St. 525.
¥ Ljubljani, ponedeljek dne 14. avgusta 1911.
Leto II.
fin
: Posamezna številka 6 vinarjev :
JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K120, i dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20—. polletno K 10 —, četrtletno K 5-—, Mesečno K 1*70- Za Inozemstvo celoletno K 30*—.
•	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna itevttlia • vinarjev :
Uredniitvo in upravnlštvo je v Frančiškanski altd |L Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnišhra. Neiranklrana pisma se m sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petlt vrata 16 v, Mariniče, poslana in zahvale vrata M v. Pri večkrainea oglašanju popust. Za ogovor Je priložiti inandto. :	Telefon	številka	303.	i
Spravna pogajanja na severu.
Avstrija je država, v kateri menda nihče ni bil zadovoljen. Vsi narodi se pritožujejo, da se jim krivica godi in večina njih je tudi opravičena pritoževati se na krivice, ki se jim gode in zato je narodno vprašanje najtežje vprašanje v mnogo jezični Avstriji, v kateri sedijo samo Nemci in deloma tudi Poljaki pri polni mizi, med tem, ko drugi narodi, posebno Slovenci, ne dobijo niti drobtinic, ki padajo z njihove dobro obložene mize.
Naravno je, da država, v kateri se vse sile trosijo samo v narodnih bojih, ne more napredovati v nobenem oziru in da je tudi njena močnapram zunaj zelo majhna, ker države, ki je domovina samih nezadovoljnežev, se nihče ne boji, ker vsakdo dobro ve, da njeni narodi, ki v notranjih vprašanjih niso edini, ne morejo biti edini niti v zunanjih vprašanjih.
Za to se delajo poskusi in načrti za rešitev narodnega problema v Avstriji, ali ne stori se ničesar in ako se na tem kaj dela, je to samo polovičarstvo, ali pa niti to ne.
Naravno bi bilo, ko bi se narodni problem v Avstriji rešil na edino zdravem principu, ki ga priznavajo tudi osnovni državni zakoni, t. j. na principu popolne medsebojne ravno-pravnosti vseh narodov, in sicer naj bi se rešilo to vprašanje istočasno za vse dele države.
Ali principa ravnopravnosti nočejo priznati oni, ki so zdaj privilegirani in na strani katerih stojijo tudi .najvišji faktorji v državi, ki še vedno upajo, da se bo dalo nenemške avstrijske narode ponemčiti, kar oni smatrajo za enostavnejšo rešitev zamotanega in težkega narodnega problema — ali kar se danes nikakor več ne da doseči.
Ali privilegirani narodi — oziroma naroda, ker to so samo Nemci in deloma Poljaki — in oni merodajni činitelji, ki jim je zoprna sama misel na ravnopravnost avstrijskih narodov, živijo še vedno v zmoti, da se bo •dalo napraviti s časom iz Avstrije nemško državo in za to se skrbno 'izogibajo tega, da bi resno poskusili iskati pota in načine, po katerih bi se mogla doseči sprava med narodi, kar je predpogoj za napredek in tudi za obstoj države in za to mi ne moremo smatrati za resna spravna pogajanja med Čehi in Nemci, posebno že za to ne, ker se nam prav čudno zdi, da se dela samo sprava na severu, in ; sicer samo med Čehi in Nemci, kakor bi narodi v drugih delih države, n. pr. južno od Gradca živeli v najlepši slogi in medsebojni ljubezni, kakor bi se Slovencem n. pr. in Jugoslovanom ne delala nobena krivica, nego bi vživali vse one pravice, ki jih oni po naravnem pravu reklamirajo zase!
To je zanjka za Čehe, ki naj bi se jih eventualno s kakimi neznatnimi; koncesijami vsaj za nekaj časa »pomirilo", Nemci bi za kompenzacijo dobili še bolj v svoje pesti Slovence in koristi bi imeli — Nemci, ki bi se — vsaj za nekaj časa — iznebili »sitnih* Čehov, Slovence bi pa nemoteno zatirali še bolj kot jih sedaj, ker . bi imeli njihovi naravni zavezniki Čehi
roke zavezane s paktom, sklenjenim med njimi in Nemci.
»Divide et impera 1“ s tem starim receptom se je dolgo vzdrževala nemška premoč v Avstriji in tega recepta se držijo Nemci tudi sedaj, ko se zopet govori in piše o češko-nemških spravnih pogajanjih.
Mi pa pravimo: narodno vprašanje v Avstriji naj se reši temeljito, s posebnimi zakoni, veljavnimi za vso državo in ne samo polovično m samo v enem delu države. Bratje Čehi pa naj vedo, da je njihova dolžnost, da ne izločijo svojega vprašanja iz splošno-slovanskega vprašanja, ker to bi bilo neslovansko In škodilo bi v v veliki meri tudi njim, ker bi izgubili drugi Slovani, v katerih so imeli oni vedno močno oporo, vsako zaupanje do njih.
Iz Rožne doline na Koroškem.
V št. 212. z dne 2. avgusta graškega Tagblatta vzdihuje znani pan-german iz Svetne vasi I. K., češ, ves Rož bo v Slovenstvu potonil in kliče na pomoč vsa nemška obrambna društva, učitelje in vse oblasti.
