Katolišk cerkven list.
List 19.
V četertik 27. maliga travna 1854.
Tečaj lil.
V god slavne poroke Njih ces. kralj. Veličanstva 24. mal. (ravna 1854.
Bog obvari. Ros (»hrani
\ain Centftrjtt z Avstrijo! On n h j vlada nas. in brani
Sveto >ito /. vso moejo. V branibo krone vsak naj plane
Zoper vse sovražnike: Ker s tem troiiam le ostane Terdna srera Avstrije.
Z a dolžnosti in pravieo l'otcgiijmo se krepko: Zasukaj ino niee z lii siiiro.
In vojskujiiio se serrno: Venee zmage si ovije
Okol čela vsak junak: Za Vvmnrjn % doni prelije Svojo kri rad vsak vojak.
Obrrtmjo dcržav Ivanov
\ar" vojšakova krepost: Zviša duh naj modrijanov
I met ini jo. učenost! Blagoslov naj trdno zvira.
Dom s|#\i naj krog in krog! Rodovitnost. žarke mira "Vam pošiljaj, verni Bos!
Stanovitno se skleiiimo:
l-e \ edinosti je mor: — Z združeno močjo storimo
Težko delo meni gredo«*. — Bratov sko le skup hodimo.
Sej t namenil smo eni: (■la* ffttfirjta zaženinio: Sla\a! Slava Avstrii!
Hod' s f r*orjeiti tovaršiea.
Z VJi*n zla h o i .#« o ni in rod: Blagomila Cemorie«
Polna dušnih je lepot. Kar m* »rcri da zateti.
To naj Bog v«e podeli: f'r«we« ./»le/N. Uzhfli. -teli hiši Habsburški!	B i.
Poli u j mu nje otrok pri delu na kmetih in pomor zoper tisto.
Kazujzdanost se od leta do leta hujši naraša; povodn ja hudobije ni samo po mestih, ampak tudi po selili skoraj vse čednosti odplavila, iu pustila namesto njih ostudne pregrehe. Vse zdihuje in žalostno poprašuje, kam de bo svet še po ti poti prišel? Skerbijo gospodarji in gospodinje, žalujejo očetje iu matere, opominjajo duhovni, premišljujejo modri in pišejo učeni, ter išejo virov splohne popa-čenosti, in kažejo, kako jih zamašiti. — Druge stanove opustivši, vprašam, kje se kmeška mladost nar bolj pohujšuje? — Odgovor: Kavno pri delu. To se morebiti marsikterimu čudno zdi, in vender je resnično.
Večkratna priložnost, biti pri delavcih in poslušati njih govorjenje, me je prepričala, de se tam le malokterikrat kaj dobriga sliši, večidel pa nesramnosti, dc gredo človeku lasje po koncu. Sirovi ljudje, kakor so kmeški posli in najemniki z majhnim izjemkam žc sami na sebi, si prav prizadevajo vzajemno prekosili se v kvanlanju in te ger-dobije osoliti s kletvinjo. K takim ljudem pride skorej zmerej kmeška mladost. So starši premožni, pošljejo sina ali hčer na njivo pogledat, kako de posli in najemniki delajo, koliko so že storili, in misleč, delavci se bodo bali, doma od otroka založeni biti, jim še elo zapove jo na njivi ostati, in pomagati delati, ako so žc bolj odrašeni. So pa starši revni, in nimajo sami in njih otroci doma dosti dela. gre cela hiša drugam potrebniga živeža pridobit si, in večkrat, kar je posebno napčno, ne starši in otroci k ravno tistimu gospodarju. Ob kratkim: nedolžna mladost, ako ni že poprej doma
popačila sc, pride po ti poti k malopridnežem, kakor sim jih popisal. Kaj sc bo pač tukej naučila?
