- Leto
Naročnin^ za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '/* leta 50 lir, za 'I* leta 25 lir, mesečno 8 lir. Te donska izdaja letno 50 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
'90
Časopis	za	trgovino,	industriio
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava; Gregom čičeva ul. 27. Tel. 47.61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.863.
Ljubljana, petek 30. junija 1944
Preis - Cena L O'80
Nova navodila Prevoda trgovcem
Na podlagi v § 2 naredbei o zapori vseh živil in krmil z dne 2. marca 1044, št. ‘20 (Službeni lisi šefa pokrajinske uprave številka 41-16 in 1.44) Prevodu dahih pooblastil se odreja sledeče:
1. Ponovno se opozarja, da veljajo živilske nakaznice, nakazila in odrezki le v mesecu, za katerega so bili izdani (člen 7 naredbe bivšega Vis. komisariata za ljubljansko pokrajino z dne 24. aprila 1042).
Trgovcem je prepovedano izdajati živila na živilske nakaznice, nakazila in odrezke, ki so po preteku mesteca postali neveljavni.
2. Trgovci smejo predložiti preskrbovalnemu uradu najkasneje do 4. vsakega meseca izrabljene odrezke živalskih nakaznic in bone nakazil (junijske odrezke torej do 4. julija) urejene kot do sedaj (nalepljene ali v ovojih) s seznamom oddanih odrezkov v dvojniku. Na duplikatu tega seznama potrdi preiskovalni urad začasno prevzem istih. To potrdilo je končno-vel,javno \ primeru, da kontrola ne ugotovi nepravilnosti ter o tem ne obviseti trgovca.
3. Preskrbovalni uradi ne smejo obračunavati predloženih odrezkov po navedenem dnevu. V utemeljenih izjemnih primerih odloča o tem Prevod.
4. Lastniki živilskih nakaznic (potrošniki) morajo najdalje do >1. v ua.oascu predložiti trgovcu nakaznice, da jim odreže naročilnice. Po tem dnevu sprejema naročilnice le pristojni preskrbovalni urad (v Ljubljani .»Prevodu«, Novi trg 4-11, soba'18).
5. Trgovci morajo oddati pravilno urejene naročilnice s seznamom o njih vrsti in številu do 6. dotični ga meseca pristojnemu preskrbovalnemu uradu (v Ljubljani ■ »Prevodu«, Novi trg 4-11, soba 121.
6. Trgovci morajo sestaviti zadnjega v mesecu po zaključku prodaje točen popis na ta dan preostalih zalog raeioniranih živil, mila in vžigalic. Na tem popisu morajo tud j pod a tj izjavo, da je popis popoln ,-in pravilen. Podpisan pregled morajo izročiti preskrbovalnemu uradu najkasneje do h. sledlrčega meseca (v Ljubljani Prevodu«, Gosposka ul. 12/[, *oba Št. 11).
7. Nove zaloge raeioniranih živil bodo prejeli le trgovci, ki so izpolnili svoje obveznosti, navedene v točkah 5. in 6.
8- Izdaja mesa se bo obračunavala po dosedanjem pravilniku.
Oddaja odrezkov živilskih in tobačnih nakaznic
Vsi trgovci, gostinski obrati, in trafikanti morajo odslej or. ati po odneldbah »Prevodu« odrezke živilskih in tobačnih na-aznic najkasneje do 4. v mesecu. bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke za junij v II. nadstropju palače Bate tako, da pridejo na vrsto prodajalci po naslednjem redu:
3.	julija trgovci z začetnicami \ do F od 8. do 0. ure; z začetnicami G do Ka od h. do 10. ure; z začetnicami Ke do Ku od 10. do 11. ure; z začetnicami L do Ml od 11. do 12. ure; z začetnicami Modo Pl 15. do 16. ure; z začetnicami p° do Š1 od 16. do 17. ure in •'■govci z začetnicami Šr> do Z od 7- do 18. ure.
4- julija trafikanti z začetnicami A do H od 8. do 9. ure; z začetnicami I do L od 9. do 10. ure;
Cenena invazija
Pod tem naslovom piše med drugim nedeljski »N. Wuener Tag-blatt«:
Kadar bodo prišle v zgodovino velikanske izgube Anglo-Ameri-kancev na ljudeh in materialu pri invaziji na francoska tla, tedaj se bo mogel zapisati tudi paradoks, da se je že to na norost spominjajoče tvegano podjetje neverjetno poceni finansiralo. Na strani izgub so sicer hekatombe mrtvih, ki so padli na morju ali na kopnem, toda na aktivni strani je vsota 80 milijard frankov, ki jo je prinesla invazija zaveznikom. Ne sicer na legalen način, temveč z zelo proti-poslavnim delovanjem tiskarskega stroja. Teh 80 milijard frankov je oni rezervoar, iz katerega bodo zavezniki krili vse gotovinske izdatke v Franciji, kar bo brez dvoma zelo pocenilo vojaško pustolovščino v Franciji, vrhu tega pa bo padla ta pocenitev v celoti v breme Francije.