Kaj pa misli ta izdajalska duša, ki sliši najbrž na ime Joža in katerega mati ni niti nemški znala. Kdaj pa je bil neki Rož nemški? tukaj se je dopisnik kar v prvi vrstici vdaril polaž-nivnih zobeh. Kako more Rož nemški biti, ko še mati tako imenitnega gospoda, kakor je ta dopisnik, ni znala nemški, koliko manj potem šele druge Rožanke. Dopisnik pravi »gewaltsame Verlavung". Vidiš, prijatelji tukaj me-dejo tvoji vodeni možgani besede in prave zapadke, ker bi moral, ako hočeš govoriti, reci: V Rožu je nevarnost »der gewaltsamen Germanisation*. Seveda ljudje tvojega kalibra so izgubili vsaki pravi čut, ne vedo, kaj je leva in kaj desna, nekaj je prav, ali kaj ni prav. Ali že razločiš seno od slame? Poznamo dobro želje Nemcev in njih pomilovanja vrednih sodelavcev, naših slaboznanih nemčurjev, kateri prodajo za 25 srebrnikov svoje moštvo, svoje prepričanje, svoj značaj, svoj mili narod in krasno našo slovensko domovino. Ali ni res, da delita Stidmarka in Schulverein po 25 srebrnikov na leto vsakemu izdajalcu? Toda le čakajte zlobneži, plačilo za vas ne bo izostalo, ko bode nemška želja enkrat dopolnjena, da bo Koroška do vrhov Karavank nemšk, pljunil vam bo Nemec v obraz in begali bodete kakor ubijalec Kajn! Ne samo mi, katere ste nas izdali in prodali, ampak, Vi še prej kakor mi.
Jože slovenske krvi in nemškega neznačaja zavida domačinom Slovencem, da se učijo peti, tamburanje in da napravljajo igre, po katerih se izobražujejo, da snujejo sokolska in druga društva itd. Ali veste, kaj je napredek? Vidite. Slovenci korakajo krepko naprej, vi pa zaostajate. Vi niste fortšritlih, vi ste izdajalci.
Ubogi Nemci, kako trpijo v slovenskem Rožu! Kako javkajo in prosijo podpore, sami si pa pomagati ne znajo!	'
Tukej igrate lahko častno vlogo! Dajte jim tale lepi in pametni nasvet;
naj poberejo šila in kopita in se poberejo iz doline, ti pa smeš vzeti kadilnico, dohtar iz Bistrice, tvoj prijatelj pa škropilnico in hajdi, čez mejo na Prusovsko. Za teboj kakor za dohtarjem nobena mačka ne bo solze potočila. Vbogi bolniki zdihujejo, zdravnik se pa goni po veselicah, po lovih in se vozi okoli, doma ga pa nikdar ni. — Boljše nič, kakor tak zdravnik!
Slovenci, tukaj saj jasno vidite za kaj se gre. Vi zasedate najlepši doline Koroške, prebivate v najlepših pokrajinah Koroške, dočim Nemci oblegajo gorati del dežele. Po naših krasnih dolinah se jim pa sline cede.
In še nekaj značilnega! Slovenske posojilnice, slovenska izobrazba, slovenska društva so jim trn v peti, to ni »fortšritlih*, ob enem pa kličejo ravno tiste naprave v življenje, ali nemške morajo biti, potem je »fort-šrit“. Posebno jih tišči slovenska izobrazba, ker dobro vedo, da je Slovenec silno inteligenten, bistroumen in brihten ter potepta oholega Nemca desetkrat, preden da se ta težki barbar enkrat obrne.
S kakšnim strupenim srdom, ka-koršnega more razviti le slovenski re-negat, je ta članek pisan, se razvidi iz psovk, katerih le mrgoli n. pr. Roh-heit, Brutalitat, Raufbolde, Frechlinge itd. Ali poznate stari pregovor »Povej mi s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si!* Izrazaš se s takimi izrazi, zdaj pa sam sodi, kdo sil
Slovenci! nam pa podajo ta članek dosti nauka ter nam pravi: Slovenci zbudite se, vstanite, združite se, vrzite strankarstvo čez krov, bodite edini in složni bratje in sledite mož za možem zlati zvezdi voditeljici:
»Za naš narod se združimo, podajmo si roke krepko! ponosno glave povzdignimo pogum pa v prsa daj srce. Domovina bo ostala,
Naša bo na vekomaj!
Brate, stoj kot trdna skala Skalnat bodi tvoj značaj!
Dr. Zvest.
Iz slovenskih krajev.
