17. številka. L— uUfi .«T JF Letnik VIL leto leta . leta Mesečno. listu: — . K 10*— • „ 5- . , 2-50 . „ 1‘— lana] Avstrija : -— Čelo leto . . „ 15-— Posamezne številke — 10 vinarjev. — STR (Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. — Telefon ši. 113. Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. • Inserat! ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. — „Sforza“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračaja. £ uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Naše prodiranje proti Stanislavu. Melika bitka na južni strani Dojestra. — Junaštvo Hrvatov. — V središču Karpatov naši prodrli do reke San. — Borba za Deklo. — Štajerski domobranci se hrabro držali. - Pri Grrybovu padli naši Rusom v bok. — Severno od Varšave Nemci zavzeli mesto Prasnys. — Hindenburgov velikanski bojni plen. — Podmorski boji med Nemci in Angleži. — Kupčija za Dardanele. — Vojska med Japonsko in Kitajsko? Državni zbor. Dunaj, 25. februarja. Vse vojskujoče države so sklicale svoje državne zbore, da so dale zastopnikom ljudstva priložnost, izreči glede opravičenosti vojske svojo solidarnost z vlado. Tudi Turčija in Ogrska sta sklicali svoje državne zbore. Vsled tega je razumljivo, da se pojavlja sedaj vpraš!a,iije, ali bi ne bilo mogoče še vendar le sklicati državnega zbora. Vsledi obstrukcije čeških agrjareeV’ je bil državni zbor že dne 16. marca lanskega leta odgoden. A začetkoma vojske pa, je Vlada državni zbor zaključila. Javnost je ta vladni ukrep odobravala, ker je bil vsakdo prepričan, da bi državtai zbor mogel po nekaterih, svojo imuniteto izrabljajočih strankah, oziroma osebah, zanesti disharmonijo v splošno navdušeno razpoloženje, vsled česar bi nudil državni zbor na zunaj sliko, ki bi ne bila samo nelepa, ampak bi tudi ne odgovarjala dejstvßnim razmeram. Med tem so tudi na željo odstopivšegaj viteza Bilinskega zbornični podpredsedniki dr. German, Ro-mancznk in Pernerstorler zahtevali siejo zborničnega predsedstva, da v njej izrečejo zahtevo po sklicanju državnega zbora. Nagibi so bili strankarsko-politič-ni. Ker Hrvatsko-slovenski klub ne čuti potrebe, da bi se dal vpregati za vožnje v interesu drugih strank, se je njegov zastopnik v predsedstvu vitez Pogačnik omejil v seji na izj'ajvo, da je njegov klub že pri ministrskem predsedniku grofu Stürgkjhu jasno izrekel in utemeljil svoje stališče glede državnega zbora in še vedno vstraja pri svojem stališču. Vsled tega se vitez Pogačnik ni udeležil glasovanja. Casniška poročila^ da je glasoval proti, so neistinita. Seja predsedstva avstrijskega, državnega zbora se je vršila dne 28. februarja. Po seji je šlo vse predsedstvo državnega zbora k ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, da mu sporoči v seji izražene želje in sicer glede cenzure časopisja, glede oskrbe prebivalstva z živili ter končno vprašanje glede sklicanja državnega zbora na kratko zasedanje. Ministrski predsednik jim je označil svoje stališče glede vseh izraženih želj. Glede časopisne cenzure je naglašal, da je sedanja omejitev časopisja zgolj časovnega značaja. In povdarjal je nadalje, da je prepričan o tem, d'at vlada ni nikdar prekoračila meje glede omejitve čassopisja. Kar se tiče popolnoma enotnega in enakomernega izvrševanja cenzure Časopisja, je pa treba upoštevati, da opravlja v monarhiji več sto oseb službo cenzuriranja časopisja, vendar pa hoče poskrbeti, da se doseže v tem oziru nekoliko večja {enotnost ter da bo z LISTEK. Moji doživljaji v vojski. Iz dnevnik*! četovodja Franca Strmšek iz Konjic (iz severnega bojišča). (Dalje.) VII. Odšli smo na cesto, ki pelje proti reki. Bila je strašno blatna. Zraven je še bila huda tema. Korakali smo drug za drugim. Večkrat smo morali skočiti hitro s ceste za kako dreVo, kadar smo slišali, dp nam brni nasproti kak šrapnel. Potem smo pa zopet nadaljevali pot. Pridemo do poljskih straž. Poročnik poišče moža, ki je prinesel vest, da Rusi delajo most čez1 reko, mene pa določi, da naj zopet idem z desetimi možmi se prepričat, če se most res dela ali ne. Grem torej v božjem imenu z desetimi možmi in s tistim možem, ki je, kakor je trdil, videl Ruse most delati. Hodimo kake pol ure. Naenkrat se jasno posveti. Takoj sem spoznal, da je to ruski žarkomet. Posvetil je na vse strani, pa zopet otemnel. Mi smo se seveda hitro vrgli na tla. 'Cez kakih pet minut se zopet posvieti. Sedaj pa, ko je bilo polje in grmovje ravno vštric nas prav lepo razsvetljeno, zapazim neko gibanje. Rečem Ivanu, ki je bil tik mene, naj gleda in tudi on vidi, kakor jaz, švarmlinijo, ki je prodirala proti nam. Bila je kakih 200 korak (K pred mami. „Fantje“, rečem polglasno, „sedaj pa pozor in korajža!“ Cez mal trenotek postane zopet tema. Jaz zapovem svojim desetim možem, napraviti bojno črto švarmlinijo. Svetloba zopet posveti in, nam pokaže sovražnika. A !„Salve ! Ogenj ! “ komandiram. Tako vstrelimo trikrat zaporedoma vsi. Ha, ha, kako so se obrnile te uboge, ruske pare. Našim fewntom so poprej srca utripala in Ivan mi je priznal pozneje, da ga Še ni nikoli bilo taco strah, kakor sedaj, ko je taku nenadoma stal pred sovražnikom, ali sedaj bi pa bili niajrajše dirjali za njimi. {Toda jaz sem takoj spoznal, da to ne kaže. A videl sem pa tudi, pri čem da smo. Sovražnik je res že čez reko prikohacal. Torej hitro domov, oziroma do poročnika. Povem mu vse in on je lahko jjavil na divizijsko povelje, Če tudi ni sapn izvršil dane mu naloge. Ko smo se ,vračali, smo imeli smolo. V temi smo izgubili staro pot in smo še le proti jutru dospeli v vas, odkoder smo se prejšnji večer podali na poizve)-dovanje. Drugi dan smo cel dan kuhali in jedli in bili veseli, če tudi je tu pa tam prifrčal ka{k postranski šrapnel. O mraku se v-sedem na klop pred hišo, koder sem bil nastanjen, si prižgem cigareto in se zarnis- vsemi mogočimi olajšavami v tehničnem oziru podpiral časopisje. Glede oskrbe prebivalstva z živili se je ministrski predsednik skliceval na (ravnokar Razglašeno cesarsko naredbo. Izrazil je trdno prepričanje, da se bo odstranilo pomajnjkanje moke na ta način, da se bo preskrbela potrebna množina koruzne moke. Kar se tiče s k 1 i c a n j a a vf s t r i j s k e g a državnega ?bora na kratko zasedan-j e, je ministrski predsednik grof Stiirgkh naglašal, da važni in tehtni vzroki, radi katerih se je ob izbruhu vojne zaključenje državne zbornice in deželnih zborov splošno sprejelo brez ugovora, obstojajo še tudi sedaj v nespremenjeni meri nadalje. Vlada bi ne mogla prevzeti nobene odgovornosti, če bi še tudi v sedanjem času ne upoštevala teh razlogov. Ministrski predsednik je mnenja, da so k njemu došli gospodje, če so dobro prevdarili njegove besede, prišli do prepričanja, d!a je za sedanji čals in v bližnji bodočnosti prva in najvažnejša naloga, da se pritegnejo vse gibajoče sile naše države, složno in nemoteno po političnih strankarskih bojih, k velikemu delu za obrambo domovine. Končno se je ministrski predsednik izjavil, da bo stopil v stik s pristojnimi mesti, da se pospeši izvedba vtojaškega kazenskega postopanja zoper nevojaške osebe. Odredbe glede žita in moke. Namera naših sovražnikov nas izstradati se mora na vsak način preprečiti. V ta namen je izšla dne 24. t. m. cesarska naredba, s katero se devajo vse zaloge žita (pšenica, rž, ječmen, oves in koruza) ter lim. Tu zaslišim pridušeno ženske petje v poljskem, jeziku. Nekam otožni glasovi so bili, a lepi. Od kod le pridejo? Začnem iskati. Par metrov v stran se je nahajala majhna zidana hišica, kaka dva metra dolga) in široka, pravi kvadrat, Menda pa ne pridejo glasovi od tam? Grem in odprem vratca. O, ta hišioa je ja studenec in iz globočine prihaja petje. Čudno to! Peljala je v studenec lestvica. Pogledam bližja in vidim več metrov globoko luč, ki je razsvetljevala sicer majhen, % čeden prostor. V tem so bile tudi pevke, dve poljski deklici. „No“, pravim, „tu notri ste pa varne pred granatami dh-šrapneli in si lahko pojete. Pa če bi vama poslala naša motorna baterija granato, vaju pa tudi tu ven izkoplje.