Pri sestavljanju načrtov za invazijo so bili zavezniki četrtič postavljeni pred nalogo, da urede valutno vprašanje v djeiželi, ki bi jo mogli zasesti. Kako samolastno so se določile zamenjevalne relacije, se je prvič pokazalo pri zasedbi Severne Afrike. Čeprav sta sklenili Francija in Anglija leta 1939. dogovor, po katerem bi moral znašati tečaj francoskega fran ka vso vojno in še šest mesecev po vojni 176.6 frankov za angleški funt, se je vendarle po zasedbi Sev. Afrike določil tečaj na 300 frankov ali za približno 70 odstotkov više. Kasneje se je ta tečaj na pritisk de Gaullovih uradov znižal po dogovoru v Casablanci na 200 frankov. Ker pa so vojaške oblasti neprestano dovažale nov denar v deželo in ker se niso mogle iz tega nastale inflacijske sile zavreti, je ta valutna relacija zaradi dviga cen že davno zastarela in tako se že govori, da se bo tečaj funta zopet določil na 300 francoskih frankov. Da bj se mogla kriti skokoma narasla potreba po plačilnih sredstvih, je priskočila na pomoč osrednja banka Alžirskega odbora banka Caisse Centrale de la France d’Outre-Mer, ki je pred kratkim preselila svoj sedež iz Londona v Alžir in ki je zvišala svojo delniško glavnico od 100 na 500 milijonov frankov. Da bi se pa preprečilo nadaljnje razvrednotenje franka, je bilo med angleškim zakladnim uradom in Alžirskim odborom dogovorjeno, da ostane v veljavi dosedanji tečaj franka (200 za 1 angleški funt) in da'se ta brez predhodne konzultacije obeh pogodbenikov ne more spremehiti.
Znane so tudi robustne valutne manipulacije zaveznikov v Italiji. Tu se je določil zamenjalni tečaj za funt na 400 lir proti predvojnemu tečaju 75 lir. Sto za petkratno povečano kupno silo fnnta se je mogla finančna organizacija UNNRA zelo aktivno udeležiti nakupovanja umetnin. Bogati dotok denarja v deželo pa je silno povte-čal draginjo.
Tretji valutno tehnični eksperiment so si privoščili zavezniki na
z začetnicami M do P od 10. do
11.	ure in trafikanti z začetnicami R do Z od 11. do. 12. ure.
4.	julija peki z začetnicami A do J od 15. do 16. ure; z začetnicami K do Pl od 16. do 17. ure in z začetnicami Po do Z od 17. do 18. ure.
Korziki. Tu so delali v skladu z »osvobodilnim odborom« v A1 žiru. Prva naredba je določala, da se vzamejo od F run roških banke izdani bankovci po 500, 1000 in 5000 frankov iz prometa, namesto njih pa se izdajo bankovci Alžirske banke. Iz prometa vzeti bankovci se morajo v dveh tednih deponirati pri neki banki. Od novih bankovcev dobi vsak le 5000 frankov za osebo-, za vsakega nameščenca pa delodajalec še po 3000 frankov. Kreditnim zavodom se za nedoločen rok prepove vsako izplačevanje gotovine na podlagi starejših dobroimetij. Za izdajo novih bankovcev je določen najvišji znesek do 2.5 milijarde frankov. Te naredbe naj bi zmanjšale obtok bankovcev, hkrati pa bj omogočile kontrolo nad nastajanjem premoženj za časa zasedbe. Zadnjemu namenu služi tudi naredim, da se morajo deponirati vsi vrednostni papirji pri neki banki. Po žigosanju se vrnejo samo državni vrednostni papirji. Tako bi dobile oblasti popolen vpogled v premoženjsko stanje slehernega državljana. Prisilna oprostitev go-tovin, omejitev razpolaganja z bančnimi dobroimetji ter brezob. zimo razgaljenje premoženjskega stanja so »prednosti«, ki jih je prinesla »osvoboditev« prebivalstvu Korzike.