Iz radovljiškega okraja nam poročajo: Pretečeno nedeljo je priredila marljiva »podružnica slovenskega planinskega društva* v Radovljici veselico, ki ostane v najboljšem spominu vsakemu, kdor jo je obiskal. Obiskali smo že dovolj veselic, a tako elegantne, a obenem tako presrčno domače veselice ne pomnimo. Obširni, pravemu gozdičku podobni vrt gostilne »Triglav* v Lescah, ki je sedaj last znanega narodnjaka g. I. Kmeta iz Ljubljane, se je pričel kmalu polniti po napovedani uri, to je ob 3. uri popoldne. In kako pestra je bila ta slika. Tu najfinejša obleka došlih letoviščarjev iz Bleda in okolice, tam gorska, kjer je igral glavno ulogo cepin in čevlji na kveder, drugje zopet si lahko opazil goloroke domačine — a vsem je sijala radost raz obraza, saj smo se čutili svoji med svojimi, na tleh, ki jih obdajajo neobsežne gorenjske planine. In kako bi človek tudi ne bil vesel? Vrt gostilne »Triglav* je že vreden, da si ga človek ogleda vsestransko. In ko si videl njegovo lepo
lego, njegovo umetno, a vendar tako narayno razdelitev a poleg tega oni krasni razgled, ki ga uživaš s tega vrta, se ti vzradosti srce. Toda ta vrt je pridobil na mičnosti in lepoti stotero, ko si zagledal lepo okrašene šotore, kjer je bil zbran cvet radovljiških in okoiičanskih narodnih dam, da vrše dela svetopisemskega usmiljenja, da napojo žejne in nasitijo lačne. — Bled je imel svoj šotor, načelovala mu je gdč. Ravnikova, obdana od venca njej enakih cvetk — kjer si se lahko navžil v^ega sladkega. Kavo je kuhala gospa Č e b u 1 j e v a v družbi dveh pristnih gorenjskih lepotic in obča hvala gre, da take kave niti Ljubljana nima. — Šotoru za ambrozijo in nektar je načelovala gospa Ftirsagerjeva, kateri so stregle prav požrtvovalno »Planinke* — in prišlo je mnogo, mnogo trudnih in žejnih, da si pokrepčajo svojo dušo in telo. — Vročine iz razgretih grl je preganjala gospa R o j č e v a, ki je načelovala šotoru za pivo — in imela je v družbi svojih dražestnih pomagalk toliko dela, da ga je komaj zmagovala. Seveda, glavno besedo je tu imel naš Martin, brez njega bi bila huda žeja. — Trojno vlogo je igrala načelnica vinskega šotora gospa S a j o v-č e v a, kateri so zvesto pomagale njene ljubke tovarišice. Njene zapeljive besede so premotile marsikaterega žejnega, da je pokušal in pokušal — toda, ko je odhajal od šotora, je še le spoznal, da nima zmešanih le možgan in srca, temveč tudi — noge. Vrnil se je pa vendar. In zadnjo vlogo v tem gorskem vrvenju je imela vršiti gospa Š e g o v a v kolu ljubkih in zgovornih Begunjk — lačne nasitovati in teh je bilo vedno preveč, znamenje, da jim je jed izredno dišala. — In v tem vrvenju se je smukal nagajivi in nrikupljivi gozdni škrateljček gdč. S. S u š t e r š i č e v a s šopki in razglednicami. Da je veselica dosegla svoj višek popolnosti gorskega življenja, se je oglašalo tu ravno osemdeset planinskih zvoncev raznih glasov. — Predmet burnega ploskanja in odobravanja je bil nedosežni pevski zbor ljubljanskega »Zvona* pod spretnim vodstvom starega mladeniča Š ta inča rja. Ne čudimo se, ako so ti pevoi ždi tako slavo in hvalo v sosedni Srbiji. Mnogo so pripomogli h pravemu razpoloženju došlih planincev blejski tamburaši — odsek blejskega »Sokola* — s svojim izbornim udarjanjem. — In ko je legel mrak na to zadovoljno »gorsko ljudstvo*, zaplopolalo je nebroj acite-lenskih plamenčkov v zelenju dreves širnega vrta in vživeli smo se v bajne pokrajine »Tisoč in ene noči*. Omenjamo le, da je glavna zasluga tej razsvetljavi »nediplomiranega* monterja V. Chladeka. In ko se je oglasila domača harmonika — je doseglo veselje svoj cilj. Med mnogobrojnimi udeleženci smo opazili med odličnjaki deželna poslanca Višnikarja in dr. Vilfana, dalje predsednika osrednjega društva dr. Tominška, vseučiliščnega profesorja dr. Murkota, župana Žarka,
dr. Tičarja s obilnim spremstvom iz Kranjske gore itd. — Vspeh te veselice je bil vsestranski, za kar gre posebna zahvala odboru, posebno pa triperesni deteljici — marljivemu predsedniku L. Ftirsagerju, blagajniku Chladeku in tajniku Kušarju.
C. kr. pletarska šola v Radovljici naznanja, da se prične redni pouk na tej šoli dne 1. septembra L 1. Ker se je šola vsestransko povečala in spopolnila, se sprejme več učencev pod ugodnimi pogoji. Vsa pojasnila daje vodja c. kr. pletarske šole v Radovljici L. Patik. — Obenem naznanja vodstvo te pletarske šole, da prodaja vse njene izdelke, od najfinejšega do najnavadnejšega izdelka edino le trgovec Oton Hamann v Radovljici po najzmernejših cenah. Tam ja tudi stalna razstava teh izdelkov
— na kar opozarjamo Gorenjsko potujoče občinstvo.
Iz Novega mesta. Kaj takega pa še ne; pri tukajšnjem c. kr. poštnem uradu nastavljen je mladenič Kočevar, ki niti slovensko ne zna in to je v slovenskem mestu Rudolfovem. Ko sem ga včeraj poprašal za mojo pošto, zmetal mi je pošto druzih strank, a le moje ne. Ko sem odločno zahteval nakaznico, za katero sem si bil gotov, da mora biti, mi je vselej, zjutraj, opoldan kot zvečer samo namignil, da sem moral zastopiti da ni nič. Ker sem bil vsled tega v svojem potovanju zelo zadržan, brzojavil sem tvrdki; a kako se danes začudim, ko grem zopet na pošto, a mi izroči drugi uslužbeni uradnik, seve Slovenec, nakaznico, katera je bila, kakor sem si bil gotov, že včeraj tu. Kajti oddana je bila že 10. t. m. v Šiški. Morate si misliti gospod uradnik mojo jezo. Da sem se opravičeno takoj pritožil na c. kr. poštno-nadzorništvo v Trst, se samo ob sebi ume, kajti to je škandal, da se take uradnike nastavlja na taka važna mesta, da potem ljudstvo trpi.