“ „Bože nam pomozi“, ste dejali. Jaz pa sem zaprl vrata in premišljeval, čemu neki ljudem služi ta majhen prostor.. Ali se hodijo po leti v njega, hladit, ali je bilo samo skrivališče? Tega Še danes ne vem. Drugo jutro smo odšli proti Jaroslavu in potem na Przemysl in drugi dan, dne 10. oktobra, smo dospeli do Novega Mjasta, Srečali smo zelo mnogo ra-njencev. Slutil sem, da nas Čaka Še hud boj. Nisem se motil. V {vasi Grabovniea je bilo korno poveljstvo. In našli smo tudi vse polno ujetih Rusov ter ruskih strojnih pušk itd. mlinski izdelki vsake vrste (moka, zdrob, ječmenček (ješprenj) i. dr,), izvzemši otfrobe, same ztase ali mešane, zirlatene ali nezmlatene, kolikor niso v posest države ali vojaške uprave, z dnem 24. t. ni., dokler se ne ukrene drugače, pod zaporo. Od tega dne naprej se pod zaporo dane zaloge brez oblastvenega dovoljenja ne smejo niti pođelovati, porabljati ali pokla-dat:„ niti prodati. Da se založi najnujnejša potrebščina, so v omenjenem cesarskem ukazu določene primerne izjeme. § 3. cesarske naredbe se namreč glasi: Kljub zapori smejo brez dovoljenja a) posestniki pod zaporo danili zalog za preživljanje pripadnikov svojega gospodinjstva (gospodarstva), vštevši t ste delavce in nameščence, ki jim gre prosta hrana ali krušno ž to in mlinski izdelki za mezdo, porabljati svoje lastno zaloge, od tega pa do obče uravnave porabljanja porabiti samo količino, ki ne presega za glavo 7'2 kg mlinskih izdelkov ali 9 kg žita na mesce (240 g mlinskih izdelkov ali 300 kg žita na dan); b) peki in sladšč,carji porabljati moko za peko (n tisti, ki obrtniško za plačilo oddajajo mlinske oddelke tretjim osebam, dobavljati jih, kolikor je to potrebno za založbo neposredne porabe njihovih odjemalcev v okraju političnega oblastva I. stopnje. Ako je treba, lahko obla-stvo "določi to množino porabe za posamezne ali vse o-Ij ral e ali ukrene druge naredbe, da se zabrani nabiranje mlinskih izdelkov pri konzumentili; c) posestniki kmet jskih obratov porabljati žito za lastno setev ali dobavljati drugim kmetovalcem za namene setve proti potrdilu, iz katerega je razvidno pridobitnikovo ime, vrsta in množina semenja in dan oddaje; d) konjereje! pokladati od zaloge ovsa, ki je v njihovi posesti, za vsakega konja povprečno 3 kg na dan; e) mlinska podjetja mleti žito; I) pričeti prevozi v tuzemstvu se smejo spraviti do konca. Namen cesarske naredbe je, da se zagotovi kritje potrebščine na žitu in moki vseh. v tostranski državni polovici živečih prebivalcev do prihodnje žetve, in sicer kljub raznim zaprekam, ki jih povzročajo vojni dogodki. Pod danimi okolnosuni je mogoče, ta smo’ ter doseči samo s splošno ureditvijo uporabe na ta način, da se namesto svobodnega prometa z omejenimi nepogrešljivimi konzumnimi predmeti, postavi organizacija, s katero se daje posamezniku na razpolago samo ona množina, ki odpade na vsakega poedi'n-ca, uvaževaje obstoječe zaloge in celotno število vseh onih, ki jih je treba preskrbeti. To temeljno načelo cesarske naredbe zahteva, da,, se najprvo izdate dve pripravljajoči odredbi. Ti odredbi sta: zapora vseh zalog žita in moke, ki je stopila v veljavo na dan razglasa (dne 24. febrj cesarske naredbe in registriranje teh zalog s 5'm najobsežnejšim popisom vseh zalog. Kakor smo že omenili, je b la zapora z 24. februarjem uveljavljena. Brezpogojno je potrebno, da se celokupno prebivalstvo najnatančneje ravna po predpisih glede zapore. Vsako kršenje teh predpisov se strogo kaznuje. Naši očetje, naši možje, naši sinovi,, naši bratje se že mesece bore s sovražniki in žrtvujejo z občudovanja vrednim pogumom svoje življenje in zdravje domovini. Nas, ki smo doma, je sveta dolžnost, da omogočmo našim junaškim boriteljem izvojevati končno zmago sitem, da se natanko ravnamo ponaredbah;, ki jih je izdala vlada v interesu celokupnosti. — Vpričo tega vzvišenega cilja moramo brez godrnjanja sprejeti vsako malo otežkočenje in vsako omejitev v naših življenskih nadah, S proglasitvijo zapore se v marsikaterem oziru omejujejo pravice svobodnega razpolaganja, ki jih imajo posestniki zalog. Kdor i m a k a-k o zalogo moke a t i žit'a, s m e> za prehrano pripadnikov svojega gospodinjstva ali gospodarstva, pri čemur so všteti tudi posli, porabiti samo ono množino, ki ne presega na dan 240 g moke ali 300 g žita za v s) ako glavo (na mesec 7'2 k g m o k e ali 9 kg žita z a vsako Naših topov so bile cele švarmlinije ukopane. Pripravljali smo se na hud naskok. Mi smo bili pri-deljeni-za varstvo artilerije. Pri tem smo se tri dni zadrževali v gozdu. — Prvi dan nam je bilo hudo, ker ni bilo kuhinje, potem je pa ta vendar le prišla in se je nam prav dobro godilo. Ob neki prosti uri ležimo skupaj v travi; četo-vodja Mar, Ivan in jaz. Mar je bil nekako zmišljen. Kaj mu je neki? Počasi potegne iz tornistra papirje, ki so nalašč za izdelovanje škic in za pisanje pojasnil, oziroma poročil, jih da meni in pravi’ „Franci, nosi to ti ter jih zdrav rabi. Jaz jih ne bom potreboval ve(č!“ „Zakaj vendar ne? Kaj ti je?“ A on mi jih vrže v naročje — vstane ter odide proč. (Dalje prih.) Razgovor z Joffrom. „Frankfurter Zeitung“ priobčuje sledeči zanimivi pogovor francoskega vrhovnega poveljnika z nekim znanim francoskim pisateljem, ki je potem objavil celo vsebino tega pogovora v listu „Depeche des Toulouse“ : — Vse stoji dobro, da:, celo izvrstno — je vs-kliknil Joffre, še preden sem ga kaj vprašal. — Soissons ? — To je bila volja usode, morebiti tudi napaka, ako hočeš; na vsak način pa samo epizoda. Nikdar in nikoli nisem niti trenutek; dvomil o končni zmagi naše stvari. osebo), V gospodinjstvu s 5 osebami na primer se snih porabiti vsak dan samo en kilogram 200 gramov moke, — Peki :>n sladščičarji smejo v svoji obrt:, porabljati za peko samo toliko moke, kol kor je treba, da' pokrijejo neposredno potrebščino svojih odjemalcev v obsegu pol.tičnega okraja njihovega bivališča.' Tisti, ki kot obrtniki oddajajo proti plač.lu moko ali druge mlinske izdelke tretjim osebam, 'to so mlinarji, trgovci z moko, društva konzurae.tov, trgovci z mešanim blagom .itd., smejo takisto samo v tol.ko dobavljati moko, oziroma mlinske pridelke, v kolikor je to potrebno, da se pokri.e neposredna potrebšči :a, odnos o poraba njihovih odjemalcev v obsegu političnega okraja njihovega bivališča. Posest n i k i kmetij smejo žito porabljati za lastno setev, smejo pa je tudi dobavljati drugim kmetovalcem takisto za setev, toda proti potrdilu. Posestniki konj smejo od svoje zaloge ovsa rabiti za krmo vsak dan povprečno 3 k i 1 o g r a-m e za vsakega konja. Samo ob sebi se razume, da smejo mlinska poj et ja mleti žito, takisto' se smejo spraviti na svoj cilj tudi započet transporti; S temi, v razglasu o zapori izrecno navedenimi določbami, je očividiio zadostno skrbljeno za preskrbo prebivalstva s kruhom lin jedili, Id se pripravljajo iz moke. Zato je 'tem bolj potrebno, da ko zum ne prekorači že preje navedenih množin. Vsaka, preko navedenih določb segajoča poraba moke ali žita je brez posebnega dovoljenja politične okrajne oblasti, odnosno mestnega magistrata, prepovedana. Ne glede na navedene določbe se torej ne smejo pod'zaporo se nahajajoče zaloge žita in moke, ozdoma mlAskih izdelkov brez dovoljenja polit čne oblasti ali mestnega magistrata ne mleti, ne uporabljati z a h r a n o, ne prostovoljno ali d r a ž b e n i m p o t o m prodajati. Samo ob sebi se razume, da se poli-tična oblast ali mestni magistrat ne bosta protivili, dati tako dovoljenje v slučajih, kjer bo izkazana potreba. Vendar je treba izrečno posvariti prebivalstvo, a-ko se hoče izogniti težkim posledicam kazni, danai ne opušča, da si izposluje tako dovoljenje, takisto pa naj tudi ne skuša, da bi se na ta ali oni način izognili strogi določbi. Končno je nam iz vsebine cesarske naredbe še zlasti opozoriti na to, da morajo biti vse pošiljatve žita in moke, oziroma mlinskih izdelkov, ki se imajo prevažati z železnico, opremljene s posebno transport io svedočbo, ki jo izdaje politična, okrajna oblast ali mestni, magistrat. Naredbom glede zapore bo sledil splošen popis zalog. Domača in zunanjo politika. Dober opomin za Srbe v Bosni in Hercegovini. Pred nekaj dnevi je prišel novoimenovani dež. šef Bosne ,in Hercegovine, general Stefan pl. Sarkotič, v mesto Banjaluko, kjer je bil slovesno sprejet. Prišle so deputacije raznih veroizpovedanj in narodnosti dežele k slovesnemu sprejemu, ki so z nagovori pozdravile novega deželnega Šefa. Na nagovlbr grš-ko-iztočnega metropolita Vazilija Popovič, ki je prišel kot vrhovni glavar srbske cerkvene obči-n e, je odgovoril general z nejkaj stavki, iz klajterih je bila spoznati železna volja; novega deželnega Šefa, ki hoče dosedanji način božanja Srbov; temeljito odstraniti in napraviti red v deželi. Po vsej pravici je general označil srbsko cerkev in šolo za izvir zastrupil en j a ljudstva. Pl. Sarkotič je izrazil upanje, da je bilo metropolitovo zagotavljanje udanosti do prestola in monar- Tako je Joffre govoril takoj v začetku, ko so izbruhnile sovražnosti. Tudi danes mu je pri teh besedah zaigral fin smešek okoli' njegovih ustnic, toda vendar so se v meni znova zbudili neprijetni spomini na nemško prodiranje proti Parizu in na poraz pri Charleroyu. Rekel sem torej Joffru: — Moraš mi nekoliko natančneje razložiti pripovedko o Charleroyu. Vprašal sem ga, a(li je res, kakor se misli v najširših ljudskih krogih in tudi v