Pri invaziji na zapadu so morali zavezniki četrtič rešiti akutno valutno tehnično vprašanje. Sedaj niso smatrali za potrebno, da bj se dogovorili z Alžirskim odborom ter so se enostavno posl užili tiskarskega stroja in natiskali v ameriških tiskarnah za 80 milijard francoskih frankov. Ta denar je
na razpolago invazijskim četam in njih poveljstvom. Novi »denar« tvorijo po londonskih vesteh bankovci po 5, 50, 100 in 500 frankov. Kateri urad naj jamči za njih vrednost, še ni povedano. Da francosko prebivalstvo ne bi spoznalo resnice in da ne bi izgubilo zaupanje v to »valuto«, imajo novi bankovci« pretisk Serie D K 1944 Emis en France«. Tečaj F?h bankovcev je določen na 50 frankov za 1 dolar in na 200 frankov za en funt, Označujejo se kot v Franciji izdani bankovci, čeprav so bili natiskani v USA, izdani pa od angleških oblasti. Ni zato čuda, če je Alžirski odbor oficialno protestiral proti izdaji teh bankovcev. Prvotno so se nameravali na podlagi pogajanj med zavezniškimi vojaškimi poveljstvi in Alžirskim odborom izdati za invazijske potrebe posebni, na angleško valuto glaseči se bankovci, ki naj bi si kasneje zamenjali v francoske bankovce. Kakor pa se je sedaj izkazalo, so zavezniki samolastno in brez sporočila Alžirskemu odboru začeli tiskati francoske bankovce, od katerih se morejo spoznati Hei manjši bankovci kot novi natiski. Ti bankovci, ki nimajo niti avtoritete samozvanega Alžirskega odbora, pomenijo torej pro-tipostavno izdajanje bankovcev največjega obsega. Z izdajo teh bankovcev po samolastno določenem tečaju si morejo Angleži in Amerikanoi pridobiti v zasedenimi ozemlju vrednosti, ne da bi jih plačali s kakršnokoli finančno ali gospodarsko protivrednostjo. Tako so morali za spremembo občutiti to pot Francozi valutno tehnični terenski napad.
štirih podjetniških družb iz Corn-wal.la.so imeli v zadnjem času konference o pospešitvi in povečanju proizvodnje v cormvallskih rudnikih in vlada je zagotovila družbam izdatne subvencije, da bi se izvedli dogovorjeni načrti obratovanja v polnem obsegu in produkcije, ki naj bi bila na višini 1. 1917./18.	‘	,	'
Zapiranje trgovin z živili
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajinei obvešča trgovce z živili, da je Šef pokrajinske uprave odločil sledeče: Da se morejo v danem roku in v rfedu opraviti dela na inventuri, obračunavanju živilskih nakaznic in vobče opravila, ki jih nalaga »Prevod«, se morajo trgovine z živili, izvzemši mlekarne, zapirati popoldne na .zadnji delavnik v mesecu, prvič dne 30. t. m. Ce pade ta dan na soboto'ali na dan pred praznikom, se trgovine zapro naslednji delavnik popoldne.
Kositer	iz
Kositer je zelo stara kovina in zelo važen je bil že takrat, ko so stari narodi iz njega in bakra vlivali bron- Feničani, ki so že leta 1600 pred Kr.'prišli do Atlantskega oceana, so pluli dalje proti severu do otokov, kj jih grški poročevalci imenujejo Kassiterides — otoki kositra. Arheologi menijo, da so to današnji otoki Scilly ali pa Cornvvall. Rimljani so dobivali kositer iz Galije. Češke in saška kositrne rudnike so izkoriščali že v starem veku. Prvi kositrni rudnik na evropski celin; je v Krup-ki pri Toplicah na Češkem. Do 17. stoletja je Anglija producirala manj kositra ko Češka in Saška.
Kositrna doba evropskih dežel pa spada v preteklost. Največ kositra prihaja že dolgo iz Azije in Amerike. Velika ležišča njegovih rud so: v Aziji polotok Malaka, Kitajska, Burma, Indokina, Siam in Japonska; v Ameriki Bolivija, Argentina in Mehika; v Afriki Nige. rija, Kongo, Kamerun in Južnoafriška unija; v Avstraliji Južni Wales, Queeivsland in Tasmanija. Največ kositrnih rud v Evropi je v Angliji in Portugalski. Izmed kositrnih rud je najvažnejši kasi-terit, ki vsebuje okrog 78% kositra. Od svetovne proizvodnje 183.700 ton kositra 1. 1939. je prišlo 31 °/o na Britansko Malajo, 17% na Nizozemsko Indijo, 15°/o na Siam in Kitajsko-, 15% na Bolivijo, 1l°/o na Afriko in 11 ®/0 na vse ostale.
