Gospodarstvo. IZ SjEJE KMjETIJSKE DRUŽBE. Scja glavnega odbora, katera je bila prvotno sklicana po daljšem presledku.za sredo, dne 15. 1. m. se je vršila v sredo, dne 22. t. m., ker je bil predsednik Sancin, kakor se je doznalo iz njegovega poročila, brzojav no pozvan v Beograd. Najbolj značilno iz te seje je dejslvo, da se je prijateljstvo med pristaši JDS in SKS, sklenjeno ob 5asu zadnjega občnega zjbora družbe zaradi volitev v glavni odbor, začelo krhati, ikar se je posebno opazilo pri vprašanju, katerega je stavil na predsednika odbornik Steblovnik zaradi imenovanja g. Petovarja v upravni odbor za poljedelske kredite. Seja je sicer potekla mirno in se je rešilo več važndh zadev. Pri čitanju zapisnika o zadnji seji je tajnik Lah prečital tudi zapisnik zadnje seje direktorija. Iz tega zapisnika je razvidno, da se je direktorij bavil predvsem z vprašanjem poslovanja načelstev pri podružnicah, o naročevanju in pritožbah glede naročenega blaga ter raznih drugih važnejših zadevah. Direktorij je skleni!, da se mora uvesti pri podružnicah povsod enako knjigovodstvo v svrho lažje revizije. Družba bo oskrbela za vse podružnice potrebne knjige. Direktorij je tudi sklepal o predlogu glavnemu odboru zaradi ureditve plač uradništvu in služjbene pragmatike. Zavniil je predlog gosp. Jamnika, naj bi Kmetijska družba prevzela 1000 delnic zavarovaln? družbe »Plug« v Beogradu. Glavni odbor je vzel zapisnik seje direktorija brez ugovora na znanje in je sklepe odobril. Poročilo predsedništva je podal predsednik Sancin. Iz važnejših točk povzamemo, da je družba nabavila 30 vagonov italijanskega rudninskega superfosfata, glede katerega pa je imela vsled povišane carinske tarife precejšnje sitnosti in je morala vsled tega ceno superfosfatu zvišati. Družba je proti zvišanju carine na umetna gnojila vložila protest. Prvi podpredsednik Jarc je tukaj opozoril predsednika, da bi naj dal predsednik podbudo za ustanovitev tudi v naši državi potrebne institucije po vzorcu bivše »Hobenblumove Zentralstelle« v Avstriji, katera bi se naj izključno bavila z vprašanji, ki so važna za lonetijstvo in se tičejo predvsem kmetijskih interesov, kakor carinske in železniške tarife itd. Obenem predlaga, da se vloži protest zaradi zvišanja carinskih tarifov na kmetijske potrebščine. Predsednik je obljubil želji prvega podpredsednika ugoditi, tajnik Lah pa je pojasnil, da se je tozadeven prolest že vložil. Nadalje poroča predsednik o došlih prošnjah za pod poro. iProšnje nekateiih prodružnic za brezobrestna iposojila je glavni odbor odklonil, dovolil pa je podporo podružnici v Šmarlnem na Paki v znesku 1500 D in konjerejskim društvom v znesku po 3000 D. Podpore se porabijo za premije na živinorejskih razstavah. Prošnje sta priporočala in ulemeljevala odbornika Steblovnik in Petovar. Zanimivo je bilo čilanje rcvizijskega poročila iz leta 1922 in 1923, katero je podalo nekoliko slike gospodarstva samostojnežev v Km-?tijski družbi v teh letih. Poročilo se je odstopilo pravnemu odseku, da poda o njem svoje mnenje pri prihodnji seji glavnega odbora. Z ozirom na poročilo predsednika, da je bil inienovan v upravni odbor za poljedelske kredite kot zastopniik Kmetijske družbe Lovro Petovar iz Ivanjkovec, je vprašal odbornik Steblovnik predsednika: 1. Ako mu je bilo znano, da pride v upravni odbor za poljedelske kredile kak član kot zastopnik Kmetijske družbe in če mn je bilo znano, zaka j ni sklkal glavnega odbora k seji, da bi glavni odbor, kaleri bo moral edinole bili merodajen, izvolil člana v upravni odbor in. 2. Kedo je