armadi, da nas je tedaj iv, Belgiji premagala silna sovražnikova premoč. General Joffre, ki v svojem celem življenju še nikdar ni izpregovoril kake neresnice, mi je odgovoril na to vprašanje : — Nikakor ne ! Na noben način ! Naša armada je bila dovolj močna. Bitko pri Charleroyu bi bili morali dobiti mi in to deset proti eni. Izgubili smo jo po svoji lastni krivdi, to je, po krivdi svojih voditeljev. Že dolgo preje, preden se je začela vojna, mi je bilo jasno, da je veliko Število naših generalov ostarehh in utrujenih. Nekaj sem jih našel naravnost nesposobnih, nedorastlih svoji nalogi. Pri drugih sem dvomil, a nekateri so me narajvnost vznemirjali. I zre irei sem svoj namen, da zamenim v naljvišjem vodstvu izčrpane in neuporabne elemente z mlajšimi močmi, in sem ta svoj namen tudi izvedel vkljub vsem komentarjem in neprilikam. Toda vojna je prišla prehitro! Med generali je bilo tudi takih, ki tedaj tudi niso odgovarjali mojemu pričakovanju. Pravi voditelj pač prihaja do izraza še le v vojni. Odgovornost v vojni je večkrat tako težka, da celo pri zaslužnih možeh oslabljuje celo najsijajnejše zmožnosti. In ta 'katastrofa se je zgodila tudi pri nekaterih mojih poveljni- liije odkritosrčno. „Jaz Siam“, je nadaljeval pl. Šaril, otič, „sem jugoslovanskega pokoljenja in spominjam se iz svoje mladosti, da niso v moji hrvaški domovini Srbi glede zvestobe do cesarja in domovine prav nič zaostajali za. Hrvati. Hrvati in Srbi so bili opora prestola. S tem večjo bolestjo sem moral izvedeti, kaj se je zgodilo in kaj se še dogaja tudi danes. Naklonjenost in dobrohotnost uprave n apr am ljudstvu so voditelji ljudstva označevali . za slajbost. Duhovščina (pravoslavna), poklicana, da. neguje dušo naroda, jo je zastrupljala, učiteljstvo, kateremu je izročena vzgoja duha, ga je zastrupljalo. Izražam prebivalstvu pozdrave. Sicer je tudi ljudstvo odgovorno za to,, kar se je zgodilo, toda glavni krivci so vendar tisti, ki so ga spravljali na krivla pota, pravoslavna duhovščina in učiteljstvo. Velika škoda se mora sedaj popraviti. Duhovščina (pravoslavna) in učiteljstvo morata nastopiti druga nova; pota in upam, daj bosta delovala v mojem smislu. Ce bi se pa ne uresničilo to pričakovalo je, potem se bodo našli drugi, katerim se bo mogel mirno izročiti ta dragoceni biser države, — duša in srce ljudstva. Biti mora drugače. Bosno in Hercegovino spaja neraždružljiva vez z monarhijo in tako bosta vedno ostali. Z vso brezobzirnostjo se bo postopalo proti rovarjem.“ Ko je pl. Sarkotič sprejel občinski zastop mesta Banjaluke pod vodstvom župana bega Hamdi Dzinic, ki je zagotavljal zvestobo meščanstva do prestola in monarhije, je pripomnil, da je sicer v prvi vrsti naloga občinskega zastopa,' da brez ozira na politiko posvetuje svojo pozornost narodnogospodarskim v-rrašianjem, toda znano mu jè, da se nahajajo v občinskem zastopu prestolu in državi udani občinski odborniki, pa tudi taki, katerim se to spričevalo ne more' dati, vendar on pričakuje, da si bodo poslednji v polni meri svesti svojih dolžnosti napram državi, ker bi se sicer moralo škodljivce izbacniti iz vseh zastopstev. Tudi te besede so bile Srbom namenjene. Župan mesta Banjaluke, beg Hamdi D Arnič, je vodja tamošnjih mohamedaneev, ki so udani cesarju in monarhiji. Besede pl. Sarkotiča so bile torej namenjene srbskim občinskim: svetovalcem mestnega zastopa — Banjaluke. Tudi pl. Koerber je povodom ; svojega prvega obiska v Bosni pri sprejemu uradništva v Sarajevu rekel, da bo z vso strogostjo nastopal proti subverzivnim elementom v deželi in da popolnoma soglaša z generalom pl. Sarkotičem. Novi belgijski poslanik pri Vatikanu. Rimske kroge, ki so stali čez 20 let v najožjem stiku z osivelim dosedanjim Belgijskim poslanikom pri Vatikanu, baronom d’Erp, je zelo neprijetno dir-nilo, da je belgijski kralj odpoklical svojega starega diplomata, ki ni mogel doseči uspehov, ki se doseči ne dajo, ter ga nadomestil z odlično parlamentalrno osebo belgijskih katoličanov. Novo imenov/ani poslanik, "znani učenjak Jules Van den Heuvel, je bil rojen leta 1854 v Gandu, kjer je bil odvetnik. Ko je bil poklicajn za profesorja na vseučilišče v Lovanj, ni odložil svoje advokature. Spisal je razpravo o reviziji ustave v Belgiji. Ne da bi bil "belgijski poslanec, je bil imenovan leta 1899 za justičnega ministra in se je kot tak z vso odločnostjo potegoval z;a uvedbo proporca v Belgiji. Leta 1907 se je vrnil nazaj na lo-vanjsko vseučilišče, kjer je ustanovil zavod za socijalne in politične Študije. Na glasu je kot mož, ki pospešuje in ljubi umetnost. kih. Dogodil se je pri njih nekak preobrat vseh vrlin. Spoznal sem njihove slabosti in moral sem jih prestreči. Z mnogimi njih me je vezal čut tovarištva ali celo prijateljstva. Toda Če ljubim svoje prijatelje, je ljubezen do Francoske v meni vendar močnejša! Odstavil sem jih naravnost z njihovih mest, kar bi se moralo zgoditi tudi z menoj, ko bi se izkazalo, da sem nesposoben in slab. Razumeti je treba, da to zanje ni bila kazen. Bili ,so to le ukrepi, ki jih je nalagala splošna korist. Težkega srca sem storil svojo dolžnost. Ko sem bil sasm, sem se razjokal. — Da vrhovnega poveljnika odvrnem od njegovih žalostnih misli — pravi publicist — sem. obrnil pogovor na nemško umikanje od Marne. Joffre je navedel kot vzrok za to nepričakovan prihod armade generala Manourya, ki se je v Času nemškega prodiranja v Vsej hitrici in popolnoma tiho sestavljala pri Amiensu in je Nemce spravila v zadrego. — In sedaj? — je vprašal publicist. — Treba je naravnost obžalovati, da sedanji položaj ne nudi nikaiKoršne priložnosti za podobno odločno manevriranje. Gotovo imaš zopet pripravljeno kakšno; presenečenje ? — Seveda! To se razume! — je odgovoril general Joffre, smeje se. In kakor da se je hotel izogniti nadaljnemu in preveč diskretnemu vnašanju, je nadaljeval: — Manevriranje? Prav za prav saj mi drugega ne delamo nič. Napoleon je trdil, da dobiva svoje bitke s pomočjo nog svojih vojakov. Danes se dobivalo bitke s pomočjo lokomotiv. To je vsa razlika. Blago v ni promet med Bolgarijo ÌLI ItUihUlijjO Bukarešta, 20. februarja. „Age.ice Koma .e“ javlja: Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo glede prevažanja blaga skozi obe državi so imela ugoden uspeli. Generili a ravnatelja železno obeh držav zdelujeta sedaj podrobna dol cula, tieoea se prevažanja blaga, To pome..! za. nas veliko ugodnost, a ko bomo dobivali uvoz z Bolgarije' skezi Rumun jo, predi ra n B Albancu V v Srh ju 'Rim, 23. februarja. Iz 'Skadra se javlja, (la s n Albanci v bl.žini Prizrena vrgl nazaj srbske čete in so zasedb šest manjših krajev. Podkupljeno nm-uiisku čašo* pisjfb V seji rumunske zbornice dne 18, februarje j je prišlo do prizorov, kakoršnjih je komaj najti v kaki drugi zbornici. V jaivni seji se ni samo očitalo najbolj razširjenemu rumunskemu listu /„Adeverul“, da je podkupljen, ampak so se imeno|via|la še celo imena urefdnikov, ki so bili podkupljeni, ali pa so bili podkupljivi. V kakšni drugi državi bi odkritje takih razmer uplivMo očiščujoče, klaiEo bo pa, uplivalo v Ru-muniji, tega seveda ne vemo. Na dnevnem redu zbornične seje je bila zakonska predloga o tujcih. Poslanec Mille je v teku svojega govora dolžil upravo države lin policijo, da je podkupljiva, nakar mu je poslanec Couza zabrusil v obraz, 'da se v hiši obešenega ne sme govoriti o vrvi in to tem manj, ko dobro ve, da pozn/a celi svet tiste, ki so njegovi sotrudniki pri urejevanju listov in katerih imena je javno mnenje že davno postavilo na sramotilen oder. Mille: Prosim, da se izrazite natančneje! Couza: Mislim, da bi bilo bolje, da ne storim tega. Klici: Ica! Ica! Couza: Mar li, gospod Mille, mislite, da ni nobenih časopisov in časnikarjev, ki vzamejo denar, k!ak|or policajev, ki niso podkupljeni ? Mille: Cela država je podkupljena! Poslanec Miclesco: Poznam enega, ki je pred tremi tedni vzel milijone! i 1 ! H : c ! : Po nekaterih medklicih je relkel poslanec, 'Jorga poslancu Mille: Vi imate manj pravice, kakor vsak drugi, govoriti o podkupljivosti, ko, vendar vaše časopisje vsak dap korumpira državo. Ko je hotel poslanec! Couza nadaljevati svoj govor, ga je prekinil poslanec Procopin (predsedniki društva časnikarjev in glavni urefdnik lista „Inde-pendance Roumaine“, rekši : Gospod Honigmann od lista „Adeverul“ jemlje denar od Vseh strani, vzel je tudi od mene denar. (Velika senzacija,) Poslaneo Mauroeoddat: In od mene tudi! (Globok molk.) Mille: Ni dovoljeno, tujo osebo, Ki ni član zbornice, in se vsled tega ne more zagovarjati, vlačiti y razpravo, Couza: Vi, gospod Mille, ste zahtevali, da se najvedejo podatki, in gospod Procopin je ustregel vaši želji. Vidite torej, da ni v Rumuniji samo