Kositer ima glavno vlogo pri zlitinah, najbolj važen pa ie pri proizvodnji bele pločevine. Umetnost izdelovanja bele pločevine so
odkrili v 17. stoletju na Češkem in Saškem, od prejšnjega stoletja pa je produkcija in uporaba bele pločevine za konservne škatle nara-sLa do ogromnih razmer. Na leto se izdela po vsem svetu nad eno milijardo konservnih škatel vseh oblik in velikosti.
Anglija, ki je klasična dežela kositra, je imela pred sedanjo vojno v svoji posesti najbogatejša ležišča kositrnih rud, zdaj, ko ni več kositra iz Vzhodne Azije, pa so spet prišli kositrni rudniki Corn-walla do velike veljave.
V teh rudnikih se je proizvodnja pospeševala tudi (med prvo svetovno vojno, pozneje/ je pa močno nazadovala. »Kolnische Zei-tung« navaja, da je 1.1940. od svetovne proizvodnje 237.600 ton kositra prišlo na Coruvali samo okrog 1500 ton. V začetku vojne je bilo v Conrvvallu okrog 10.000 rudarjev, zaradi mobilizacije pa se jei to število še precej znižalo. To je močno nazadovanje, kajti na Cornwall je prišlo nekdaj do 50% svetovne proizvodnje kositra. Produkcija se zmanjšuje že od leta 1900. in je bila nekoliko povečana le med prvo svetovno vojno. Leta 1938. so ustavili delo v dveh velikih rovih. L. 1870. so delali v 150 rovih, 1. 1938. v šestih. 1. 1941. pa samo še v treh. Pozneje se je delo razširilo še na tri manjše rove. Dividende družba Fa.-t Pool and Agar Mine so 1. 1916. znašale 15°/«, naslednje leto 25%, 1. 1918 celo 50%, 1. 1919. samo 10%, 1. 1923. pa nič. Podobne finančne neuspehe so imele tudi druge družbe.
Predstavniki angleške vlade in
Nova socialna ureditev na Madžarskem
Madžarski minister za industrijo je govoril po radiu o novem socialnem redu na Madžarskem. V svojem govoru je minister navedel nujnovejše socialne naredbe vlade Šztojaya. Te naredbe določajo, da se v vseli obratih, kjer je zaposlenih vsaj 25 delavcev,; nastavijo' tako imenovani delavski referenti, ki naj stalno nadzirajo socialni položaj delavčev J dr presojajo delovne razmere tudi s socialnega in proizvajalnega stališča. Poleg tega bodo' zastopali delavske interese pri obratnem vodstvu od delavcev izvoljeni obratni- odbori. Končno jio izjavil minister) da hoče madžarska vlada pravočasno urediti socialna vprašanja; da se ne bi notranji položaj zib' radi nezdravih socialnih razmer poslabšal.
Obnova grških bombažnih nasadov
Nemška trgovinska zbornica v Grčiji je objavila, da se bodo letos grški bombažni nasadi močno razširili, da. bi se v nekaj letih dosegel pridelek, kakršen je bil leta. 1937. Takrat so obsega]] bombažni nasadi 60.000 ha, do leta 1942. pa so se skrčili na 9009 ha. Lanski načrt povečanja bombažnega pridelka je predvideval razširitev nasadov na 40.000 ha. Ko bodo nasadi razširjeni na 60.600 ha, bo dosežen povprečni predvojni letni pridelek 15.000 ton, ki popolnoma zadostuje za preskrbo dežele. Po vojni bo Grčija spet važen pridelovalec bombaža.
Romunski zadružni institut
Letno poročilo Romunskega nacionalnega zadružnega instituta naglasa, da je bilo romunsko zadružništvo tudi lani pri vseh ovirah vojne dobe zelo delavno in uspešno. Zadružni institut je uspešno sodeloval pri vladni akciji za vnovčevanje žitnega pridelka in za preskrbo prebivalstva z raznimi življenjskimi potrebščinami. Kredit od Narodne banke mu je omogočil, da je odkupil od kmetov po uradnih cenah 45.000 vagonov žita. Denarni promet pri nabavi raznih potrebščin je dosegel 17.5 milijarde lejev. V romunski zadružni zvezi je bilo lani 7065 zadrug, ki imajo 1.56 milijona Članov ' ter skoraj 13 milijard lejev premoženja.
Srbski delavci v Nemčiji
»Donauzeitung« piše, da je med mnogimi milijoni delavcev iz skoraj vseh dežel kontinenta delalo v Nemčiji tudi okrog 50.000 Srbov, ki z drugimi inozemskimi delavci vred pridobivajo koristne izkušnje med svojim udejstvovanjem v nemškem kmetijstvu in nemški industriji. Predsodki in napačni poj • mi, s katerimi so mnogi prišli v Nemčijo, so odpadli in vsi bodo doma s pridom uporabljali svoje v Nemčiji pridobljene/ izkušnje. V kmetijstvu, v industriji, predvsem kemični in metalurgični, in tudi v rudarstvu so ®e srbske delovne moči dobro obnesle.