Iz Slavine. Eden izmed mnogih radovednežev si drzne vprašati visoko-rodnega gospoda Franca Deklevo, poštarja na Prestranku in trgovca v Slavini, na kak način je dobila vas Slavina privilegij, da se tja po dvakrat na dan dostavlja pisma, drugam pa samo po enkrat, dasiravno ne govore za njo nobene geografične prednosti,
— edino morda ta okolščina, da tam stoluje v »Jutru* tako obrekovani g. župnik ali pa gospod Dekleva sam, ki imata menda edina pravico prva zvedeti najnovejše po svetu. Prosimo hitei odgovor bodisi od g. Dekleve samega ali pa od slavnega poštnega ravnateljstva.	D-a.
Še od draginje.
V vseh časopisih je čitati o konferencah, v vseh časopisih je čitati o veliki draginji mesa. Tudi cesar je izrazil željo, da se vse potrebno ukrene, da se reši ljudstvo bede. Vsi, razen naših klerikalcev so prišli do prepri-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V* °/0 brez odbitka rentnega davka
LISTEK.
I. S. MAČHAR:
Nova generacija.
(Iz knjige: Hrst belletrie,)
»Sveta resnica*, je nagovoril študent. »Svobodnemu človeku se mora zdeti takozvana zakonska zveza smešna. Pravo individua je prvi zakon vseh stvorov. Kako malomeščansko in bedasto je mišljenje, da bodi taka staromodna ceremonija v cerkvi ali pa ta modernejša komedija na magistratu nekaka sankcija razmerja med enim in drugim individuom, med med možem in ženo. Treba je streti stare spone, zlomiti predsodke in na njih razvalinah vpraša novi mož novo ženo: Ali hočeš biti moja? In strneta se v objem in zakričita z združenim vzkrikom blaženstva in potem se razideta, »oba svobodna, oba prosta, z ničemer ne vezana*.
Maček se oprostil zopet Naježil je brke in je prestrašeno gledal na ljudi in stene vagona. Dekle ga je stisnilo za grlo, toda žival je začela brcati z zadnjima nogama.
»V sveženj ga morate zavezati*, ]e menil nekdo. In že je bilo tu pet, Sest rok, pripravljenih na delo.. Stis-
nili so mačka, vtaknili ga v culo, zavezali nad njim dva vozla in dekle je zopet položilo nanj obe roki. Maček je brcal in se je umiril le, kadar je vlak obstal na tej ali oni postaji. Dekle je sedaj, rešeno vseh skrbi j, z zanimanjem ogledavalo monokel študenta, njegovo rokavico, paličico in slabotne brčice.
»Kaj pa otroci?* je pripomnila študentka.
»Otroci 1 Tudi predsodek. Stara teorija 1 Treba je vendar že enkrat konštatirati, da niso ljudje zaradi otrok tu, temveč vseh individuum zaradi sebe samega. Izzivati se je treba-, ste rekli baš sami. To je edini zakon. Ni ga drugega nad njim, ni ga poleg njega. Senzacija živcev — vse ostalo je prevara, privesek!"
»Mislite?* je rekla študentka nekako sama zase.
Študent je uprl oči v daljavo, nato v nemirni svežen v dekletovem naročju, konečno v dekle samo. Pri •njej je obstal. Motril jo je strokovnjaško in z zadovoljstvom in dekle je smelo vzdrževalo njegov pogled.
Študent se je sklonil k študentki in nekaj pošepetal na uho. Hipoma je zardela: »Nesramnež, kaj si mislite o meni?"
Študent je nekam poparjen vstal. Začel je žvižgati, pritrkavati s palico
in se pripravljati na odhod.
Vlak je obstal na kolodvoru. Gospodič je izstopil ,z našega kupeja.
Pozneje sem ga videl stati na peronu in ko sem šel mimo njega, se je nasmehnil in mi pojasnil: »Takale lojeva svečka; to je ena izmed tistih, ki se razburjajo v strastnih pogovorih. Pozneje pa postanejo najhujše malo-meščanke.
Med tem je šlo mimo naju dekle z mačkom. Hodila je s prožnim korakom kakor huzar in nesla kolikor možno gracijozno sveženj z mačkom. Dekadent z monoklom pa se je spustil za njo kakor strela . . .
Slavni psihijater.
(Hrst belletrie).
Bil je ponos dunajske univerze. Napisal je par knjig, ki so jih kar požirali doma in za mejo zastopniki one literarne generacije, ki je životarila nekoliko let ob sklonu preteklega stoletja in se je sama s ponosom na-zivala »dekatentna*. Slavni psihijater je bil nadalje dvorni svetnik, imetnik nekaterih redov, in ko je pred nekaj letih umrl, je žalovala univerza, žur-nali, strokovni; listi — vsaki izmed teh organov na svoj običajni način. Dandanes pa se mi zdi, da je že po-
polnoma pozabljen.
Predno pa povem, kako da sem se z njim seznanil, moram izpregovo-riti par besed sebi. Sem namreč miren in miroljuben človek. Z odločno smelostjo lahko trdim, da ima n. pr. Ant Kl&štersky, torej eden izmed naših najbolj sladkih lirikov, v enem prstu svoje roke več strupene zlobnosti nego jaz po celem telesu. Trdim še nadalje, da ni mojemu značaju nič bolj tujega kot so polemike, napadi in sploh bojevite alure. No in človek takih lastnostij je zabredel v literarne, spopade, ki jim ni bilo ne konca ne kraja. Presedel je cele noči nad članki in odgovori, morda se je razburjal tudi več nego je bilo zdravo nad be-dastočami in zavijanji nasprotnikov, polagoma je izgubljal zdravi spanec, in kakor je zadremal, je bilo njegovo spanje polno groznih slabečih sanj, začel se je pojavljati tudi slab tek, brezupnost, malodušnost, taedium vitae. Z medlo priprtimi trepalnicami se je plazil ta človek po ulicah in je s topo ravnodušnostjo gledal, kako so minevali dnevi, ker ni pričakoval od bodočih nič boljšega.