publicistov, ampak so fudi žurnalisti, katere se lahko prime! (Živahno gibanje.) Pred vojsko ed Japonsko in Ki jskoV Japonska bi na vsak način rada v kalnem ribarila ter se hoče v sedanjem zamotanem svetovnem položaju okoristiti s tem, da hoče Idobiti jerobstvo nad Kitajske. Japoncem raste od dne do dne drznost in poželjivost. Ne zmenijo se za sbafila Združenih držav, ampak se resno pripravljajo, če treba, tudi na vojsko. Svojo mobilizacijo izvršujejo z veliko naglico. Domneva se, da bo Japonska, če se ne ustreže njenim zahtevam, s 1. marcem prekinila 'diplomattčne zveze z Kitajsko. Kitajsko ljudstvo prireja burne demonstracije zoper Japonsko in zahteva od predsednika. JuanŠikaja, naj ukrene vse potrebno, 'da, Kitaisna z orožjem brani svojo neodvisnost. Japonske zahteve. London, 24. februarja. (Uradno.) List „Associated Press“ poroča, s Pekinga: Ce so poročila, ki so došla iz dobropoučemh kitajskih in inozemskih iviirov, reslnična, je Japonska državam, M so ji prijazne, zamolčala nekatere zahteve, ki jih je stavila Kitajski, ,T;ako je n. pr. zahtevala 1 Jiaponska, da dobijo pri imenovanju tujcev zhvsvetovalce pri policijski, vojaški in finančni kitajski državni upravi Japonci prednost. Kitajska mora v bodoče polovico svojega orožja in streliva, ki ga rabi, naročati na Japonskem, ali pa si ograditi arzenal z japonskim obratnim materialom in pod japonskim vi- šjim nadzorstvom. Japonska zahteva najdalje vse tiste predpravice, ki jih uživajo nai Kitajskem druge narodnosti, pri ustanovitvi misijonov .tin gradnji šol, tei- drugih kulturnih zavodov, za pospeševanje budizma. Japonska zahteva najdalje, da se koncesije za gradnjo železnic, rudnikov in napravo ladjedelnic v bodoče oddajajo edino le Jojponcem; drugim jnozem-cem se smejo take koncesije podeliti edino le z izrecnim dovoljenjem Japonske. Kitajska je podala laponski tri protipredloge glede koncesij v Mandžuriji, Mongoliji in v Santun-gu. Ob enem je Kitajska prippajvljena javno podati izjavo, d;a ne bo nikdar kakega pristanišča ali otoka odstopila kateri drugi državi, a odločim se je branila dati Japonski v tem oziru kako jamstvo. Biploinatične zveze med Kitajsko in Japonsko pretrgane. Berolin, 24. februarja;. Iz Tokia na Japonskem se javlja: Kitajska vlada še ni odgovorila na zadnjo japonsko noto, ki je bila po vsebini in obliki istovetna z ultimatumom (zadnji predlog pred vojsko). Tukaj se splošno meni, da bo Japonska pretrgala, s L marcem diploma,tične zveze s. Kitajsko na-ta način, da bo odpoklicala svojega poslanik/a iz Pekinga. Vojno razpoloženje na Kitajskem. Kodanj, 24. februarja. Ruski list „Rječ“ poroča iz Imesta Irkutsk, da dobiva kitajski predsednik Juanšikaj številna ifisma in brzojavke, v katerih Kitajci ddločno protestirajo zoper japonsko mobilizacijo. V mnogih kitajskih, pokrajinah so se vršila zborovanja, na katerih je ljudstvo pozivalo vlado, naj se upre 'Japonski. Te zahteve so naišle živa/hen odmev v kitajßkem časopisju in v postavodajnih zastopih. Juanšikajeva priljubljenost in njegova složnost z ljudskim mnenjem vsak dan rase. Ko je Juanšikaj spoznal razpoloženje ljudstva, je svoje dosedanje postopanje napram Japoncem korenito spremenil. Kitajska prosi Združene države za posredovanje. „sNewyork Herald“ poroča: Predsednik Wilson je dne 24. februarja sprejel kitajsljaga poslanika,, Kateri mu je predložil prošnjo kitajske vlade za posredovanje v kitajsko-j aponskem sporu. Odločitev državnega sveta Združenih držav se bo izvršila še le prihodnji teden. Med tem bo predsednik Wilson sprejel tudi japonskega postanika. Londonske „(Times“ poročajo dne 23. februarja iz ‘Vašingtona;: Sedanja politika Japonske vzbuja v Vašingtonu veliko skrb. Časopisje piše zoper japonsko politiko. Amerikanci so zelo ozlovoljeni, ker hoče Japonska sedanjo vojsko izrabiti v sjvoj prid. flystPijshQ-pusho bojišče. Maribor, 25. februarja. Na treh straneh najše bojne črte zoper Ruse se vršijo sedaj krvavi in srditi boji. Južno od reke D n j e s t r pri mestu S t a n i s 1 a v, ob D n K 1 i in na .skrajnem severnem krilu, s e V| e r n o od V a, r -šave (izhodno od M a z o v s k i h j e z e r). ,, Južno od reke Dnjestr (v i z h o d n i Galici-j i) se avstrijske čete Vkljub vsemu nad vse žilavemu ruskiemu odporu vedno bolj približujejo ruskim postojankam pri mestu Stanislav. Na!š sunek v smeri iz Nadvorne in Kolomeje v ruski bok pri Stanislavu je bil zadnji čas posebno silen. Zelo so se izkazali naši bratje H r v[ a t j e, ki so. v sijajnem naskoku zavzeli važno višino pred Stanislavom. Celo generaini štab jih je v svojem uradnem poročilu javno pohvalil. Uspehe smo dosegli zadnje dni tudi v središču karpatske bojne črte med prelazi 'V o 1 o vi e c, U s o k in V y s k o v. Naše kolone so se pomaknile dokaj ‘daleč s karpatskih grebenov v ozemlje ob' gornjem toku reke San, ki izvira v Karpatih pri Užoku. O bjojih pri D u k 1 i se zadnje dni ni podrobno poročalo. Gotovo se tam še vedno /vršijo srditi boji. Rusi bi tam radi našo bojno črto razklali v tdva dela. Ruska armada se je tukaj močno zajedla v karpatsko ozemlje. Ker pa so naše [čete na severni strani Duk-le pri Grybovu (mesto v zahodni Galiciji med mestoma Novi-Sonč in Gorlice) vrgle Ruse proti izhodu, postaja tudi položaj z a R u s e p r i Dukli bolj o p a s e n. V bojih pri Dukli so se posebno hrabro držali štajerski deželni b r >ai m b o v c i. Ob D u n ia j c u in N i d i položaj večinoma nespremenjen. J, u ž n o o d ,V i s 1 e (pri Varšavi) ni nobenih posebnih sprememb. Nekatera poročila pravijo, da, so se Nemci priBzuri in Raiwki nekoliko umaknili in sicer iz sfrategičnih ozirov. Na severni s t r a n i| ,V i s 1 e je Hindenbur-gova armada zavzela mesto P r a s n y š. Zadnja Hindenburgova zmagal pri M a z o v s -kih jezerih je bila še bolj isijajna, kot se je prvotno poročalo. Po nemških poročilih so Rusi izgubili v zimski vojski nad 165.000 mož in čez 3 0 0 t o-p o v. Ruska upadna poročila ,sa,ma priznavajo, da znašajo njih izgube okrog 100.000 mož. Vrednost plena, ki je padel Nemcem v roke, pa znajša 354 milijona rubljev. Borba za Stanislav. Budimpešta, 23. iebiruarja. Posebni poročevalec lista „’Pesti Hirlap“ poroča: Boj za Stanislav divja z naj večjo silovitostjo. Rusi pošiljajo rezervo za rezervjo v bojno črto in z največjo trdovratnostjo branijo svoje postojanke. Višine pri Stanislavu imajo močno zasedene, ker hočejo za vsako ceno preprečiti prodiranje našega desnega krila, kojega pritisk bi močno čutili. Vztrajni napadi naših čet so pa že precej omajali ruske pozicije na južni strani Dnjestra, in boj se pričenja za nas u-godno razvijati. Močne sile so vrgli Rusi proti Vyskovu, kjer se vrši hoj tudi na čezdalje širši fronti. Rusi nepre-staino napadajo in poskušajo, ojačeni z novimi rezervami, s ponočnimi napadi pridobiti na prostoru. A vendar smo Še do sedaj vse ruske napade krvavo odbili. Nad 60.000 mrtvih Rusov. Iz Curiha, poroča italijanski ,,'Sera“ dne 23. februarja, da so ruske izgube v Karpatih, odkar se je znova pričela avstrijska ofenziva, najtežje v tej celi vojski. Celi ruski polki so uničeni. Samo število mrtvih znaša v zadnjem tednu na ruski strani — 60.000. Vest iz Przemysla. Krakovska „Nowia Reforma“ poroča: Poštni u. radnik Adam kubanski je dobil dne 7. iebruarja dopisnico iz Przemysla z dne 31. januarja, ki se glasi tako-ie: ..Dragi! Povej vsem, da živimo v trdnjavi prav dobro. Ruske granate nam ne povzročajo nobene škode. Imamo dosti živil in ničesar nam ne primanjkuje. Ako moreš, pošlji mi z zrakoplovom kake novejše poljske časopise, nemških imamo dovolj. Pošlji mi tudi par zavojev cigaretnega papirja, ki nam ga primanjkuje. Nadejamo se, da, se v dveh tednih o-svobodimo neprijetnega ruskega, obleganja.“ Kakor poroča „Zlemia Przemyska“, ki izhaja v, samem Przemuslu, se vrše opetovano nad Przemyslom boji med našimi in sovražnimi zrakoplovi. Moč avstrijske armade nezlomljena. Budimpešta, 24, februarja. Budimpeštanskomu listu „A Nap“ se poroča iz Pariza, da je prejel pariški list „Le Journal“ od svojega vojnega poročevalca izi ruskega vojnega stana sledeče poročilo: Uspehi avstrijske armade v tej vojni imajo za posledico, da so Francozom splavali vsi sladki upi po vodi. Danes e more nobeden pameten človek več govoriti o tem, da, bo vojna moč Avstrije strta v najkrajšem času. Ta armada ima, čeprav je i-mela velike izgube, visoke tradicije, in danes se še tudi ve, da je avstrijska monarhija v stanu, hitro in laihko izpopolniti, svoje izgube in vrzeli. Ta armada še bo dala Rusom velikanskega dela, Rusija je sicer v stanu postaviti na bojišče đe'setmilijonsko armado, toda manjka ji orožja, streliva in neobhodno potrebnih železnic. Rusi se nanovo razvrščajo. Kakor se poročai iz Kodanja, so prišli ruski vodilni krogi do prepričanja, da j,e z ozirom na neuspehe, ki jih je zadnji čas doživelo rusko orožje, v Bukovini, v Karpatih, na Poljskem in v Izhodni Prusiji, potrebno, da se ruska armada pričenja zopet na novo razvrščati, to se pravi: na novo oborožiti in na novo razpostaviti. V Rusiji se v vseh okrajih zbirajo sedaj novi vojaki. Deloma se pritegnejo W novačenju že tudi mladeniči, ki bi1 še le 1. 