Srbski delavci prebivajo v dobri li taboriščih, dobra so preskrbljeni in zaslužek je tolik, da lahko mesečno pošiljajo znatne zneske domov svojim družinam. Kmetijski delavci lahko pošljejo do 100, industrijski pa do 150 mark. Za socialno skrbstvo skrbijo tudi srbski delegati v Nemčiji.
Najvažnejša delovna področja Srbov v Nemčiji so ‘Berlin in Ost-mark (Dunaj, Štajerska, Koroška), a Hudi na Bavarskem, Westfal-skem, v Hannovru in Wiirtem-bergu so številne srl>ske delavsk« skupine. Posebno dobro so se srbske družine uživele v nemškem kmetijstvu in skrbi se tudi, da ostanejo srbske družine skupaj na istih delovnih mestih. Kdor se še danes javi za delo v Nemčiji, pride v kraje, ki so l»ei malo ogroženi od letalskih napadov ali pa popolnoma varni, da bo lahko v miru in na vartiem opravljal svoje delo.
Izvoz črev iz Grčije
V Grčiji obratujejo že 40 let številni obrati, ki prav dobro predelujejo in pripravljajo čreva, da jih potem tovarne mesnih izdelkov uporabljajo pri klobasah in salamah, ali pa da se iz njih izdelujejo strune. Grško predelovanje govejih, ovčjih in svinjskih črev zaostaja po kakovosti sicer za ruskim, v Evropi pa je še vedno iuij-boljše.
Čreva so bila pred vojno tudi važno izvozno blago. Od letne proizvodnje je ostalo za domačo potrošnjo kakih 5 odstotkov. Od izvoza je prevzemala Nemčija okrog 70%, Švedska 26%, ostanek pa Švica, Panska in Madžarska. V zadnjem predvojnem letu je prevzela Nemčija za 774.000 mark 20 ton govejih, 45 ton ovčjih in 1 in pol tone svinjskih Črev. L. 1939. je bil ves izvoz črev iz Grčije vreden 46.7 milijona drahem.
Zadružništvo v lužnovzhodnih deželah
»Siidost-Echo« in drugi nemški gospodarski listi poročajo veliko pozornost zadružništvu, pri tem pa često opozarjajo, da zadruge ne bi smele presegata svojih nacionalnih in strokovnih mej. Z drugimi besedami povedano: dežele ali pokrajine ter posamezne gospodarske stroke in panoge naj imajo svoje zadruge kot izraz in udejstvitev vzajemnosti določenega kroga 'interesentov, ni pa dobro, če se od zadrug pričakuje ali če se jim celo poveni meddržavno gospodarsko udejstvovanje. Tako zadruge pri zunanji trgovini ne morejo imeti vodilne vloge. Zadruge so i>otrebne in koristne predvsem v agrarnih deželah lin pri zunanji trgovini teh dežel, ki pa mora 'imeti enotno in neodvisno državno vodstvo, imajo tudi važne naloge.
Dežele evropskega jugovzhoda so razen Madžarske izrazito kmetijske in zato je tam tudi zadružništvo močno razvito. Na prvem mestu je Bolgarija, ki ima s svojimi rodbinskimi ali družinskimi zadrugami staro zadružniško tradicijo. Danes je v Bolgariji okrog 1500 kreditnih zadrug, ki imajo po večini tudi funkcije nakupnih in prodajnih zadrug ter so združene v Zvezi kmetijskih zadrug. Potem so še tako zvane ljudske banke, ki so zadruge posameznih meščanskih stanov in poklicev, n. pr. učiteljev, zdravnikov in uradnikov ter pridelovalcev tobaka. Predstavnica vseh bolgarskih zadrug je kmetijska in zadružna banka, ki (igra v bolgarskem gospodarskem življenju važno vlogo.