predlagal g. Pelovarja za člana za to, v lunetijsko-stanovskih ozirih tako važno mesto in če ga je on predlagal (klic: Žerjav ga je!). Zakaj je predlagal ravno g. Petovar-ja, ker bi mu moralo biti znano, da g. Petovar, kot član trgovske Ln obrtne zbornjce gotovo ne bo zamogd uspešno, ali vsaj zadostno zastopaii interese poljedekev?! Vprašanje odbornika Steblovnika je bilo očividno všeč tudi odbornrkom pristašem SKS, kateri so smehljaje pritrjevali besedam interpelanla in se pridružili njegovim izvajanjem. Samo g. iPetovarju vprašanje ni bilo všeč in je bil v nemali zadregi! Predsednik Sancin je odgovorn na vprašanje takoj in pojasnil, da njemu o tem Lmenovanju ni 'bilo ničesar znanega in tudi on g. Petovarja ni predlagal. Tajnik g. Lah pa je izjavil, da se je proti načmu imenovanja že vložil protest na lninistrstvo. Po kralkem tajniškem poročilu o kmetijskih tečajih in o sprcjemu novih udov, je predsednik ob pol 3. uri zaključil zaninrivo sejo. O REJI DOMACIH ZAJCEV. Hlevi in klctke. V nekalerih krajih redijo zajc« zunaj na prostem v ograjah in podobnem, kar seveda ni najboljc. Jasno je, da bomo imeli pri nas le tedaj najboljše uspehe, ako žival redimo v popolnoma ločenih prostorih, v posebnib zajčjih hlevih. Prav tako ne moremo od zajčjereje nič posebnega pričakovali, ako bodo živali v hlevih skupaj z dnigo živino, ali zunaj na kakem dvorišču, četudi je ograjeno ali obzidano. V teh slučajih se živali parijo preveč v krvnem sorodstvu in degenerirajo ali nazadujejo v svojih dobrih lastnostih ter imajo male in slabe mladiče. Starke so potem navadno tudi slabe matere, samci so hudobni, se do krvi pretepavajo med seboj in tudi mladiče radi podušijo in raztrgajo. V lakih razmerah si gotovo ne moremo obetati posebnih uspehov in začetnik pride na ta način gotovo ob vso veselje do zajčj-ereje.  Za uspešno zajčjerejo pridejo le kletke v poštev. — Dobro kJetko napravimo, ako velikemu zaboju odbijemo pokrov in eno steno, ki služi pozneje kot dno. Dno je napraviti dvojno, in ricer zato, da more scalnka odte, fcati. Pravo, notranje dno je vodoravno ter ima izrezane razpoke, skozi katere odteka mokrota ra spodnje zunanje dno, ki je pribito poševno, da voda ne zaostaja in se lažje scedi. V lakšnih kletkah ostanejo tla zinirom suha ier se ni bati, da bi živali postale vsled mokrote bolehne. Spredaj na kletki je napraviti mrežo in vrata. Skozi lcatere moremo donašati krme in vode. Da kletka ne stoji lcar na tleh iu da miši in podgane ne morejo zajcev nadkgovati, naj se zabijejo v zemljo štirje koli, ki naj mole kakih 50 cm iz tal. Na te kole je potem postaviti kletko, ki je na ta način pred omenjenimi škodljivci nekoliko bolj zavarovana. Ako naložimo več takih kletk drugo poleg druge v vrsti in na vrhu teh zopet druge vrste, imenujemo takšno razvrstitev etaže. Razumljivo je, da je v lem slučaju napraviti več primernih žlebov, ki sealnico z nagnjenega dna odvajajo dalje, ker bi se sicer ta izcejala v spodaj razATŠčene kletke. Glede prostornosti teh kletk je Ireba lako urediti, da pride na vsako odraslo žival 1 kv. meter talne površine. V vsako kletko spada tudi glinasto ali Ieseno koritice, in sicer zategadelj, ker ob njih zajec lahko zadosti svoji potrebi po glodanju in potem ne gre na stene in dna kktk. Škoda je mnogo manjša, ako ogloda koritece, ikakor če poškoduje kletko. Dobro je tudi napraviti posebne jasli za suho krmo ter pregraditi poseben prostor za gnezdo. Končno je pritrditi na vsako kletko listek, na katerega se zapiše številka ali ime dolične živali, pasma, starost, čas