1916. prišli k naboru. Nadalje se bodo vršili najknaldni nabori, mladeničev letnikov 1915 in 1916. Oblasti upajo, da bodo nabori ugodno izpadli. Naši motorni možnarji. Učinek motornih možu arile v ie boje velikanski,. Poročevalec nekega švicarskega, lista pripoveduje : Pri bojih na južnem Rusko-Poljskem in zapadni Galiciji sem se prepričal, da avstrijski težki možnarji nad-kriljujejo topove vseh drugih armad, Te dni je začela avstrijska baite rij a obstreljevat1' ruško baterijo, ki je ravno izbrala novo stojišče. Kakih 250 mož je bilo zaposlenih, da zakopajo in zakrijejo baterijo in namerijo topove proti Avstrijcem. Avstrijci so jih izvohali in oddali iz svojih težkih možnariev dva strela, ki sta zadela Ko se je razkadil praih in dim, se je z daljnogledom dognalo, da pri ruski bateriji ni ostal niti en mož živ. Vseh 250 mož je bilo vsled dveh strelov mrtvih. Položaj pred Varšavo. Budimpešta, 24, februarja. . Budimpeštanski list „A Nap“ je prejel od svojega vojnega poročevalca iz Lodza isledeče poročilo: Nek nemški general mi je glede položaja pri Varšavi poročal sledeče : Pred zmago v Mazovskih jezerih bi morda bil trdil, da vprašanje o usodi Varšave še ni pojasnjeno, sedaj je pa. postal položaj drugačen. Zadnja zmaga je: bila tako velika,, da bo gotovo uplivala na operacije pred Vaušavo. Potrebno je nekoliko po- trpežljivasti, (la. se počaka na učinek zmage. Utrdbe Varšave so izvanredno močne. Ruske čete delajo velikanske napore, da bi do skrajnosti pomnožile odporno silo Varšave. Na utrdbah delajo noč in dan. Bržkone bo umestno, da se preveč optimistična poročila nekaterih berolinskih listov popravijo, ki so vedela poročati, da se nahajajo nemške čete že 8 kilometrov pred Varšavo, Trenotno se nahajajo nemške čete 85 k lomotrov pred trdnjavo. Kedaj bo Hindenburg z Rusi gotov. Odličnega nemškega častnika-'jezdeca, ki se je odlikoval na bojiščih proti Rusom in Francozom in bil že pred meseci odlikovan z železnim zaf/lužnim liscem 1. razreda, je povabil, ko se je vračal z izhodnega bojišča, maršal Hindenburg k! sebi na obed v nemški glavni vojni stan. Pri obedu je spomnil maršal Hindenburg svojega gosta na to, kake. mu je kot bivši poveljujoči general v Magdeburgu izročil čast na darila, ki si .jih je priboril kot izboren jahač. Na vprašanje častnika-jezdeca, če bo mogel dne 14. marca jezditi v Strausbergu, ie Hindenburg nekoliko pomišljal in nato rekel, da on (Hindenburg) do tistega časa še sicer ne bo popolnoma gotov z Riusi, toda dopusta, da se bo mogel udeležiti dirke, mu bo .dal na vsak način. Hindeoburgcmi strategija. Vojaški strokovnjak, major pl. Schreibershofen op suje v 1 stu ,B. Z, a. M.“ način al metodo Hinden-burgove vojne strategije. Glavni cilj Hindienburgove strategije je v prvi vrsti : popolno uničenje sovražnika. Hindenburg pri njegovem bojevanju ne gre za to, da bi zasedel samo kako važno postojanko ali kos o-zeinlja, temveč on ima kot glavni smoter vedno pred očmi. da popolnoma porazi nasprotnika, bodisi, da mu ujame večino glavne sile, bodisi, da ga po krvavih bojih uniči. V d v e h slu Ö a j i h se mu je ta načrt že popolnoma posrečil. Severna ruska armada je bila koncem avgusta 1. 1914 pri Tannenbergu uničena, ravno ista usoda je zadela X. rusko armado v zadnjih bojih pri Mazovskih jezerih. Hindenburg doseže svoj cilj z združenjem napadov v bok in v čelo bojne črte. To je star načrt generala Moltkeja, ki se mu je 1. 1870 in 1871 v vojski zoper Francoze zahvaliti za glavni uspeh. Izmed najbolj vnetih pristašev te Strategije je bil rajni načelnik nemškega generalnega štaba grof Sehliieffen, kateri se je tudi potem, ko je stopil iz aktivne službe, še vedno zavzemal za ta nauk. V svojem spisu „Cannae“ je povdarjal, da je le z napadi v bok mogoče doseči pomembnejše uspehe, Nemci s tem svojim nabiranjem naravnost nasprotujejo Francozom, ki so do najnovejšega časa se držali Napoleonovega načela,, da je mogoče doseči uspehe le s tem, če se predere sovražna bojna črta. Ubi izvršitvi tega načela se zasleduje kot namen obkolitev sovražne armade, koji mora slediti kot nujna posledica kapitulacija (predaja) na bojnem polju. V vseh treh Hindenburgovih bitkah je prednja bojna črta, čeprav je bila sestavljena s primeroma slabimi močmi, predvsem vzdrževala na,pad vel'ko močnejše sovražne sile, potom pa je sama začela s protinapadom, V novejši bitki pri Mazovskih jezerih se jie nemški napad opiral na južno krilo pri mestu Johannisburg in na severno pri mestu iTIFdt, osrednja fronta ob Mazovskih jezerih pa je istočasno z veliko pogumnostjo napadla sovražne postojanke. Zanimivo je, kako je Hindenburg razvrstil svoje vojaške moči, ki jih je imiel na razpolago. Vojskovodja se ni bal, oslabiti srednjo fronto, da je tem večje sile vrgel na obe krili. Veliki učinek modernega ognjenega orožja, velike, masivne, dobro utrjene postojanke na polju omogočujejp, da se laihko delj časa tudi z razmeroma malimi močmi na fronti uspešno u-: stavlja napadam sovražne premoči, Vsekako spada k temu tudi velik pogum odgovornosti, ki si jo nakoplje s tako strategijo tvegajoči; vojskovodja. Kako je v Moskvi? Berolin, 24. februarja.M Pariški list „Tiernps“ slika življenje v Moskvi kot zelo trezno. Že dva meseca sei ne vživa nobenega alkohola, Ce bi se hotelo dobiti vina ali žganja, je potreba zdravniškega dovoljenja. 'Trgovina gre v obče mnogo bolje, kakor se je prvotno mislilo, čeprav je v-sled prometnih razmer pogostokrat, ovirana. Denarja je zadosti. Prebivalstvo se je s čaisom navadilo na sedanje. razmere ter je prepričano, da še bodo zelo dolgo trajale. Maribor, 25. febjruarja. Na južnem bojiš Su še orožje obeh sovražnikov večinoma miruje. Vršijo se priprave za» spomladanski krvavi ples. Angleške in francoske čete za Srbijo. Sofija, 28. februarja. V Nišu n&i Srbskem se je vršilo te dni posvetovanje med angleškim generalom Pagetom, francoskim generalom Pauom in srbskim vrhovnim poveljnikom Futninom glede vojaške pomoči, ki bi jo naj poslala Anglija in Francija na srbsko bojišče. Zadnji čas so bile izkrcane v Baru pod varstvom ruske križarke „Askold“ francoske čete iz otoka Korsika in brzostrelni topovi. Križarka s,Askold“ je tudi izkrciala osem francoskih generalštabnih častnikov, ki so se podali v Cetinje. Baje bodo na podlagi dogovora v kratkem času izkrcali večje število angleških in francoskih čet, namenjenih za Srbijo. Iz vsega, tega sledi, da je srbska armada. močno oslabljena in da neobjliodno potrebuje tuje pomoči. Večjih operacij pa. kljub vsemu temu pred potekom dveh mescev vsled klima ti enih razmer ni pričakovati. Maribor, 25. februarja. Blokada Anglije po nemških podmorskih čolnih poraja dan na dan vedno hujše posledice za Angleže in njihovo trgovino. Nemci kar zaporedoma potapljajo angleške in francoske parnike. Oba. sovražni F sta natrosila v morje vise polno plavajočih min, ki ovirajo plovbo. Francoski m o majniški minister pa se tolaži s tem, da se nobeden nemški podmorski čoln ne bo več vrnil domov. Maribor, 25. februarja, Na zahodnem.boj'iščii še ni zabeležiti nobenega takega podvzetja, ki bi se dalo primerjati z živahnimi vojnimi dejanji skoraj na celi bojni črti proti Rusom. Nekaj večje živahnosti je bilo opažati v Ko L) Öl razbite ÜK.1 plavajo na severno-izhodnem delu Francije, v pokrajini Champagne, kjer so se vršili srditi napadi francoskih čet ha nemške postojanke. Pri mestu Perthes v provinci Champagne sta dne 23. t. m. napadli dve francoski infanterijski tìiviziji nemške čete. Francoski napad je bil odbit. Tudi v Vogezih so bili napadi Francozov odbiti. Do večje bitke, ki bi položaj nekoliko! spremenila., pa še ni prišlo na nobeni točki bojne črte. Napad nemških zrakoplovcev na Calais. Beroni, 23, februarja. O tem napadu se poroča iz Amsterdama: Vpon-deljek dne 22. februarja proti -5. uri popoldne je priplul nemšk' zrakoplov Zepelinovec iz severne smeri nad francosko obrežno mesto Calais in je vrgel na mesto sedem bomb, -ki so zahtevale pet človeških žrtev ter porušile i i poškodovale celo vrtite poslopij. Prebivalstva se je lotil velik strah. Ko. so se prikazala. na zvonikih svarilna, znamenja, v obliki belih in modrih zastav in je zvonilo po vseli cerkvah plat zvona, se je prebivalstvo nagloma poskrilo v kleti. Bombe so železniško progo Calais-Diinkirchen-Saint-Dmer talco močno poškodovale, da. je bil za nekaj časa izstavljen železniški promet na tej progi. Belgijski princ na bojni črti. Iz Berolina se poroča: Princ Leopold, 141etni sin belgijskega kralja Alberta, se nahaja sedaj na bojni črti v Flandriji. Mladi princ se večkrat pokaže ob strani vojakov. Indijske čete na francoskem bojišču nerabne. morju. Berolin, 24. februarja. List „.Berliner Zeitung am Mittag“ poroča i2 Hamburga: Norveški parnik „;Orla“ poroqai, da so mornarji videli v angleškem kanalu plavati kose razbite ladje in vojaške čepice. Ti predmeti so, kakor Še poroča .