Tudi v Itiimmuji je zadružništvo močno razvito. Konec 1. 1941. je bilo 7145 zadrug, ki so imele okrog 1.5 milijona članov ter nad 4 milijarde lejev obratnega kapitala. V deželi je 56 zadružnih zvez, nad njimi pa sta Zadružna centrala za izvoz in uvoz ter Centrala vinogradniških zadrug. Prva centrala ima 240 organizacij za nakup in vnovčevanje žitnega pridelka, druga, 1. 1938. ustanovljena centrala pa združuje zadruge vinogradnikov in sadjarjev. Predstavnik vsega romunskega zadružništva je Nacionalni zadružni institut v Bukarešti, ki kontrolira nad 60 odstotkov vseh zadrug ter ima več obratov živilske industri-
Kriza
na romunskem trgu ur
Ker je uvoz ur iz Švice omejen na priložnostne privatne kompenzacije, je v Romuniji nastalo pomanjkanje ur. Um in sestavni deli se v zadnjem času tudi težko dobe na nemškem izvoznem trgu, romunska industrija pa zaradi pomanjkanja strokovnih moči še ni tako daleč, da bi sama izdelovala vae sestavne dele ur. Poskusi, da bi v Švici nabavljene sestavne dele pned uvozom montirali v Nemčiji, se tudi niso obnesli in tako so zdaj zaloge romunskih urarjev že zelo pičle, dosti dela je pa s popravili.
j<\ Romunski zadružni institut je kakor bolgarska kmetijska in zadružna banka važen faktor v državnem gospodarstvu.
Na Madžarskem imajo centralo kreditnih zadrug ter zadružno zvezo »Hangya«, ki se je v zadnjih dveh letih močno uveljavila v madžarski zunanji trgovini, ker ima od vlade jH>oblastila za preskrbo izvoznega in za razdelitev uvoznega blaga.
Zveza kmetijskih zadrug v Srbiji obstoja že 50 let ter ima |teleg kreditnih in nabavljalnih svoje zadruge v vseh panogah kmetijstva, poleg tega pa še zdravstveno in socialne zadruge ter več obratov živilske industrije.
Tudi na Hrvatskem je zadružništvo že staro, izredno močno pa se razvija v zadnjih dveh letih. Uradni list je v štirih mesecih objavil ustanovitev 92 novih zadrug. Za izvedbo raznih javnih del se ustanavljajo zadruge, vedno več je zadrug raznih poklicnih skupin in celo iK>glavnikova telesna straža ima zdaj svojo zadrugo.
Slovaika zadružna centrala je
nedavno slavila svojo 25 letnico. V njej je včlanjenih 758 kreditnih, nad 800 konsumnih in precej obrtnih zadrug. Tudi slovaške zadrugo imajo nekaj obratov živilske industrije.
V zadružništvu jugovzhoda so zavzele v zadnjem času pomembno mesto tudi zadruge nemškega prebivalstva. Nemška državna zveza kmetijskih zadrug »Raiffeisen« v Berlinu je navedla v svojem zadnjem poročilu na Hrvatskem 670, v Banatu 190, v Romuniji 525, na Slovaškem 127, na Madžarskem pa 460 zadrug nemških prebivalcev. Blagovna centrala teh zadrug je iz Bačke j>o-slala v Nemčijo več tisoč ton semena od sončnic.
V južnovzhodnih deželah so se ustanavljale prej zadruge predvsem zaradi tega, ker je kmetom primanjkovalo denarnih sredstev, zdaj, ko imajo kmetje več denarja, pa so zadruge v prvi vrsti potrebne zaradi nabave kmetijskih strojev in drugih produkcijskih sredstev, v vojni dobi pa imajo zadruge tudi važno vlogo pri apro-vizaciji dežel.
Pomanjkanje volne in bombaža v Švici
Zveza švicarskih trgovcev-grosi-stov s tekstilnim blagom je na svoji glavni skupščini ugotovila, da je uvoz bombaža in volne v Švico nezadosten. Surovega bombaža so lani uvozili samo 0.3% od povprečne predvojne letne uvozne količine. Uvoz volna je bil sicer večji, a je tudi nezadosten. V Argentini in Braziliji čakajo na uvoz v Švico velike zaloge volnene in bombažne preje in švicarska trgovinski delegacija je že ponovno posredovala pri britanski bloltadni oblasti za dovoljenje transporta. Vrednost pričakovane volnene preje je 2.6 mil., bombažne preje pa okrog SVOO.OOO švicarskih frankov.
OKVIRJE
izdeluje specialist
VVolfova 4
KLEIN
Gradišče
Ljubljana
tovarna bonbonov in peciva
Na švedskem kultivirajo kok-sagis
Tudi na Švedskem kultivirajo novo kavčukovo rastlino kok-sagis, ki se je najprej dobro obnesla v Rusiji, potem pa v Nemčiji. V Nemčiji in Generalni guberniji so naročili 3300 kg sadik te rastline, ki morajo biti po najkrajši in najhitrejši poti odpremljene na Švedsko, ker jih je treba presaditi že v 556 urah. Lanski poskusi s kok-sagisom se na Švedskenu niso obnesli, letos pa je vse preskrbljeno za pravočasno presaditev.