Ta človek je imel med svojimi prijatelji nekaj rojakov, ki so zrli nanj vedno s sočutno melanholičnimi pogledi, in razen teh; tudi nekega Nemca, urednika in pisatelja silno ostrega
peresa, ki mu je rekel, da to ne pojde tako dalje in da bode najbolje, če obišče slavnega psihijatra. Nato mu je priskrbel pismo uplivne osebe na ono luč vede, pismo, glasom katerega je bilo gotovo, da bode slavni psihijater popolnoma nesebično izlečil omajano dušo češkega človeka; šel je ž njim tudi do hiše, spremil ga po stopnicah navzgor, pozvonil in ga oddal zelo (vznešenemu) visokemu in skrbno počesanemu slugi.
slavni psihijater je sprejel bolnika z neko vzvišeno utrujenostjo. Preletel je priporočilno pismo, sklonil nekoliko glavo in vprašal z onemoglim glasom po službi, načinu življenja, življenjskih okolščinah očeta in matere, nadalje, na čem da sta umrla oba deda in babici, vprašal je1 po zdravju vseh bratov in si dal obširno slikati literarne boje, ki sem jih bil gori omenil. Na odgovore je blagoljno prikimaval z glavo in ko je bilo za-slišavanje pri kraju, je uprl pogled nekam v kot sobe in pričel z utrujenim glasom govoriti nekako takole: »Dragi gospod, človeški duh živi svoje posebno, svoje individualno življenje, neodvisno od telesa iri neodvisno o telesnih organov. Opazujete brezdelno počivajoče telo in opazujete duha, ki pri tem deluje v fantastičnih sanjah! Mnogo stvari je med nebom
Čanja, da je rešitev le v uvozu in da se le s tem trajno obvaruje draginje in da povzdigne našo domačo živinorejo. Vsi so prišli do prepričanja, da domači živinorejci ne morejo zalagati domačih trgov in da smo primorani poseči po argentinskem ali balkanskem mesu.
Dr. Fr. Stibral se je v »N. F. P.* izrazil za uvoz balkanskega mesa, ker bi se s tem tudi opomoglo naši trgovini na Balkanu, katero smo po nesrečni balkanski politiki izgubili. Naše mnenje je le, da bi se le z uvozom zadostne množine mesa opomoglo sedanji draginji in bi ne smelo biti tako drago kakor doslej. Balkansko meso pride za sedaj le za dunajski trg v poštev in je tudi za naše razmere malo predrago. Vlada bi morala privoliti v uvoz zadostne množine mesa in sicer pod ugodnejšimi razmerami nego sedaj. Mogoče, da se v tem oziru le kaj ukrene, ker je državna zbornica dovolila vladi, da se v tem oziru pogaja z balkanskimi državami. Uvoz balkanskega mesa pa tudi ne bo imel tega uspeha kakor ga želi ljudstvo. Cene ostanejo skoro iste in s tem je nam zelo malo ali pa nič pomagano,
Živo živino uvažati, kar bi imelo najboljši vpliv na našo domačo živinorejo in tako tudi na naše tržne cene, nam ne marajo dovoliti, ker je proti veterinarskim predpisom, ozir. proti veleagrarni politiki. Najceneje nam bi prišlo seveda argentinsko meso.
Pri vseh teh vprašanjih se spod* tikavajo naši politiki in merodajni faktorji, ki od sedanje draginje niso prizadeti, ker imajo zelo mastne dohodke nad trgovinsko pogodbo z Ogrsko. Skoraj bi človek ne verjel ako bi iz lastnih izkušenj ne vedel, kako hlapčevsko je Avstrija odvisna od Ogrov. Ogri delajo z nami kar sami hočejo. Oni zahtevajo kar jim pride v prid in akoravno je proti našim interesom, se jim le vse dovoli.
Sedaj, ko se je začela debata o uvozu tujega mesa, so Ogri hitro spoznali, da ne smejo te ugodne prilike pustiti neporabne, ker si pri tem vprašanju lahko pridobe na škodo Avstrije mnogo koncesij in udobnosti. Neomejen uvoz tujega mesa ne bo imel na ogrske gospodarske interese nikakega vpliva in s tem ne samo, da bi ničesar ne izgubili, bi le mnogo pridobili, kajti draginjo je tudi na Ogrskem opažati.
Zadovoljni bi že bili, ali tega ne marajo pripoznati, ker upajo, da pri tem mnogo pridobe. Človek se mora zjokati, ko sliši, da je dospelo v nedeljo v Trst 800 ton argentinskega mesa, katerega pa ne smejo izkrcati, ker Ogri ne dovolijo, da bi se to meso prodajalo v Avstriji. Tako blizu imamo dobro in ceno meso, a ga ne smemo Uživati, ker gre proti ogrski in veleagrarni politiki.
Že se je sklenilo, da se prosi za dovoljenje, da se izvozi meso v inozemstvo in mi moramo gledati in molčati, kako se bo meso, ki je bilo za nas namenjeno, izvažalo in prodajalo v tujini.