„Hamburger Fren^dienblatt“ iz Rotterdama, — najbrž od. potopljenega ahgleškiega vojaškega prevoznega, parnika. Tudi angleški parnik „(Jerveau Alby“, ki je plul iz angleškega pristanišča Hull, je videl večje število kosov razbite ladje in kose vojaških oblek, kakor tudi več min. Mosto „Uerveaux Abbyja“ pripoveduje, da je prebivalstvo mesta, Hull zelo razburjeno. Mine na morju. Amsterdam, 24. februarja. Ribiški parnik ,/Urania“ je na, odprtem morju ujel v mrežo mino in jo pripeljal v mesto Ymuiden. Parnik je zasidran y pristanišču mesta Ymuidenj čaka nadaljnih povelj ter je pod vojaškim nadzorstvom. Moštvo so izkrcali. Parnik i„iDag“ je 40 milj zahodno-severno od ,'Ymuidena dve plavajoči mini potopil s puškinimi streli, Mornarji so mnenja, da sta bili mini francoskega izvora; na eni se je celo poznala — francoska znamki- Mini sta se potopili, ne da bi se razpočili. Potniki parnikja ,/Gelria“ poročajo, 'da so ob angleški obali opazili več plavajočih min. Ker vedno prihajajo poročila o plavajočih minah v Severnem morju, so odpluli nizozemski torpedni čolni na odprto morje, da polovijo nevarne mine. Posrečilo pa se jim je, da ,so potopili samo eno tako mino. Bern, 19. februarja. List „Neue Züricher Zeitung“ poroča: Anglija pošlje vsak dan 3000 — 4000 angleških, vojakov na francosko bojišče. Zdi se pa,, da ne računajo več na pomoč indijskih čet. Tiste indijske čete, ki se, nahajajo v severni Franciji, spravljajo v južni del Francije. Sicer so se indijske čete, če so prišle v ogenj, hrabro borile, toda. ti vojaki ne prenesejo mrzlega obnebja. v severnem delu Francije. Vedno jih zebe in povsod, kjer se nahajajo, si1 hočejo napraviti ogenj, da se grejejo, še celo tedaj, če je nevarnost, da, zanetijo požare, O tistih 30.000 mož indijskih čet, katere so pustili v Marseillu v južni Franciji, da se privadijo francoskemu obnebju, se ničesar več ne sliši, kajti bržčas jih nameravajo poslati na bojišče v Egipt. Pomanjkljivost francoskih avtomobilov. Časnikarji tujih držav tožijo o pomanjkljivosti francoskih in angleških avtomobilov. iTialko je nedavno francoski poslanec Beronyer karal v nekem pariškem listu francosko vlado, ker rabijo francoski ministri \ Bordeauxu :za svojo lastno službo velike avtomobile s 30 do 40 konjskimi silami. Tom nedostatkom se je sedaj že prišlo v okom. Vsako ministrstvo ima sedaj le manjši voz na razpolago. Pariški list ,/Temps“ se krega, ker se Francija ni pred vojsko pravočasno (dovolj preskrbela z avtomobili. List prar vi: „Sedaj, ko nam je jaisno, kako izborno so Nem- cem uspeli vi vojski njih mehanični vlaki in oklopni avtomobili, smo v Franciji prišli do prepričanja, da bi bilo bolje, akb bi organizirali avtomoblilno službo, kakor pa da se je toliko pripravljalo za zrakoplovstvo. Vlada se je zanašala na razlastitev avtomobilov, a sedaj se je y avtomobilne kolone uvrstilo tudi take vozove, ki jih morajo vleči konji. ITjai način vojne priprave je bil zelo slab. Po razlastitvi se je prvi čas privedlo Vse mogoče vrste in modele avtomobilov} skupaj in se je izročilo vodstvo istih ljudem, ki niso vedeli ž njimi pravilno ravnati.“ List pravi dalje, da, je vojnemu ministrstvu došlo več opravičenih pritožb, da so mlajfli častniki kar brezobzirno zaplenjali avtomobile, kakor se jim je pač zljubilo. Ako še bo vojska djelj Časa, trajala in se bo Še več avtomobilov pritegnilo v vojno službo, bo trgovina in p romei s tem jmnogo trpel, Ber se železnice uporabljajo mnogokrat samo zai vojaške namene. Priporočati bi bilo, da bi se v bodoče v vojskine potrebe rabil samo en model, kot se rabi samo ene vrste pušk in topov. Ker se pa pred vojsko na to ni mislilo, naj se za; vojaške potrebe v bodoče upelje le šest do osem avtomobilsK.ih modelov, id se bodo lahko takoj zgotovili in nadomestili s potrebnimi deli. Anglija ima slabe podmorske čolne, Berolin, 123. februarja. Angleški mornariški minister Chiurlali je svoj čas izrekel trditev, da angleški, podmorski Čolni ne zaostajajo za nemškimi podmorskimi čolni. Temu nasprotno pa piše „Korrespondenz für Heer und Marine“, da se mora, prav; odločno smatrati angleške pod’ morske čolne glede kakovosti z,a mnogo slabše, kakor so nemški, kajti način zgradbe angleških podmorskih čolnov je popolnoma zastarel, kar je imelo veliko slučajev nezgod za posledico. Moštvu angleških podmorskih čolnov manjka tudi drznega napadalnega duha. Nove žrtve nemških podmorskih čolnov. Nemški podmorski čolni so zopet potopili več trgovskih parnikov. Potopili so parnika „Rio de Parama“ in „Harpalion“, oba v Atlantskem morju. V Severnem morju so pa potopili angleški parnik, ,„Dep-ford“ in bržčas tudi parnik „Regin/“ Kolikor je posneti iz kratkih poročil, je bilo moštvo potopljenih 2 parnikov skoro večjidel rešeno1. Do dne 23. februarju, je ustavilo 24 angleških paroplovnih družb ,Gr. Volksblatt“ poroča: Brat dr. Jankota Sernec, mariborski odvetnik dr. Vladimir Sernec, je prejel iz Srbije pismo, v katerem se opisuje, kako slabo se je njegovemu bratu godilo v srbskem ujetništvu. Ko so_ ga ujeli, so mu Srbi odvzeli vtes denar, zlato uro in ga o-ropali tudi drugih vrednosti. Radi vojskinih težav je dr. Sernec zelo trpel. Ker je bil brez sredstev, si svoj položaj v ujetništvu ni mogel zboljšati. Obolel je in dne 6. januarja je podlegel — pegastemu legarju. G. Terseglav, pisatelj „(Zlate knjige Orlov“, piše dne 18, febr. g. prot. dr. Lukmanu s severnega bojišča: „Odkar sem Ti zadnjič pisal, sem že veliko prestal. Prenočil sem na nekem, zadnje čase zelo imenovanem hribu pod milim nebom kakih 600 m visoko na saimem snegu. Čuda, da mi ni,so noge zmrzn le. En čas sem bil slab, zdaj pa sem zopet zdrav kot riba, dasi večinoma bivam v podzemskih luknjah na ivju in slami. MuAjo me pa zelo uši in gnide. Zadnjič sem že čutil spomlad in zbudile so me zjutraj seničice. Drevje rahlo poganja;, okoli pa pokajo granate kakor v peklu. Danes je spet bolj sneženo vreme, Solnčil sem se tudi že kot kuščar pod svojo luknjo v hosti in sem prebral skoro že pol evangelija, Hojo za Kristusom in 2. del Fausta. Pošlji mi kako slovensko ali drugo publikacijo! Dobro čutim, kako moja družina doma in moji prijatelji zame molijo. Sem vedno v smrtni nevarnosti, pa vendar brezi strahu in skrajno miren. 'Strašno rad bi kaj slovenskega bral. Pošlji mi! Molite zame, da se vidimo v srečnejših časih! Tvoj Terseglav.“ Slavni pešpolk št. 87. Naš slovensko-štajerski pešpolk št. 87 se je zopet posebno izkazal. Dne, 17. in 18. februarja so si vrli naši slovenski fantje in možje priborili v boju z Riusi nove lavorike. Z neprimernim pogumom so naši junaki naskočili močno utrjene ruske postojanke in vrgli po kratkem boju Ruse iz njih ugodnih postojank. Sovražnik je imel velike izgube na ranjenih ip mrtvih. Celi kupi1 mrličev so pokrivali bojišče. Ujetih Rusov ni bilo mnogo, ker so sovražniki potem, ko so videli, da je njih hramba zaman, pometali, puške in torni stre proč in so zbežali kolikor so jih noge nesle. Naši so zaplenili tri strojne in veliko število navadnih pušk. Vrli naši slovenski junaki so se potem nekoliko oddahnili v zavzetih postojankah, katere je sovražnik cele 14 dni z veliko skrbjo utrjeval. Izgube 87. pešpolka so bile v teh bojih v primeri s sijajnim uspehom zelo majhne. Novo nemško vojno posojilo. Iz Berolina se poroča, da bo Nemčija najela novo (dnino) vojno poso- jilo. Posojilo se bo najelQ še pod večjimi ugodnostmi, kot prvo in se bo obrestovalo p« 5%. * Avtomobil v vojni. Avtomobili pridejo kot vojno sredstvo v sedanji vojski močno v poštev. V tem oziru so naše svietovnozuane motorne baterije na prvem mestu. Poleg tega najtežjega orožja se avtomobili lahko uporabljajo tudi, kot sredstvo /m prevažanje strojnih pušk ali majhnih brzostrelnih topov. Tako o-boroženi avtomobili zelo krepko podpirajo, napade in. fanterije, vršijo pa lahko tudi poizvedovalno služba proti razmeroma močnejšemu sovražniku. Večja, oblika vojaškega oboroženega avtomobila je oklopni avtomobil. Raba prvega je združena z večjo nevarnostjo, a se 'ložj© premika iu ga sovražnik ne zadene tako laliko. Oklopni avtomobili se morejo zavoljo vel ,ke teže rabiti samo v