Gostilničarski vestnik
živilske nakaznice in odrezki
Po gostinskih obratih in mlekarnah nabrane junijske odrezke bo mestni preskrbovalni urad pre-vaetmal 4. julija od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v Mahrovj hiši na Krekovem trgu št. 10/1.
Ržena moka naj se v »Seznamu« vpiše v razpredelnico »Koruzna«, koruzna pa obračuna na zadnji strani tiskovine.
Odrezke je treba oddati v zapečatenih ovojih, na katerih mora biti žig onega obrata, ki odrezke oddaja. Obenleim z odrezki pa morajo biti predloženi tudi »Seznami« v dvojniku in vpisnik.
Gostinski obrati in mlekarne bodo nakazila dobivali po naslednjem redu:
5. julija gostinski obrati in mlekarne z začetnicami A, B in C; 6. julija C in D; 7. julija E in F; 8. julija G in H; 10. julija I in J; 11. julija K; 12. julija L; 13. julija M, N in O; 14. julija P in R; 15. julija S in Š; 17. julija T in U; 18. julija V in 19. julija gostinski obrati in mlekartie z začetnicama Z in Z.
Trgovinski register
!	JiLPA"	|
I Hranilni proizvodi i
LJUBLJANA
■	■
• pisarna:	•
! skladišče: Vidovdanska centa IS : j telefon 47-07	j
:	Suho konzerviranje hrauil. ■
■	j,	#	•
■ Čaji, čajni nadomestki. Gobe, ■
izdelki iz gob.	:
■	Dišave	in	začimbe.	j
■	■
■	Trgovci!	i
•	Kadar Vam grozi pokvarjenje	•
:	raznih'hranit radi vlage, mo- :
i ljev, črvov itd. ne zavrzite ■ j blaga. Mi Vam na novih moder- j
• uili napravah blago higiensko : X steriliziramo, brez žvepla ali ■
■ pare, samo z udarci vročega S
• zraka.	J
•	■ ■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•»•■•■■»•»■■■■■■■■
VI»ISI:
»Gramozolom Verd«, družba z o. z. v Ljubljani in nemško besedilo »Schottenverk Verd«. Obratni predmet: Pridobivanje in izkoriščanje gramoznice na Verdu, ustanavljanje, nakup in gradnja kamnolomov in gramoznic, apnenic ali opekarn za svoj kakor tudi za tuj račun, trgovanje z navedenimi predmeti, nakup in prevzemanje premičnin in nepremičnin v zvezi z izvrševanjem gorenjega poslovnega programa in v lastne namene družbe. Od osnovne glavnice v višini 200.000 lir je vplačano v gotovini 130.000 lir, stvarni vložek pa predstavlja' v rednost 70.000 lir. Poslovodje: Breuer Jaroslav, stavbenik v Ljubljani, Jesih Marija, roj. Breuer, in dr. Orožen Stanko, notarski pripravnik v Ljubljani. Družbo zastopata po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, in sicer vedno dr. Orožen Janko kolektivno z enim poslovodjo ali prokuristom.
»SIRK« tovarna motel Goljev-šfek & Pleša, Ljubljana. Obratni predmet: Tovarna metel, krtač in vseh v to stroko spadajočih izdelkov. Javna trgovska družba. Družbeniki: Goljevšček Aleksander, trgovec, Pleša Miroslav, trgovec, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak družbenik samostojno.
SPREMEMBE IN DODATKI:
»LESNA« družba za eksport lesa, z o. z. v Ljubljani v likvidaciji. Izbriše se likvidator Simončič Slave, vpiše pa s*e: novi likvidator Javornik Staš v Ljubljani.
IZBRISI:
Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani v likvidaciji. Po končani likvidaciji,
iospriarskt vesti
Nf
P<
(z
za
le
Pl
V nemškem vrtnarstvu se je obdelana površina v letih 1939. do 1943. povečala od 138.000 ;ia 335.000 ha. Povprečni hektarski donos je bil do I. 1942. stabilen, v i. 1943. pa je zaradi slabega vremena padel. L. 1944. je v znaku še bolj intenzivnega obdelovanja vrtov.
1‘rehrana v Itimu se je v zadnjem času poslabšala. Vojaške oblasti so bile prisiljene izdati oklic, v katerem opozarjajo, da se do konca vojne obroki živil ne bodo mogli povečati.
llnatska davčna uprava je objavila, da so stroški za reklamo pni odmeri pridobnine odbitna postavka.