/ajde moder, uterjeii mož k takim ljudem, si zamore tudi kaj dobriga pridobiti. Vidi, kako deleč zamore človek v sirovost in pregrehe pasti, hvali Boga. de ga je po svoji gnadi varval, tako globoko zabresti, in premišljuje, kako bi se bilo tem napakam bran staviti, ako mu jc bližnjiga dušni blagor mar. Ali otrok naj bo že sedem aii dvanajst let star, in mladeneč in devica nista zmožna tako pametno prevdarjati, ako hi bila tudi dvajseto leto spolnila. Kakor rahla zemlja je otročje, je mla-dostno serce. Kar sc vanj usejc, to raste: samo s tem razločkam, de seme hudobije zmerej čednosti previhra. - Željno posluša otrok, kar nc razume še. Hudič ima nar veči veselje, poteptati ljubeznjivo cvetlico nedolžnosti ob času, ko jo je nar bolj varvati treba in vsaditi na njeno mesto osat greha. Te neovergljive resnice nočejo kvantači v svoji slepoti nikdar zapopasti, ter se vedno izgovarjajo, de otrok nič ne razume. Ali olrok ne-razumelo d o b r o o h r a n i: komej sc mu pamet zbujati začenja, in že vstaja hudo nagnjenje po-žcljivosti. Seme hudobije poganja in sad obrodi, preden se kaj dobriga v mlado sercc vsadi. In potlej?— Sej na njivo tudi nar lepši pšenično zerno, vender ti ne bo nikdar čistiga sadu prinesla, če je sapa osatniga semena nanjo zanesla. Tako tudi pri otroku. Lči ga, kolikor ga hočeš in moreš — greli se že v globočini njegoviga serca rodi. Z veseljem je s perviga poslušal pregrešne besede, in knialo radovedno iše priložnosti spet slišati jih, in te se sedanje čase nikdar ne manjka. Ali to n: res? De bi tako ne bilo! —
So pa majhnim otrokam take priložnosti mo-
čno nevarne, koliko bolj tistim, pri kterih so že nastopile skušnjave meseniga poželenja? Vlij na razbeljeno mast vode in v trenutku boš imel ogenj v strehi. Enako človek pohujšljive besede sliši, in • že se užge v njem ogenj strašnih strast, grozovit-niši od tistiga, ki tvoje poslopja pokončuje. Ogenj, ki v sercu tvojiga sina, tvoje hčere gori, v mig-Ijeju podre, kar si ti več let skerbno zidal, in se vender prostira in razsaja in divja brez konca in kraja, ter druge serca popada, tako de se zadnjič ne ve, kje je goreti začelo. In starši — varhi nje-žnih sere svojih otrok, kje ste? Kaj de jih niste varvali? — Vi ste spali? —O strah in trepet! Zastonj je zdaj gasiti! Le vsigamogočna gnada Božja zamore še kaj opraviti. In veste, de je nesrečniki sami nc bodo zaničevali? To je konec vaše zani-kernosti!