Ogri nam ne marajo prež izdatnih koncesij dati dovoljenje za uvoz tujega mesa, ker dobro vedo, da avstrijski politiki ne najdejo drugega izhoda in da je beda že tako narasla, da se fnora nekaj proti draginji Ukreniti.
Sedaj se konferira in debatira, sklicuje ministrske svete, vozi iz Budimpešte na Dunaj in obratno, in ko pride vse v javnost, je razvidno, da vse konference niso imele zaželjenega uspeha ih ga tudi vbodoče ne bode ako Avstrija ne privoli Ogrom znatnih koncesij in udobnosti.
Radi pripoznamo, da je dolžnost vsakega naroda, skrbeti in zastopati svoje,gospodarske In politične interese, toda najodločneje moramo protestirati, da si hočejo pridobiti te udobnosti v
našo škodo in v škodo celega avstrijskega prebivalstva, ker je tudi naša dolžnost varovati naše pravice in interese. — Obsojati pa je, da se tako važno in življensko vprašanje izrablja v politične namene in merodajne osebe katere so poklicane čuvati nad interesi naših državljanov, bi mogle najodločneje protestirati proti taki polittki in zavrniti take pogoje, katere bi našemu ugledu in našemu ljudstvu škodovale in ako bi se ne dosegel pravilni sporazum, delati samostojno in se ne pustiti terorizirati od Ogrov.	A.
DNEVNE VESTI.
Kaj bo! »Slovenca* strahovito skrbi, kaj bo s kulturnim bojem v avstrijskem parlamentu. Z velikim strahom z bojaznijo se vprašuje, če se je cerkvi kaj bati in kaj je klerikalcem sedaj storiti. »Slovenec" naj bo le potolažen. Kulturnega boja sedanja zbornica žalibog ne bo nikdar izvedla, ker je večina za to še nesposobna in nima niti smisla zato. Zanimivo za nas je le dejstvo, da se najbolj boje kulturnega boja ravno naši klerikalci. In to je tudi čisto razumljivo. Izvedba kulturnega boja bi pomenila zanje najhujši udarec, od katerega si ne bi njkdar opomogli. Prižnica in spovednica bi za vedno zgubili ono veliko agitacijsko veljavo, katero imata sedaj. Saj so ravno ti lokali najtrdnejša opora slovenskih klerikalcev. Tudi različni nesramni škofovski volilni pastirski list) bi morali prenehati. Odtod ta str#h. Ta strah nam pa obenem tudi najbolj jasno dokazuje, da se klerikalizem na Kranjskem le še umetno vzdržuje, sicer je pa že popolnoma trhel. Padec bodo naši klerikalci doživeli tudi brez izpeljave kulturnega boja.
Katoliško stvar v Avstriji bodo morali vzeti v roke Slovani, ali bolje rečeno slovenski klerikalci. Nemški klerikalci so že popolnoma falirali. Krščanski socijalci so ga pošteno polomili, tako vzdihuje »Slovenec". Katoliška stvar v Avstriji je v veliki nevarnosti. Kdo pa je pravzaprav tega krivi To nam naj pove »Slovenec*. Ali ne morda ravno voditelji nemških klerikalnih strank sami, ki so pod okriljem katoliške vere in ljubeznji do bližnjega odirali in sleparili dolga desetletja svoje volilce, ki so jih konečno pognali tja kamor spadajo. Klerikalna era med Nemci je danes ponehala in tudi ne bo več prišla, pa naj priskočijo Nemcem magari slovenski klerikalci na pomoč. Vse dobre in slabe lastnosti Miranih voditeljev nemških klerikalnih strank so podedovali tudi oni. Zato bodo tudi pogfnili ravno za isto boleznijo. Katoliški Slovani gotovo ne bodo preprečili padca klerikalizma. Sicer pa imajo ravno oni najmanj povoda zato. Slovanov čaka dosti drugega dela.
Za 7 kron nobene maše za dež. Iz cerkniškega okraja nam poročajo: V času hude suše so imeti vsi duhovniki dobro »dušno* pašo. Kakor so -moški Notranjcl zavedni, tako so Ženske v pravem pomenu besede še silno babjeverni. Duhovnik je zanje bog, ki naprosi točo in dež. Točo, če se ženske ne plazijo vedno po cerkvah ter ne prinašajo darov bogu v čast, fajmoštru in kaplanu pa za dobro življenje. Dež pa napravijo duhovniki, če se darujejo maše, ki pa le tedaj kaj pomagajo, če so dobro podkovane. Duhovniki znajo to babjeverje dobro izkoriščati. Navadno stanejo maše po dve kroni, za njaše za dež pa so nastavili večje tarife. Tako je hodil neki duhovnik po našem Okraju ter nabiral »darove* za hiaše. Nekatere pobožne lahkoverne babnice somislile čim več se da za tako mašo, tem bolj bode zalegla, tem
preje in temveč dežja bo padlo. Ponujale so božjemu namestniku po 7 kron za mašo, gotovo lepa plača za četrt ure opravila, ki ga je dolžan vsak duhovnik itak opraviti. Pa sveti mož je pokimal z glavo, češ, za sedem kron ni nobene maše za dež. Oj ti ubogo naše »dobro" ljudstvo! — Mi smo pa mnenja, da kdor je še danes tako neumen, da meče denar proč za taka babjeverja, takega človeka ni prav nič škoda, če ga dušni pastirji molzejo. Kadar bo do dobrega izmolzen, bo že — pameten ratal.