Vsi železo predelujoči obrati n;i Hrvatskem morajo do konca junija od- p, dati vse železne odpadke, ki jih sami ; n.e morejo porabiti.	|s'
Pri hrvatskem kmetijskem miuistr- sl stvu se je ustanovil zavod za gojitev! s' češpelj. Zavod se bo bavit tudi z vse-ju, mi vprašanji, ki se tičejo predelova-j, nja češpelj.	}
Komunska monopolna blagajna jel P zvišala cene za vse monopolne pred-r p mete. Cigare in cigarete so se podra- ai žile za 50 do 00 odstotkov, igralne] karte pa za 100 odstotkov.
Cene za sladkor so se v Romuniji j takole zvišale: za sladkorno sipo od 174 na 225, za sladkor v kockah od 170 na 230 lejev za kilogram. Primer-! no so se zvišale tudi cene za vse dru-
ge vrste sladkorja
Bolgarski proizvajalci sladkorne pese dobe letos za vsako tono oddane sladkorne pese 3 kg sladkorja. Dose-daj so dobivali le en kilogram.
Turška Siiinner banka, ki je od dr-žave vključena v zunanjo trgovino til ki odloča pri ustanavljanju novih industrijskih podjetij, je preobremenjena iu je morala odkloniti ustanovitev nove samotne tovarne. V svojem komentarju pravi, da ne more dobiti nobenega jamstva za zadovoljivo delo: tovarne In da tudi ni dala država potrebnega denarja. 10 letna izkušnja banke je dokazala, da so podjetja v j P državnih rokah nerentabilna.	k
V Španiji je bilo v prvih treh me- n secih izdanih koncesij za 100 novih industrijskih podjetij, od katerih je bilo izdanih 65 za izkoriščanje vodnih sil in postavitev elektrarn, 15 za ustanovitev plavžev, ostanek pa za druga industrijska podjetja. Te številke kažejo, kako zelo napreduje industrializacija Španije.	P
V Londonu se v kratkem sestani' konferenca imperialne trgovine z vol- n no. Konferenca bo razpravljala, kako
l>i se mogle v povojni dobi vnovčiti ;
zaloge volne, ki znašajo sedaj 3.5 mi-p lijonov liber.	z
Angleška klirinška zadolžitev ino- -zemstvu znaša trenutno 2 milijardi 1 funtov. Ameriški finančni krogi predlagajo, naj Anglija spremeni te dol--0 gove v lastnoročne obveznosti, ki bi se tekoče amortizirale. London pa se | p
I P
Občni zbori
Splošna industrijska delniška družba »NOVOBOIt« v Ljubljani ima 21. redni občni zbor 12. julija ob 11. uri v družbini pisarni v Ljubljani, Tavčarjeva 13.
temu upira, ker je britanska plačilna bilanca preveč negotova, da bi se mogle prevzeti takšne obveznosti. Pre-| P stižu Anglije ne bi škodovala, če bi se branila sedaj prevzeti obveznosti. yač pa bi škodovalo, če ne bi mogla iz-| polniti dogovorno prevzetih obveznosti. Upniki, ki bi radi hitro prišli do svojega denarja, morejo to takoj doseči, če kupijo angleško blago.
Zaloge surove volne v Argentini so , narasle na 102.300 ton in so približno ‘70 odstotkov večje 'ko pred enim le-.; d tom. Tudi število ovc se je v Argon- ' n tini povečalo. Argentina moro svojo | j. volno prodati v Evropi, ker USA ne , kažejo zanimanja za argentinsko volno.	P
  g
Promet in dohodek švicarskih železnic
V osebnem prometu švicarskih železnic se je lani število potnikov zvišalo za 11.5 odstotka, dohodki osebnega prometa |>a so se zvišali za 10.9 milijona ali za 9.0 odstotka ler so znašali 193.7 milijona šv. frankov.	c
V tovornem prometu pa se je ^ pokazalo nazadovanje zlasti v drugi polovici leta. Dohodki so se znižali za 7.3 milijona na 208.3 milijona. Presežek dohodkov je znašal okrog 400.000 švicarskih frankov, prejšnje leto je bil 2.5 milijona, leta 1941. pa celo 18.5 milijona, .g Znižanje presežka dohodkov je posledica naraščajočih obratnih in upravnih stroškov.
• »■•■■■■■■■■■■■■.■■■■■•■■■•■•■■■■•■•■■■■••■■■•■•■■■■■•••■•■■■■■■•■•■••■•••■■■••■■■■••■M1 a
P. Magdič
Ljubljana — Ulica 3. maja
■
■
■
■ _
G. — 2
g
k
k
2
ti
i
v
S
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kol izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fiir die Druckerei »Merkur« A
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.