Ljubi starši! ki ste gospodarji in gospodinje, premislite, so li vzroki, iz kterih vi svoje otroke k delavcam pošiljate, kaj veljavni? Je otrok majhin, ne m»re tedaj sam še nič delati, kaj bo pač o delu razumel? Koliko zamoretc vi na njegovo razsodbo zanesti se? In najemniki? Njih strah ravno tudi ne bo tolik, ker so zadosti prebrisani, majhniga go-spodarčika dobro preslepiti. Ako niste sami pri delavcih bili, ali jih saj večkrat priganjat šli, se morate zvečer nad njih nemarnostjo ravno tako jeziti, kakor takrat, ko ni bilo otroka pri njih; in pri vsim tem se je morebiti vaše dete na duši popačilo. Ljubite tedaj svoje mlajše, imejte jih pri sebi. Pa kaj pomaga jih pri sebi imeti, ako vidijo, de sc vi nesramnostim najemnikov posmehujete, nobeniga ne zavernete in morebiti tudi sami nespodobno govorite? Pohujšanje je le še strašnejši. Vaša dolžnost je nesramnežem terdo zapovedati, de naj molčijo, ako ne znajo nič pametniga govoriti. Ne zgovarjajte se, de ne boste nobeniga delavca k hiši dobili, če boste tako ž njimi ravnali.—Dovolite mi vas vprašati, ali more Bog seme blagosloviti, ki se v grehu seje. in v grehu spravlja? Sc ne pravi z Bogam norčevati se, le takrat moliti in zdihovati, kadar pride huda nevihta, grom, blisk in toča, in žuga vse vaše upanje na polju pokončati, ob času setve pa, in pletve in žetve in mlatve manj na to misliti, kako bi se Bog, kakor, kako bi se hudič častil? Povejte mi, sc li strinja obnaša delavcov na polju in v skednju s sveto mašo na zahvaljeno nedeljo? Hočete na njivah srečo imeti, služite Bogu, ne pa peklenskimu, ki je vam dati ne more. Torej nikar misliti, de vam bo zavoljo vaše poštenosti delavcov manjkalo! Ravno prepoved nespodobniga govorjenja in obnaše pri vaši hiši bo vam vse poštene ljudi privabila, kterih je vender še kaj. In taki, menim, bodo saj več in boljši delali in storili, kakor umazani klafači, ki zlati čas tritijo z vednim domi-šljevanjcm nespodobnosti in vam brezvestno denar iz žepa kradejo. —
S takim in sicer samo s takim ravnanjem in obnašanjem proti delavcam se zamore tudi bolj od-rašena mladost saj nekoliko zapeljivosti zavar-vati. Naj bota že mladeneč in deklica od bogatih ali revnih staršev, k delu morata priti. Zapreti se ne dasta, odločena od sveta ne moreta živeti. Polje, vinogradi, vertje, travniki, bosta in pota so kraj, kjer si svoj vsakdanji kruli služita. Med ljudi morata; ali tukaj se tako gotovo tudi njih serce ali oplrmeni ali popači, kakor gotovo je, de imajo izgledi nar veči moč do človeka.
Nc bom dalje popisoval nasledkov dobrih in
slabih tovaršij in nevarne slane gerdih besed, ktera zamore le prekmalo lepo rožico nedolžnosti popa-liti. Kar sim od majhnih otrok govoril, velja tudi tukaj; samo veliko gotovši še. Toliko pa vas, ljubi starši, prosim in zarotim pri Bogu, dovolite, ako ste revni, svojim otrokam le v take hiše iti služit, kterih gospodarji in gospodinje od poslov in najemnikov kersansko obnašanje terjajo, kteri se tako pošteno obnašajo, kakor sim gori omenil, de bi se obnašati mogli. Imejte jih, kadarkoli je mogoče, pri delu zraven sebe. Kadar pa to ni mogoče, izročite jih varstvu pametnih, bogaboječih ljudi. Ne prepustite jih njih svojoglavnosti, ktera jih žene tje na delo iti, kjer je veči priložnost grešiti. —
Ste pa, predragi starši! premožni, je vaša skerb tudi že nekoliko olajšana. Koliko je ravno vaše premoženje, ali morate sami delati, ali na delavce samo paziti, de pridno delajo, ste vender v stanu svoje otroke, čc ravno ne pri sebi, saj blizo sebe imeti, ker niste prisiljeni, jih drugam pustiti, preživitek služit si, in zraven tega marsiktere nevarnosti jih obvarvati, ter zamoretc s terdovoljno terjatvo dobriga za leržanja od poslov in najemnikov priložnost, kaj slabiga slišati ali viditi, če nc čisto zatreti, saj pomanjšati. Nc zamudite tedaj spredkov poslužiti se, ktere vam je Bog po svoji dobrotljivosti naklonil.