Predrzna tatvina v Spodnji Šiški. V noči od sobote na nedeljo je neki lopov v Spod. Šiški vprizoril več tatvin, ki glede predrznosti iščejo svojega para. Obiskal je kolikor do-sedaj znano, kar 4 hiše, oziroma stanovanja, kar zaporedoma in ob najbolj prometni cesti, Celovški cesti. V stanovanje ge. Kozjak (Seidlova hiša) je prišel, ko je gospa brala »Narod" in pri čitanja zaspala. Poiskal je vse denarnice, jih izpraznil ter lepo zaporedoma položil prazne nazaj. Najbolj predrzno pa je nastopil v gostilni pri Ančniku (Knezova hiša). Tam je pristavil lestev, zlezel v prvo nadstropje v stanovanje g. Cimermana, kjer sta spali gospa soproga ter stara mati. Tu je vzel denarnico starejše dame, potem šel doli v gostilno, kjer je vse preiskal; ni pa nič drugega zase primernega našel, nego škarje. Bil je tako galanten, da je pustil prazno zgorej pri g. Cimermana uakradeno denarnico v gostilni. Potem je vzel od vežnih vrat ključ, odprl vrat?, jih pustil nastežaj odprta, ključ pa vzel seboj. Poskušal je svojo srečo še na dveh drugih krajih. Orožništvo ga je sicer kmalo zasledilo, toda ubežal je, že ko je bil eden orožnikov prav bjizo njega. Bežal je proti gozdu. Ker so se njegove stopinje v prahu poznale, so jih preiskali ter na podlagi teh stopinj aretirali dosedaj te predrzne tatvine osumljenca. V Šiški so take tatvine že kar na dnevnem redu. Zato bi orožništvp bolje storilo, če bi se brigajo tudi za take gospode toliko, kolikor se brigajo za policijske ure toda le pri nekaterih gostilnah.
Zopet vojaški kraval v Šiški. Sinoči so vojaki v Spod. Šiški zopet povzročili kraval. Nekega vojaka od 17. pešpolka so odpeljali ranjenega v Ljubljano. Belgijci so tudi sinoči izzivali mirne civiliste na cesti, kar naj vzame vojaška oblast primerno na znanje.
Zakaj v Šiški v nedeljo popoldne ni trafika odprta? Iz občinstva nam poročajo: Šiška je v nedeljo popoldne bolj obljudena kakor Ljubljana. Glavni promet se vrši predvsem ob glavni cesti. Dasi šteje Šiška čez 5000 prebivalcev, ima poleg trafike na državnem kolodvoru le še eno javno trafiko v bližini cerkve ob državni cesti. Toda Še ta trafika je vsako nedeljo popoldne zapita. Ker smo mislili, da je to le od lastnice trafike odvisno, ali ima popoldne zaprto ali odprto, smo se pri njej pritožili, pa smo izvedeli, da bi ona rada imela trafiko tudi ob nedeljah popoldne odprto, toda finančna uprava ji tega nikakor noče dovoliti. Finančna uprava naj odredi, da bode edina javna trafika v Šiški tudi v nedeljo popoldne odprta.
Netaktnost ljubljanske policije In barabe. Včeraj zjutraj sva se vračala iz kavarne Apollo kot mirna pasanta domov. Pred Narodno kavarno naju napadejo štiri znane osebe iz Trnovega in sicer: Karol Schwentner in že večkrat kaznovani Jakob Zobarič in še dva druga neznanca. Braniti sva se morala sama. Ko sta prišla dva finančna stražnika, so lopovi zbežali. Kje je policija? Kadar jo človek jrabi je ni pri rokah. Kolesarje zna dobro metati iz biciklov, tako da ljudje na poškodbah umirajo.
in zemljo — toda čemu citirate Sha-kespearja? V globokem gozdu, kjer je solnce pokrito z oblaki in kjer nas vsi orijentacijski pripomočki puste na Cedilu, določimo vendar lahko vsaj severno stran; mah, ki ž njim drevje čuva svoje telo pred ledenimi polnoč nimi vetrovi, nam kaže na tisto stran.
In če imamo sever, vemo, da je na desni roki vzhod, na levi zapad, Z« nami jug, In tako se začenja tudi veda v neznanem gozdu človeškega duha. Tu znamenje, tam znamenje, same neznalne malenkosti, toda strogo logiko gre veda kot detektiv za njimi. Ne. preutrujenost od del, dragi prijatelj, ne vaši literarni boji, kakor bi kdo mislil na prvi pogled, temveč nekaj docela druzega tiči v vas. V tisti dobi; ko vaša pamet še ni mogla zavedno registrirati pojavov zunanjega življenja, v tisti dobi, ko ste TbHi še morda dete, ali pa ste morda kot otrok jecljali prye besedice, se je zgodil strahovit zločin. Da — vi trepe-fiete? strahovit zločin, bodici na vas, bodtsi v vaši prisotnosti, vaš duh pa je bil priča tega zločina. Negotova groza je ostala v njem prav do danes ga pretresa* straši v nekontroliranih
toettutkih in to je vaša bolezen.
Popolno ozdravljenje morete doseči le po eni edini poti. Za šest mesecev
pojdete v sanatorij, najmanj pa —■ toda v tem slučaju je vaše okrevanje veliko vprašanje — pojdete tja za tri mesece in tam vas prevzamem v oskrbo.*
Bolnik se je pošteno prestrašil. Za tri mesece v sanatorij, to je bilo toliko, kot bi od njega zahtevali, da gre v Nico ali pa potuje krog sveta. Omenil je boječe, da piše češke verze in da' mu razniere ne dovoljujejo bivanja v sanatoriju.