bojih proti utrjenim sovražnikovim postojankam. S takimi avtomobili j,e Italija v Airi ki v boju zoper mohameclancie dosegla zelo ugodne uspehe. Število vojnih ujetnikov v Avstriji in Nemčiji. „Frankfurter Zeitung“ poroča, da,1 se nahaja sedaj v Avstriji in Nemčiji že 1,043.000 vojnih ujetnikov. Od teh je 692,000 Rusov, 237.000 Francozov, 37,000 Belgijcev, 19.000 Angležev in 60,.000 Srbov. Pegasti legar. Od 14, do 20. februarja je bilo naznanjenih v avstrijskih deželah 407 slučajev pegastega legarla, med drugim 4 na* Dunaju, po Iv Gradcu m Köflaohu, 167 v TthaLerhofu, 13 v: Knittelfeldu, 31 v St. Mihelu pri Ljubnem, 2 v Vurbeku pri Ptuju in 31 v AVolfsbergu na Koroškem, — V Thalerhofu je v torek dne 23, februarja na novo obolelo na pegastem legarju 20 oseb, 9 pa jih je ta, dan umrlo. Carina na riž in mast odpravljena. Uradna „Wiener Zeitung“ razglaša, da so avstrijska ministrstva za finance, trgovino in poljedelstvo z odredbo z dne 22. t. m, odpravile carino na riž in mast. Enako odredbo so izdala tudi gorej imenovana ministrstva za Ogrsko. * Štajerska konjerejska družba ima svoj občni zbor v petek dne 5. marca ob 3, uri popoldne v Gradcu v hotelu „Steyrhof“. Čebula se je podražila. Zadnjih pet dni se je v Zagrebu podražila čebula skoro za 70 odstotkov. Do-sedaj je stal kilogram čebule 48 vinarjev, sedaj pa stane 80 vinarjev, * Italija je prepovedala izvoz klavne živine (goveđe, prašičev in ovc} v Švico. Maribor. Dne 22. I. m. se je ,v Tegetthoffovi u-lici prevrgel voz kočijaža Antona Ogrizek, v katerem je sedela gospa ^Lininger. Padla, je tako nesrečno ob tla, da, si je zlomila nogo. ITudi kočijaž je bil lahko ranjen, voz pa poškodovan, Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni ima svoj redni občni zbor dne 7. m a r c, a ob /49, uri zjutraj v hotelu „Union“ (Orosei). Spored po navadi. Predaval bo gospod gozdarski komisar Peter Zabovnik iz Maribora o gozdarstvu.. Opozorimo posebno lastnike gozdov, da se tega važnega predavanja, vdeležijo. Pretečeno nedeljo je načelnik podružnice; g. župnik po vaiai ude podružnice in sploh gospodarje in gospodinje k poduku o kine takih zadevali, posebno glede na vojsko in obdelovanje zemlje. Ta shod je bil jako dobro obiskan. Dobrna. Mesca marca pridejo v naše toplice re-konvalescenti-vojaki. Nadejamo se prav dobre sezone. Štore pri Celju. V pondeljek, dne 22. februarja je tukaj umrl ravnaitelj Anton Peer. Rajni je bil voditelj tukajšnjega nemštva», predsednik podružnice nemškega šulferajna in večletni občinski odbornik. Poljčane. V konkurz je prišel trgovec Anton Schmelz v Peklu, Konkurzni komisar je predstojnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici. * Oplotnica. Dne 22. februarja je umrl v Gradcu mlinar in posestnik Franc Jonke, star 68 let. Prepeljali so ga v Oplotnico. Krasne vojne razglednice, ki predstaivljajo narodne slike in prizore iz vojske, so ravnokar zopet' izšle v III. skupini. Vseh teh novih razglednic je 24 različnih vrst in je druga lepša od druge. Posamezne razglednice stanejo 10 v:, kdor naroči 100 posameznih razglednic skupaj, jih pa dobi za 6 K. Slovenci! Ako rabite, razglednice, kupite si zdaj te pristne, domače, res slovenske razglednice! Slovenski trgovci! Sezite po njih, da bodo te razglednice ljudstvu na; razpolago! Te razglednice se kupijo in nai-ročijo v t i s k a r n i sv. C i r i 1 'ai v Maribor u. Issdnia porežite, fallii v petek, 26. febr. Avstrijci padli pri Grybovu Rusom v hrbet. Dunaj, /25. februarja. Avstrijski generalni štab uradno; poroča: Na R' u s k o - P o 1 j s1 ki e m ni nobene spremembe. Na z a h o d n o - g a 1 i š k i bojni črti je neka avstrijska kolona napadla Rusiei in jim je izhodno od G r y bova, odvzela več opirališč. Pri tem smo ujeli 560 Rusov in uplenili 6 strojnih pušk. V Karpatih je zopet ziačelo močno snežiti, kar zelo otežkočuje bojevanje. Splošni položaj se ni izipremenil. Napadi naših čet v bojih južno od reke Dajeste uspešno napreduje. V bojih dne 21. iu 22, februarja so Avstrijci u’ jeli 10 ruskih častnikov in 3338 mož. V Bukovini vlada mir. Naši štajerski domobranci ob Dnkli porazili Linse. Dp naj, 25. februarja. „Fremdeublat-t“ poroča: Rusi so dne 4. februarja pri Algopagonyju (na južni strani Dulde), s celo div.zijo napadli brigado lili armadnega zbora. Prišlo je do srditih bojev, Vrli štajerski deželni brambovci so z bajonet im naskokoto napad,! Ruse. Sovražnik se je moral umakniti. Oid 'tega časa se je bojna sreča v Dublinski ožini obrnila, in naše čete so pr,čele napadati ruske postojanke. Dne 9. februarja so Avstrijci že zasedli važne višine Makovica. (Makovica so višine severno od Bartfe, južno-zapadno od Dulde). Nemci zavzel* mesto Prasnys. 15.000 Rusov ujetih. Berolin, 25. februarja. Iz velikega vojnega stana se poroča: Boji ob re'kah Njemen, Bobr in ‘Natrev trajajo nadalje. Včeraj, dne 24. februarja, se izhodno-pruske rezervne čete po trdovratnih bojih z naskokom zavzele mesto Prasnys (leži na Rusko-Poljskem na pritoku reke Nar e v južno-izhodno od mesita 'Mlava in severno od Varšave), kii je zgrajeno kakor kaka, trdnjava. Cez 10.00Q. ujetih Rusov, čez 20 topov, Velika, zaloga strojnih pušk in mnogo drugega gradiva je padlo v roke Nemcem. V drugih bitkah severno od reke Visle je bilo v zadnjih dnevih 5000 Rusov; ujetih. Na Poljskem južno od reke ‘Visle so zasedli Rusi po napadu, ki je bil izvršen s petkratno premočjo, predutrdbo Mogilijj južno-izhodno od mesta Brlimov.. Sicer nič bistvenega. Japonska mobilizira. Curih, 25. februarja. japonski visokošolci n,a politehniki v Curihu so dobili brzojavni poziv., da se morajo vrniti nemudoma na Japonsko. Tudi japonski visokošolci na ostalih švicarskih visokih šolah zapuščajo Švico, iz česar se sklepa, daje japonska odredila splošno mobilizacijo. Japonska ladja se potopila Frank,obrod, 25. februarja,., Listu „Frankfurter Zeitung“ se poroča iz To* kia: V japonsko mesto Sasebo so došli ranjenci jar ponske križarke „Asama“, ki se je potopila ob morsici objali Mehike. Eno poročilo praivi, da je trčila ob/ skalo in se razbila, drugo poročilo pa; ve povedati* da je bila v pomorski bitki potopljena. Ranjeni, padli in ujeti. Domobranski pešpolk štev. 26: Ranjeno moštvo: Hranas Jožef, pešec. Ujeto moštvo: Balumki retin er 'Štefan, pešec; Beleskovič Bn)g|elb,ert, trattar; Deufschmanu Henrik, pešec; Ureisker Janez, .pešec, Ferlež Janez, pešec; Friesnig Avgust,, pešec; Janžekovič Franc,, pešec; Kliček Janez, pešec; Hlug Viljem, 'pešec;! Kokol Leop., pešec; Kovačič Andrej, pešec; Krušič Edvard,, 'korporal; Linska Lambert, pešec; Liischar Florijan, frajtar; Mesarič Jurij, pešec; Munda Jožef, pešec; Ostermanu Janez, pešec; Petrena Janez, pešec; Rihtarič Janez, pešec; Schwarzenbrunner A niton, pešec; Šegula Franc, pešec; Semlitsch Alojzij, pešec; Solar Fr., pešec; Stanzer Ignacij, pešec; Sturm Peter, pešec; Talmše Pavel, pešec; Topolovec Anton, pešec; Tirabas Jožef, pešec; An’ drej Weitzl, pešec; Veselič Janez, pešec, Maribor; Vsi v ruskem ujetništvu v Atkarsk, vladno okrožje Saratov, Rusija. Kantzian Hren, v ruskem ujetništvu Pawlodar, vladno o-krožje Semipaliatinsk, Rusija; MiMaužina Konrad, Pobrežje pri; Mariboru, korporal, in Grivèc Janez, pešec (poslednji je bil že v izkazu za padlo (mosätvo), oba v ruskem ujefefdštvu v Atkarsk, Rusija. Pešpolk štev. 87: Ujeto moštvo: Gorjanc Avgust, titulami frajtar, v ruskem ujetništvu A-šaba,, ‘Rusija, jeUiil v izkazu ranjencev; Miki1 Karol, pešec, ranjen, v ruskem ujetništvu v WJatka, je bil v izkazu ranjencev; Škorjanc Mihael Franc, v ruskem ujetništvu Namangan, vladno okrožje Ferkhana, Rusija, je bil' v izkazuj (ranjencev; F. Vrabič, korporal, ranjen, v ujetništvu v Wjatki, Rusija, je bil v izkazu ranjencev. Ranjeno moštvo: Babič Jožef, [pešec; Bahe Franc, pešec; Bahe Rok, frajtar; Bedenik Janez, korporal; Began Jožef, pešec; Bergovšek Franc, pešec; Bernhard Leopold, pešec; Beršnjak Jožef, pešec; Bevčar Mihael, pešec; Bezjak Janez, nadomestni rezervist; Bizjak Karol, pešec; Blatnik Leopold, pešec; Bobek Janez, pešec; Bočko Franc, pešec; Bočko Martin, titulami četovodja; Bordon Janez, rezervni pešec; Borovšak Tomaž, pešec; Bosker Franc, titulami frajtar; Božičnik Janez, nadomestni rezervist; Bračko Franc, korporal; Bratuša Jakob, pešec; Bratušek Jurij, rezervni korporal; Brkanič Marko, pešec; Broje Ignacij, rezervni kor-pora!; Canesin Alojzij,_pešec; Catar Franc* pešec; Oerneka Janez, rezervni pešec; Černjarič Matija, rezervni pešec; Cernoga Franc, pešec; Öesek Franc, pešec; Cmok Mihael, pešec; Cobal' Anton, rezervni pešec; Öonö Leopold, pešec; Cvetkovič Jožef, pešec; Cvirn Matija, pešec; Feldin Mihael, pešec; Ferlan Andrej, pešec; Fijan Anton, pešec; Filipič Franc, pešec; Friedau Jakob, pešec.; Fritz Jože, rezervni pešec; Fugec Mihael, pešec; Erjauc Martin, titulami frajtar; Essich Janez, pešec; Žabec Jakob, pešec; Zabeo Jakob, »rezervni pešec; Zabu-košek Jakob, pešec; Zafutta Jtožef, pešec; Zager Janez, pešec; Zajc Andrej, nadomestni rezervist; Zajc Janez, irajtar; Zajko Janez, pešec; Zajšek Janez, pešec; Zakelšek Jožef, pešec; Za-košek Janez, pešec; Žalobir Franc, pešec; Zalokar Janez, fraj-tar; Zamuda Karol, pešec; Železnik Jožef, titulami frajtar; F. Zelle, pešec; Žesak’ Jožef, pešec; Zibret 'Martin, pešec; Zidanic' Jožef, pešec; Žlahtič Andrej, pešec; Žurmani Anton, pešec; Cvetko (Zwetko) Franc, pešec. za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po oajnižjih cenah veletrgovina STRAŽA Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli "po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj sl naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Pišite po cenik se prodaja v naslednjih pro dajalnah in tobakarnah: if Harifterus Prodajalna tiskarne sv. Cirila, ulica št. 5 Papirna p odajalna g. Pristernik, Tegett-f oro va ulica. