagrado Vilenica ’98. Slovesnost ob navzočnosti predsednika RS Milana Kučana, ministra za kulturo Jožefa Školča, veleposlanikov Madžarske in BiH ter drugih gostov je uvedel literarni večer pesnic oz. pesnikov iz Švedske, Portugalske, Izraela, Danske, Velike Britanije in Slovenije. Slovesnost v jami je s petjem sklenil Tržaški oktet. Nagrada za izjemne dosežke na področju literature srednje Evrope znaša letos 1,5 milijona tolarjev. SLOVENIJA PODPISALA STATUT Pravosodni minister Tomaž Marušič je v Rimu podpisal statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je bil sprejet na konferenci ZN letos poleti. Statut je temeljni akt za delovanje tega sodišča, ki bo nadomestilo vsa ad hoc sodišča, ki se ukvarjajo z zločini proti človeštvu, vojnimi hudodelstvi, kršitvami mednarodnih konvencij in kaznivimi dejanji v zvezi z agresijo. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošO pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliift Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime „Eslovenia Libre" Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar 307-mo V VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 3. novembra 1998 1 dolar 156,82 SIT tolarjev 1 marka 95,00 SIT tolarjev 100 lir 9,60 SIT tolaijeVj Otroška počitniška kolonija Tudi letos bo Zedinjena Slovenija organizirala šolsko kolonijo v počitniškem Domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih, od 26. decembra do 10. januarja. Prijave bomo sprejemali v društveni pisarni. Podrobnejše informacije borno objavili v prihodnji številki. CUKI V ARGENTINI NAJBOLJŠI POSNETKI CD $ 15,- KASETA $ 10.- NAROČILA 957-1115 (IVI KOROŠEC) Priložnost za nakup na Zveznem mladinskem dnevu Pazite na svoje imetje in denar. Vrata dobro zaklepajte, prihranke pa varno in donosno naložite v Slogi. S karto Sloga imate lepe ugodnosti in pravico do nagradnega žrebanja za dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE Sreča išče tudi vas! Ne odlašajte več! Telefon za vas: 656-6565 SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!