Ali prizadevanje posameznih ljudi ne zda veliko. Bodite še tako skerbni starši, prosite in svarite še tako marljivo svoje najemnike nič nespodobniga ne govoriti, žugajte poslani zavoljo slabe obnaše jih iz službe spoditi: bote sicer doma nekaj opravili, ali vaši otroci ostanejo pri vsim tem v veliki nevarnosti zapeljani biti. Pridejo k sosedu in slišijo pogovore, ktere vi prepovedujete, vidijo obnašanje, ktero ste vi v svoji hiši zatcrli, in tako zapeljivost morebiti poznejši, pa vender gotovo sledi. Kako bi bilo tukaj pomagati ?
Prepričani, de zedinjene moči veliko več izdajo, kakor posamitna prizadetev in težavno napenjanje razklanih zmožnost, so ljudje v društva stopili, kjerkoli so kaj važniga doseči ali izpeljati hotli. Je pa nravno poboljšanje ljudi gotovo nar imenitniši naloga sedanjiga, kakor vsaciga časa, zakaj bi se tudi k dosegi taciga namena društvo ne vstanovilo? Kako bi bilo, ko bi gospodarji cele vasi ali fare, ali saj premožniši v vasi ali fari, zavezali se, vestno skerbeti, pri svoji hiši med posli in delavci nikdar nič nespodobniga ne terpeti? Naj bi se žc tako zedinjenje ali bratovšina ali kako drugači imenovalo, ime samo na sebi nič ne izda.
Tako društvo bi po moji misli veliko pomagalo, ko bi le društveniki svoje nove dolžnosti natanko spolnovali. Revni ljudje morajo služiti, ako hočejo živeti; in, še tako razujzdani, bi se varvali, svoje nesramnosti vunanje pokazati, iz strahu, sedanjo službo zgubiti brez nade drugo dobiti, ker bi se gospodarji cele okolice branili, jih zavoljo slabe obnaše pri hiši imeti. Ali bi se ne prekopala tako pot marsikterimu pohujšanju? —
Akoravno bi se popačeni ne povernili k čisti kreposti, bi vender nalaš ne pohujševali mladih, kteri bi v vednim zavetju očetovskiga in materniga varstva lepši in lepši v čednostih v bogaboječnosti napredovali. Ne preteklo bi veliko deset let in čutila bi se dovzema dobriga obnašanja med posli in najemniki; družina bi vsa drugačna postala; pomanjšale bi se zapeljivosti nježnih otročjih sere in skerbi dobrih staršev: keršanskiga duha navzetim
Boslam bi tudi delo vse drugači od rok šlo, ter bi log dobro z dobrim poplačal in vsim skupej srečo podelil.	__________Beršlinski.
Afrlkansko.
Iz pisma P. Vencelna Netherda, frančiškana v Kairi, do gospod L Jerana v Ljubljani vzamemo naslednje, kar bi utegnilo častitim bravcam Danice mikavno biti.
»Prečastiti gospod! . . Pišete mi od nekakiga punta v Sudanu; — od tega se v Kairi nič ne ve, temuč ravno nasproti, imamo dobro in mimo vladanje, ne le samo v Egiptu, ampak tudi gori, dokler oblast našiga Abas-pašata seže. Pretečeniga mesca svečana je naš P. Filip od eniga zmed mi-sionarjev v Hartumu pisanje dobil, v kterim on popolnama zadovoljnost naznanuje, le samo zavoljo smerti dveh Vam znanih misionarjev se britko pertoži".
„Xovic, kakoršnih Vi, častiti gospod! od Kaire in od našiga društva želite zvediti, zares nikakor-šnih ni. Kar domačine močno žali, je rusovska vojska; ali od nje se zamore le malo zvediti, pa tudi govoriti ne, ker je deržavno prepovedano sc očitno od vojske meniti, de bi se grozovitna turška serditost (fanatizem) ne zbudila. Sreča za evro-pejsko naselbo, de imamo tukaj v Kairi dobriga policijskiga vodja, nekošniga Horsuth-pašata, kteri se prav modro obnaša, občinski mir in zadovoljnost med tolikerimi narodi v Kairi ohraniti".