plemenitve itd. Pravilnb izdelane kletke je postaviti na primeren prostor, ki mora biti pokrit, dovolj zračen in svetel. Zelo umestno jih je postaviti h kaki steni, da ne pada v kletke dcž in sneg in so živali zavarovane pred prepihom. Seveda mora biti streha na proč°lju toliko podaljšana, da tudi v viharnih dneh ne škropi dež in ne naletava sneg v klelke. V tako urejenih kletkah živali lahko ostanejo tudi v zimskem času zunaj. V zelo mrzlih dneh in ob jasnih nočeh je kletke zakriti s slamnico ali starimi odejami. Kdor ima prostora in se ne straši stroškov, siiahko napravi tudi tekališče, v kateri se živali spuščajo v poIjubnem času. Ta tekališča so ograjena z žičnato ograjo in segajo neposredno do posameznih kletk. Tla tekališča je tlakovali z zidarsko opeko ali pa jih je debelo betonirati. Najboliše pa je zemljo odkopati 30 cm globoko, tla potem cementirati in zemljo zopet nazaj zasuti. Pri tej napravi zajci lahko kopljejo, vendar pa ne morejo izpodkopati ograje in se izmuzniti iz tekališča. Gibanje na prostem silno dobro de posebno mladičem ter jih napravi proti bolezniin odporne. Za steljo služi slama, suho listje, zdrobljena šota, žaganica in lesna volna. Staro ponesnaženo steljo je treba od časa do časa iz kletke odstraniti in jo nadomestiti s svežo. Pri tej priliki operemo tudi prvo dno v kletki, da se živali boljše počutijo. V slučaju, da katcra žival zboli ali celo pogine, je celo kletko izprati in razkužiti s karbolno raztopino (pol litra karbola na 10 litrov vode). — Tudi izpiranje z apneno vodo je uspešno. (Konec prihodnjič.) Mariborski trg dne 25. julija 1925. Ta dan je že ob 8. uri zjutraj vse mrgolelo lia Glavnem trgu in videlo se je, ker je bila ludi la dan velika gneča, da poslaja Glavni trg, kljub svoji obsežnosti, pretesen, premajhen. Prišlo je namreč 16 slaninarjev in kmetje so pripeljali 50 z zelenjavo in eebulo, 25 s krompirjem in 30 s sadjem naloženimi vozovi na trg in so morali vpotrebiti tudi Strossmajerjevo ulico. Slaninarji so prodajali svinjino po 20 do 35, slanino po 25 do 30 in drob po 18 do 20 D 1 kg; domači mesarji pa govedino po 10 do 17 in pol, leletino po 12 in pol do 19 «in svinjino po 20 do 25 D 1 kg, kloibase pa po 25 do 35, prekajeno meso 30 do 40 in drob po 8 do 15 D 1 kg. Iz tega se že vidi, da domači mesarji še vedno konkurirajo s slaninarji. — Pcnitnina Jn druge domače živali (okoli 900 komadov). Gene so bile piščancem 15 do 30. večjim 30 do 75 D za par; kokošem 30 do 60, racam, gosem in puranom mladim 30 do 60, •starim 60 do 120, domačim zajčkom 7 do 40, morskim prašičkom 8 do 10, kozličkom 40 do 100, grlicam 30 do 35, kanarčkom 25 do 100 D komad. Te živali so se prrdale kakor vsakokrat, tudi topot vsc. — Krompir, zelenjava, druga živila in cvetlice. Cene, ki so ta teden splošno padle, so bile: krompirju 5 do 6 D za mernik <7 in pol kg) ozir. 1.50 do 2 D kg, solati 2 do 4 D kg: glavnati solati 0.25 do 1.50, braziljanski 1 do 1.50, ohrov tu in ohrovtovi repi 1 do 1.50, buči 2 D za komad, grahu slročnemu 5 do 7, pasuljam stročjim 5 do 8 D, nrahu luščenemu 7.50 D liter, rxieči pesi 1 do 2 D komad. — --Črešnjam 5 do 10, marelkam 16 do 18, breskvam 18 do '20, ribizlu 12, ringlotam 3 do 4, jabolkam in hrušltam -4 do 8 D 1 kg, jagodam 10 do 12, malinam 8 do 12, boHrovnicam 2 do 2.50 D liter. Kumaram 0.25 do 3 D, pomarančam 1 do 3, limonam 0.50 do 1.50 D komad, grozd ju, ki je bilo prvikrat na trgu 25 D kilogram, melonam 8 do 10 D za komad, smokvam 15 do 17, tomatom 8 do 10 D 1 kg, jajcam 1 do 1.25 D komad, maslu 40, kubanemu 54 D 1 kg, mleku 