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan). Trafika v Gajski ulici. » » TegeUhofovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora). Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalen-.ki cerkvi). ¥ Slov. Bistri«! : Prodajalna g. Roze Piči. Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bdi poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko ku iti otrokom najpotrebnejšega perda in obleko za šolo. Da se omili v ieh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec I. N. Šoštarič Maribor, H€&»P9S§ta yiica S, da bo za časa •vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej žeh kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj. Koroška Tudi na obroke. - llustr. oenlk zastonj. - Gramofoni 20—200 K Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura K 7'— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura K 10'— Budilka niklasta K S-— Poročni prstani K 2'— Srebrne verižice K 2’— Večletno jamstvo. Masi. Dieiinger Illesi Fehrenbach Kupujem zlatnino in srebro. Pd p ima trgovina g. J. N. Peleršič. Celie % Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu, Sv. Jurij ob jul. žel. s Trgovina g. Janko Artmaaa. Sv. Jakob v Slov. sor. : Trgovina g. Frid. Zinauer. Sv Trojica v Slov. gor. : Trgovina g. Terezije Gauš. Slov. Gradec : Trgovina g. Bastjaačič. Sv. Vid pri Ptuju s Mostainar g. Anton Kmetec. Ljutomer : Trgovina g. Alojzija Vršič. Brežice : Trgovina g. Antona Umek. Šoštanj Trgovina g. Ane Topolnik. Luče v Sav. d olj: Posestnik g. Franc Dežman. Vojnik : Trgovina g. A. Brezovnik. Celovec : Trgo vina g. J. Vaj aceri, Velikovškajcesta 5. ©Hifatll (Koroško): Trgovina g. Vinko Brundula. Veržai : Trgovina gospoda Koroša. Kf»zfe : Trgovina gospoda Draškoviča. If villici izbiri in p@ nizkih censh. Srebrne nre z« fante od 7 K Znano je, da se kupi K sefe; Srebrne nre damske od H Si Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižce damske K 3‘60 pri starozaaui domači zanesljivi trgovini a3 samo po *aapsk tudi prav öoferos" Sukneno blago (štofi za moške in dečke.) N ■vomodns volno za ženske in dekleta, N1 Jnovrjše periled blago za obleke in bluze, Platno belo In pisano za srajce in spodnje hlače, 3 ago z® postelje In rjuhe, brez šiva in matrace, Sra| •e izgot iv jena vseh velikosti za moške in ženske, Zla e damske are od 26 K Za vsako uro se jamči! Preeizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne Predpasnikov veilka Izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmtraj novosti robosv iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri vali ki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje Očala : Za kratkovidne nova. zboljšana stekla. DT ZASTONJ vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Ina razpolago. K. Worsche Maribor Gosposka uS. D. . (Herreng. Dl Fsofe Bureš M urar, zl&tomer in očalar. Potrtim srcem javljata obitelji učiteljev Matija in Frane Lichtemvalfner pretužno vest o smrti svojega ljubega očeta, oz. tasta in starega očeta gospoda Matija Lichtenwallner ki je v pondeljek, dne 22. februarja 1915 ob pol 12. uri predpoldne, previden s svetotajstvi v 85. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega se je vršil v sredo dne 24. t. m. ob 4 uri popoldne iz mestne mrtvašnee. Maša-zadušnica se je brala v četrtek, dne 25. t. m. ob pol 9. uti predp. v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Maribor — Ruše, dna 25. februarja 1915. Meato vsakega posebnega naznanila! Opsfutsas Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni SV; Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajaln dobijo dalekosežni popust. Mestni pogrebni zavod v Maribora, Se debi v « vseh lekarnah è K.U.- Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha,p o influenci. Kdo naj jemlje SSrolin ? t Vsak. ki trpi na frajnem kašlju. 3. Vadušl jivi .kaferim Sirolin rnafno lažje je obvarovati se boiestni.nego jo zdraviti. olehča naduho. .£ Osebe s kroničnim ka/arom bronkijev, «l. Skrofuzni otroci, pri katerih učinkuje Sirolin «rofuzm otroci,pri katerih učinkujeoirol ugodnim vspehom na splošni pocutek Horni red n< ® » progarr južne zeiezmc Veljam ed 1. j&nuarl« 1915 do prek za Maribor. Odhod Maribor —Dunaj Brzovlaki Osebni vlaki 2'5(f 8*16|j 2-44 5'23| 9 47 1*02 6'33| 8-0 SJ Dohod y Gradec 3-60| 4‘24| 1 3 51 1 1 7 09 11*31 2 49 811 j 10- Dohod na I )unaj 8.25 9-10 j 3* 15| J j 1-55 j 7-061 — 1 j 85| Odhod Duna j~ Maribor 8*26| 19'3< I J 8*45| | |l0 3C| — — j 9'— 1 l-»0 Dohod y Gradec 12’32|| 1'44| 1 1-04 1 15'22| | 7 27 8-57 416 j 8 00 Dohod v Maribor 1-35 |j 2‘53|| 2 20 | | 739 [ 9'56 i i 12 30 7 06|jll-C9J Odhod Maribor—Trst Brzovlaki [ j Osebni vlaki 3’03| 2-28 1 j fiOj 8-1S 7"80|| 12*01 Dohod v Celje 1 4-191 3 50 j 1 7 35 10-14 |io- L4|i 2-111 Dohod v ; Ljubljano 1 6-555 5 46 1 JlO ll 12 45 |]2‘65|| 4 481| Ljubljana- -Maribor 12-ll||ll-26| jl2*lS|| 4 3411 311 j 6 2£| | Dohod y ( Jelje 1-63| 114 1 j 3 03jj 7-08 j 5-40 i 8-45j Dohod y Maribor 3 07| 2 36 j J 4'59J J 9-t9j j 7-4 i|jl0-38|| Odhod Maribor—Celovec Brzovlaki * Osebni vlaki l'5C| j 11 S-25|| 10-14 j 7‘56| Dohod v Sp. Dravograd I S-08| j I j 4 58| I 12’ — I 9 39| | Dohod v Celovec 4-241 3 26 1 ‘BI ) 1'19| Celovec—Maribor |l2'21|| 1110'05|' 2-40 I 7-Ö5J Dohod v Sp. Dravograd L36j| [j U.-55 I 4-46 I 9 43| j Dohod v Maribor j 2 4211 J j 1-28 j 6-21| jll-18|! Maribor—Budimpešta Brzovlaki i Osebni vlaki j 3 03( t j 7.45 8-13 1 1*15 7-30| 1 Dohod na Pragerskt ) |3-19|| (j - 1 8-43 — 8 30 Dóhod v Ptu 3 59| j ji 8-41 j 9 53 j 2’30 901| Ptuj —Maribor |ll*56j| 1 |5 41| 1 7-35 |ll 07 5-34 1 Dohod na Pragersko |l2*16|| j j 6 12 8-02 1 — j 6-0l| Dohod v Maribor j 1-20J j 1 1 6-57 9-09 | 12-10 1 7-41| 1 * Številke, pri katerih je črta, pomenijo nočni čas. prevzame posojilnica v so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica Ima indi na razpolago domače hranilne nabiralnike. m a^holjilml «»reji, m immtmAm. eteb«rlènl«a efcreient, aajm»«i«ml fe&isssai is» »ferefefei, »preje«»»» vmn v «toker- eke etreSa® 4«1» hahor « ««Buffe®, fefejlpe. ter®*asfe, Srn droge fc.efi*d*rj*. 2e v?6. lapsilifes urade spovedna is misijsaeke listke a tenis», rdeči» ali modna tirim», U krSasarj® te pHreÜtetJ» seseite: jedilnike, vabil* na plese, ljudske veadtee »wiMt it« uradne zavitke z natisom glave ter embi esotniin« napiw. Zs iievne «bčinsks, iolakc Se plesa® rede vstonte, r**Hčae n&gise itd. Za peaanasalks : vizitk®, nastevalm. draga erede: uradne zavitke, oznanila, napise, rsaglase, pkčilae predpise, prej esina pofev. part® » feieatatk® » esjtepäi opravi. — Diplome sa častne ®de društev » feste» «Mm« t dila itd. Za »brtnike la trgovae: pisma, zavitke, ofaroistea, tačane, opomine, meajk», *»■ «MÌiéaSi okfcsskik is a »odenrimi okvirji po jako niških nike, dopisnice, nsislovnice, letake in lep&ke s tessi» in drugobarmiia tiskom. Za psseKakes, „ sadrage Is sk-sštva: pravila, zapisnike, pristopni s* in eprejeauMce, letna poročila, ra&Äs O OSO© V38. naročila S6 ÌZWSljO G0S O iö tOČDO. 9000© Pozor kmetovalci ! $ Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor * tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mautimer, ki se dobivajo pri g domači tvrdki I. RÄYNIKÄR z-: CELJE Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda. Solidna in točna postrežba. ** Edina štajerska steklarska narodna trgovin Na tìsbdo l Na drobno l priporoča po nainižjih cestah svojo bogato zalogo steklene 1st porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah. Nafsolidnefša In tožna postrežba. Izdajatelj in «saložnik; Konsorcii »Straž».“ Odgovorni nrsdnik* Prani. Zohot Tief laJravnt n Jtril," v Marthuna.