^Šolski bratje so peršli, njih pet, in učiti so začeli 1 5. svečana. Učeneov je dan na dan zme-rej več".
„l)obro se imejte, in spomnite se mojimu vodstvu zročenih nemških naseleov v svoji pobožni molitvi in pri sv. maši. Od nedelje kvinkvagezime začemši imam ob nedeljah ob devetih zjutraj med mašo kratko pridigo za nemške verne , kteri sicer ne pridejo v obilnim številu, pa zmerej po nekoliko. Upam pa, de bodo sčasama gorečniši, ker vselej je začetek težaven". (Oddano 29. sušca, peršlo 20. mal. travna).
P. Vencel, Moravan po rodu, je pravi angel varh in edini oskerbnik za nemške in slovanske na-selnike v Kairi, ali l.aselniki po tacih mestih so večidel zanikarni in mnogi ne piškaviga oreha vredni. Torej ima imenovani pater silo velike sitnosti in nadlege ž njimi. Kar je domačih pravovereov, so veliko boljši mem večidel slabovcmih in samopašnih ptujcov. Pa tudi zmed zbeganih ovc skerbljivost ondotnih duhovnov včasih ktero zopet v hlev nazaj perkliče; zlasti je ločenih (schizmatiških) Koptov po unili krajih silo veliko, kteri so voljni se v pravo cerkev verniti, zlasti ako bi se jim zamoglo zraven dušne kterikrat tudi kej telesne pomoči skazati, ker so sploh ubožni in v pomankanju žive. Z eno malo pomočjo bi se marsikterikrat cela deržina zamogla rešiti, to bi bilo boljši, kakor zamurčika odkupiti;
S a kaj , ko ondotni redovniki sami ob milovšini iz Lima žive!
Kratek pregled človekoljubnih naprav v blagor ubozili in terpecik v Gorici od naf starejsili časov do da-nasnjlga dne.
(Dalje.)
c. Gospod Janez Kontavale (Contavalle) duhoven iz Bolonje doma. ki še zmeraj živi v bla-
gim spominu med Goričani, je vstanovil tukaj žensko sirotišnico, ki se po njem Kontavalova sirotišnica (1* orfanotrolio Contavalle) kliče. — Kontavale je mende v letu 1798 sem v Gorico prišel. ker najdemo pisano, de ga je Goriška mestna gosposka 22. kozop. 1799 med Goriške mestnjane vverstila zavoljo zaslug, ki si jih je bil pridobil s svojimi izverstnimi pridigami v letu 1798 in v postu leta 1799. To leto (1799) je mende Kontavale tudi že bil sirotišnico odperl; zakaj v letu 1825 je dne 29. kozop. pismeno prosil, de bi mu bila odvzeta skerb za sirotišnico, po tem ko je že 26 let zanjo po mogočosti skerbel, sadaj mu pa starost več ne pripusa še dalej to skerb imeti. Tadaj zamoremo po pravici terditi, de je Kontavalova sirotišnica bila odperta žc v letu 1799. Ali hišo na Goriškim gradu, ki je bila nekdaj grofov Petazzi, in v kteri so dan današnji sirote, je Kontavale ukupil še le v letu 1H02 s pogodbo od 12. listopada, za 2000 gold. od tkavca Antona Pešce. — Nad Kontavalam vidimo, kolikanj premore ter-dna in stanovitna volja tudi eniga samiga. O^em in dvajset let zaporedama je on skerbel za svojo sirotišnico, in vender ni imel nobenih gotovih, rednih dohodkov razun tega. kar si jc s pridiganjem služil, in kar je vbogajme sprosil pri milosrčnih Go-ričanih: vedil pa je res tudi vsako lc mogočo priložnost porabili, de jc za svoje drage sirote kaj dobil. Večkrat se mu je