2.50 do 3, maslincmu olju 26 do 28- bučnemu olju 18 do 20 D liter. — Cvetlice 0.50 do 6 D, z lonci vred po 15 do 75 D komad. — jLončena in lesena roba na mariborskem trgu. Ta se je prodajala po €.50 do 1.50, lcsene vile za seno po 15 do 20, grablje 20 do 25 in cepci po 15 D komad. — Seno in slania na mariborskem trgu. V sredo, dne 22. julija so kmetje pripeljali 13 vozov sena in 2 voza slame; v soboto, 25. julija pa 8 vozov sena in 2 voza slamf na trg. Cene so bile senu 45 do 70, slami pa 30 do 37.50 D za 100 kg, oziroma 1.25 do 1.75 Dza snop. Mariborsko scjrusko poročilo. Prigiialo se j« 17 konj, 12 bikov, 252 volov, 471 krav in 18 telet. Skupaj 770 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste dne 28. julija so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9.25 D, poldebeli voli 7 do 8.25, plemenski voli 5.50 do 6.50, biki za klanje 6.50 do 8, klavne krave debele 5.75 do 7, plemenske krave 4.50 do 5.50, krave za klobasarje 3 do 4, niolzne krave 4.50 do 6.50, breje krave 4.50 do 6.50, mlada živina 6.25 do 7.50. Prodalo se je 415 komadov, od tega 206 komadov za izvoz, in sicer 31 v Italijo, 175 v Avstrijo. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. julija 1925 se je pripeljalo 148 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: MladL prašiči 5—6 tednov stari komad 85 do 125 D, 7—9 tednov stari 135 do 175 D, 3—4 mesce stari 225 do 350 D, 5—7 mescev stari 362 do 450 D, 8—10 mescev stari 460 do 500 D, 1 leto stari 600 do 1000 D. 1 kg žive leže 13 do 14.50 D, 1 kg mrlve teže 16 do 17.50 D. Ovce komad 100 D. Prodalo se je 99 svinj in 2 ovci. Mesne ccne v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg ter meso bikov, krav, telic 10—19 D. Telečje meso 12.50 do 19 D. Svinjske meso sveže 15 do 30 D. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu, dne 28. julija 1925. Hmeljarjem! DruštveBo vodstvo javlja svojim članom, da se legitimacije za hmeljske obiravce že pripravljene in da stopijo dne 1. a,vgusta t. 1. v veljavo. Vsaka lcgitimacija velja za poljubno število obiravcev. in sicer za polovično vožnjo na progah: Brežice—Zidani most—Maribor—Sp. Dravograd—Mežica, potem Zagorje —Zidani most, Celje—Dravograd, Grobelno—Rogatec. Za vožnjo nazaj je potrebna nova legitimacija. Zaradi statistike naj se vsak ud, ki se zglasi za legitimacijo, javi društvenmu vodstvu številko obiravcev in železniško postajo, od katere se odpeljejo. Vsa druga pojasnila podaja svqjim udom društveno vodstvo. XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v iriozemstvu: Žatec, ČSR., dne 23. julija 1925. Pri obilnem povpraševanju se je minuli teden prodalo 100 centav našega hmelja po 2400 do 2600 ČK za 50 kg. Konečno razpoloženje je prijetnejše — cene čvrsle. Vsled silne vročine se je zadnji teden stanje hmeljskih nasadov nekoliko poslabšalo. Za slučaj, da ne bode kmalu deževalo, se bo upanje na novo letino primeroma zmanjšalo. Cvetje prehaja v kobltle in je v popolno izkobulenje dež neobhodno potreben. Obrambna dela zoper vedno se še nahajajočo hmeljsko ušico se ne morejo nadaljevali, ker imajo hmeljarji obilo opravka s spravljanjem žita in jdrugih pridelkov. »Saazer Hopfenund Brauzeitung«. Vrednost dinarja. Ameriški dolar stane 55.80—56.80 din., češka krona 1.64 do 1.67, italijanska lira 2.11 do 2.15, franeoski frank 2.66 do 2.71, nemška marka 13.49 do 13.64, avstrijski šilfrig 7.98 do 8.10, augleški funt 276.08 do 279.08, švicarski frank 11.05 do 11.45, holandski goldinar 22.75 do 23.05. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.05 centimov. '