prigodilo, de niso imeli kaj jesti nc on, nc njegove sirote; ali dobri duhovnik je vselej terdno na Boga upal, in v tem zaupanji ni bil nikoli osramoten: vselej mu je bilo po-magano. — V letu 1M22 je nekaj sveta ukupil v Henčali (Banziano); in v letu 1823 je Salisburški korar Jožef grof Strassoldo v svojim testamentu od 22. grudna tej sirotišnici zapustil svoje posestva v Vi liano vi pri Fari s tem dodatkam, dc, ako hi imela ta naprava kadaj nehati, ima Goriški škof pravico, dohodke teli posestev oberniti v prid 12 sirot. —
Kontavalove zasluge jc spoznala tudi visoka vlada, in cesar Frančišek I. mu je podal zavoljo tega veliko zlato svetinjo, in pa letno izslužhno plačo 400 gold., kije pa ni dolgo vžival, zakaj 22. listopada 1827 je v svojim 84. letu mirno v Gospodu zaspal. V svojim testamentu od 15. maliga serpana 1826 je vse, kar si je bil v Gorici pridobil, svoji sirotišnici zapustil, namreč hišo na Gradu in zemljo v Benčah: svojimu bratu pa v Bolonji je zapustil svojo zlato svetinjo in ves svoj očetovski delež.
Sadaj skerbe za lo sirotišnico usmdjene sestre, in sirot je v njili 32. Goriški knez in viši škof so napravi varh (protettore), vodja pa sadajni prošt tukajšne Goriške velike cerkve, Avguštin baron Kodeli. (K. si.)
Ogled po Slovenskim«
Iz Ljubljane. Preteklo nedeljo popoldne je silo veliko ljudi k Ternovski cerkvi prišlo, v tem sv. kraju besedo Božjo poslednjič poslušat, stari cerkvici zadnjikrat obilnih darov prinest, dc bi se ob svojim času v tolikanj lepši podobi prikazala, in se vdeležit lepe slovesnosti, s ktero je bilo po litaaijah presveto Rešnje Telo v bližnjo kapelico preneseno. — V god sv. Jurja je bila v Šenklavški cerkvi ob desetih slovesna maša, sprositi od nebeškiga Očeta srečo in blas:o«dov nad pre-svitliga cesarja in presvitlo cesarico. Mestna gosposka je dala v ta namen 500 gold za uboge mestnih in
prcdmeotnh faia, de bi se ta den tudi oni veselili, ki jim sicer solnce veselja redko sije. Pa tudi sicer so reveži sem ter tje priliko imeli o tem dnevu veseliti se. Tako je bilo v samostanu častitih ITršulinaric okoli 60 revnih dekličev pogostovanih in poslednjič še z obilnim denarjem obdarovani)), ki so ga premožniši učenke zno-tranje šole. ktere so ubogim deklicam z velikim veseljem pri obedovani'1 stregle, iz praviga keršanskiga usmiljenja za nje zložile bile. — V spomin slavne poroke so presvilli cesar za uboge v raznih deželah 200.000 gold. podarili, in okoli 500 redov po različnih kraj.h podelili. Zmed duhovstva Ljubljanske škofije so rede prejeli: milostivi knez in škof red železne krone t. verste, gosp. Dr. Simon Ladi ni g. častni korar in svetovavee poglavarstva, red železne krone 3. verste. gospod stolni dekan Karol Zorn, gosp. prošt Jernej Arko in gosp. dekan in častni korar Anton Kos: viteški križ Franc-Jožcfoviga reda. Zmed učenikov sta prejela gospoda Igri. Ilohm v Kočevju in Jak. 1'eharc v Teržiču sreberm križ za zasluge s krono. — >,"a Dovjim jc 22. maliga travna umeri gospod KI. Janša. Naj v miru počiva!
Iz Horjula 23. mal. travna. Ko so včeraj popoldne lepo vbrar.o perterkovati perčeli. začne pokati, de se deleč okrog razlega, iu ko se je ravno takrat naša mlada cesarica proti Dunaju peljala, povsod slovesno sprejeta, jc tudi per nas sleherni že vedil, kaj to slovesno zvonenje in streljanje pomeni. — Naši fantje, zmed kter h so nekteri že svitliga cesarja vidili ter mu zvesto služili, nekteri še v službi, in spet drugi bodo še vojšaki. so to slovesnost povzdignili, ter so prostovoljni se zbrali in tako očitno pokazali, kako radi imajo juuaškiga cesarja. — Dans per veliki maši so bile dolžnosti do cesarja, nam po milosti Hožji daniga, in njega namestnikov razložene in posebno so bile tudi lepe keršanske lastnosti našiga svitliga cesarja in tudi mlade cesarice omenjene, in gotovo so si vsi dobro zapomnili, kako lep zgled nam vsim je svitli cesar, ki, akoravno cesar, sc ne sramuje v prah pokleknti. ko ga mašnik s presv. Kešnjini Telesam sreia, ko marskteri štcrkovec misli, de mu ni več treba svojih grešnih kolen per-poguiti.
Tudi za uboge sc je v ta namen več nabralo, de bodo po blagi želji svitliga cesarja sc spomnili njih poroke. Il«ig daj. de bi prcsvitli cesar in cesarica vedno srečno živela in ms, kot dozdaj, zmerej z lepim zgle-dam in milo vodila!	Janez.
Iz Gorice 21. apr. S — . Danas imam oznaniti eno žalostno in eno radostno. —- Dne 17. tega jc Gorica zgubila po petdnevni bolezni iiiimgozasluženiga gosp. Janeza Marica (Marizza). fajmoštra pri svetim I-gnacii. častniga korarja. Kojeu v Hrumi zraven Gradiške 30. avgusta 17S1 , je svoje šole večidel v Celovcu opravil . in potem kot duhoven pridno delal v Gabrii pod Moško faro. in potem kot kaplan pri farni cerkvi sv. I-gnacia v Gorici, kjer je leta 1810 tudi fajmošter postal, in od tistih dob v tej službi ostal do svoje smerti. Ko-likanj dobriga jc ta skerbni pastir sebi izročeni cedi ves ta dolgi čas storil, ve na tanjko sam Vsegavedoči; ali tudi hvaležni Goričani so pokazali, dc dobro vedo, kaj so v rajnkim imeli, in v koliko zgubo jim je smert njegova. Tako so se trumama drenjali k mertvaškimu odru, kjer jc njegovo umcrlo truplo ležalo, de mnogi niso mogli še zraven pritifea poškropit. In neizštevilna truma mest-njanov obojiga spola in vs h stanov in vsake starosti ga jc do tihiga groba spremila. Bili so za pogrebšino ubogi iz tukajšne siromašnice ; odgojenci naprave za zapušenc in zanemarane otroke, gluhonemi, usmiljeni bratje, čast.
00. kapucinarji in frančiškani; udje društva „ilpiosov-vegno", bogoslovci, udje bratovšine serca Jezusoviga, vsi v fari prebivajoči duhovni in mnogo neduhovnih oseb, učeniki normalnih šol, in še celo predsednik Goriške kresije baron Buffa, ter mestni glavar (podesta) dr. Karol Doli a k iu mnogo druzih, ki jih ne morem po samim povedati in imenovati. Očiten dokaz, kolikanj je rajnki bil od vsih spoštovan in ljubljen. Tudi se je marsikterimu kaka gorka solza po žalostnim obrazu vlila, ko smo ga 1!). aprila zvečer pokopavali. Naj počiva v miru, in vživa dobro zasluženi venec tam gor, kteriga je Bog vsim pravičnim obljubil!
Vesela novica pa je ta le; kakor sim enkrat že oznanil, de dobimo letos Jezuite v Gorico, tako morem sadaj z veseljem povedati , dc jih res že med sabo vidimo. Dva sta, slavni S t oger, in pa izverstni pridigar S ch n e e vv e i s s , ki sta prišla iz Tersta, kjer sta letošnji sveti post nemške pridige imela. V petek, saboto in nedeljo, to je, 21., 22. in 23. tega mesca aprila, imata duhovne razgovore za ljudstvo v farni ceikvi sv. Ignacia. Zjutrej ob enajstih ima čast. pater S t (iger premišlovanje, zvečer pa ob petih p. Schneevveiss pridigo ; vse po nemško. Pervo premišlovanje čast. p. Sto— gerja, pri kterim je bilo silo dosti ljudi, jc bilo tako, de je gotovo vsakimu pričujočimi! globoko v serce šlo. Oh! je mende marsikteri iz nazočnih duhovnov z mano vred zdihnil, de bi pač za nas duhovne kaj skoro duhovne vaje taki možje imeli! Je že to splošno, me-šanimu poslušatelstvu primerjeno govorjenje . naše serca tako živo zadelo, kaj bi še le bilo, ako bi samo nam bilo vso namenjeno!
Ko sim tole pisemcc sklepal , in ga zapečatiti mislil, sim zvedil žalostno novico, de so naš preljubi knez in veliki škof zopet hudo slabi, tako dc so prosili za sveto popotnico. Prečastiti gospod Janez K v. Mozetič , korar in dekan stolne cerkve, so jim , spremljcni od vsih drugih korarjev in od velikiga števila duhovnikov presveto Rešuje Telo prinesli in jih obhajali. Danes večer smo že v farni cerkvi sv. Ignacia po pridigi, ki jo jc čast. p. S ch n e c vv e i ss imel, kakor smo zgoraj omenili, na pridgarjevo opomenitev za zdravje visokiga bolnika molili , in jutri bomo začeli tudi pri sveti maši pridevati molitev za bolniga vikšiga pastirja. Hog usliši naše molitve , iu nam ohrani še dolgo dobriga Očeta ! Amen.
Xa Dunaju je bila veliki četertik v cesarskim dvoru lepa slovesnost ^umivanje nog". V ta namen je prišlo 12 revnih starčikov v černi obleki ob sedmih v cerkvico cesarskiga grada, kjer so k svetimu obhajilu pristopili. Na to je nasledovalo v dvorani cesarskiga grada umivanje nog, ktero so prcsvitli cesar sami v-pričo vsiga dvorništva opravili. Pristop je vsacimu dovoljen, ki je pošteno oblečen, ako ima od mestne gosposke vstopni listek. Po umivanju nog nasleduje gostovanje ubozih s postnimi jedili, in vsaki starčik dobi polič dobriga vina, mošnjico s 30 deseticami, in čašo, na kteri jc leto in prilika daru vpisana. Naj starši zmed teh mož, Filip Khemoser, ima 93 let, naj mlajši, Anton Rogač, 83 let.	Hlas.
rKatolicke Novinv" so naznanile, de jc gospa Frančiška Batthanv, rojena grafinja Szčchčnvi, v Pinkafeldu samostan za usmiljene sestre založila. Za tako veliko stavbo potrebni les bodo tamošnji prehivavci, veči del protestanti, zastonj privažali.
V zedinjenih deržavah severne Amerike je sadaj 41 škt fij, 1574 duhovnij, 1712 cerkev, 34 seme-niš, 20 cerkvenih vikših šol, in 112 samostanov v odrcjcvaiijc mladiga ženstva.	C. a M.
Odgovorni vrednik: Andrej Zamejr. — Založnik: Jožef Blaznik.