Slavni psihijater sfe je zamislil. Nato je izjavil iiekako resignirano, da je to slabo.
M6ž se je poslovil. SaiflO zavoljo spodobnosti je vprašal, če je mnogo dolžkil.
»Petnajst goldinarjev," je rekel z utrujeno malomarnostjo slavni psilii-jater.
Bolnik je plačal. Dal je vse, kar je imel.
In začel se je nejasno spominjati. Daleč, daleč na severu leži njegov rojstni kraj,- mesto Kolin. Poleg rojstne hiše leži velik vrt in na temi vrtu je pri zidu zapuščeno mesto. Koprive in lapuh raste tam in tega nekako tajinstvenega mesta se je ta človek v mladosti vedno bal. Kako in zakaj, ni- vedel, to zdelo se mu je, da tam lčži zakopan piskrovez in da je tega
piskroveza nekdo ubil. In zdaj se mu zjasnilo. Ta umor je bil oni zločin, ki ga je bil priča njegov duh ... In ta ga pretresa in ta tvori prazaprav njegovo sedanjo bolezen. O, slavni psihijater in zastonj evropska avtoriteta . . .
In zopet so se vlekli dnevi in tedni in zakopani piskrovezec je težil dušo tega človeka. Svet je temnel in življenje je postalo riezriOsno . . ,
Nekega drie pa je posetil tega moža prijatelj Fianc. Dober človek (Moravari), v obličje kri in mleko, s poštenimi in odkritimi očnii, ki pa je imel navado, da je vedno vzdihoval in se pritoževal na kako bolezen. Tudi takrat je tožil. Da ne spi, da mu jed ne diši, da ima grozne sanje.
Bolnik pa se je razljutil. »Vi in bolezčri. Poglejte se v zčralo J Ne spite ? Ker čepite doma ih se ne ganete nikamor. Hodite 1 Kopajte se zjutraj! ČrHe kavfe ne pijte!
Franc pa se branil. Beseda je dala besedo, naš bolnik se je zaveza^ da izleči Franca.
Pričela sta takoj; prihodnji dan. Ob šesti tiri sta1 odšla, stopala po pokrajini, ki je ležala v celi krasoti majskega Veičerai na Kahlenberg in odtod skozi gozd v Klošterneuburg, tam sta povečerjala, izpila steklenico samo-
Posebni vlak za Izlet gostilničarjev na Bled. Poročali smo že, da bo vozil ob priliki izleta gostilničarjev na Bled dne 17. avgusta posebni vlak. Natančni vozni red tega vlaka je: Odhod iz Ljubljane juž. kolodvor ob 7. uri 1 min. zjutraj, iz Ljubljane drž. kol. ob 7. uri 8 min., iz Vižmarij ob 7. uri 16 min., iz Medvod ob 7. ur! 25 min., iz Škofje Loke ob 7. uri 36 min., iz Kranja ob 7. uri 47 min. Na Jesenice pripelje vlak ob 9. uri 2 minuti ter odpelje po odmoru 15 minut na Dobravo, kamor pride ob 9. uri 24 minut. Posebni vlak ima torej jako ugoden vozni red. Odpelje namreč približno že četrt ure za navadnim posebnim vlakom. Na Dobravo pride pa za 27 minut pred njim Vlak ima torej zvezo z vsemi jutranjimi vlaki, ki pridejo v Ljubljano, razven z Dolenjcem. Izletniki ob kamniški progi počakajo lahko na vlak na ljubljanskem državnem kolodvoru. Vlak pa je prikladen tudi za one, katerim bi delal poset Vintgarja težave. Ti namreč na Dobravi lahko počakajo na osebni normalni vlak in se proti plačilu 20. vinarjev odpeljejo naravnost na Bled. Z Bleda odhaja vlak ob 10. uri 18 minut zvečer ter pripelje v Kranj ob 11. uri 39 minut, v Škofjo Loko ob 11. uri 50 min., v Medvode ob 12. uri, v Vižmarje ob 12. uri 09 min., v Ljub-bljano drž. kol. ob 12. uri 17 minut, in v Ljubljano juž. kol. ob 12. uri 12 minut. Vlak ima torej tudi zvezo z nočnimi vlaki južne železnice, ne glede na to, da vozi z Bleda v Ljubljano samo dve uri.
Družba sv, Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1911 sledeči promet, in sicer: Dohodki: A. redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1382 K 20 h, 2. prispevki podružnic, irj sicer: Kranjsko 2332 K 82 h, Štajersko 1321 K 39 h, Koroško 37 K, Primorsko 2659 K 76 h, Nižje Avstrijsko 414 K skupaj 6764 K 97 h. 3. Razni prispevki 4595 K 32 h, skupaj 12742 K 49 h. B, Izredni dohodki, 4. Prispevkki za obrambni Sklad 4232 K ?6 h, C. Iz družbene glavnice se je dvignilo 8.662 K 55 h. Skupaj 25.637 K 40 h. Izdatki. A. Redni izdatki: 1. Plače, remiin. učit. osobja, razni računi itd. 10384 K 40 h. B. Izredni izdatki, 2, Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 4232 K 36 h, 3. izplačila za šolske stavbe 11.902 K 55 h. Skupaj 26.519 K 61 h. Torej primanjkljaja 882 K21 h. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K
Pozor pred tujimi agenti! Iz Spodnje Šiške nam poročajo: Te dni so se po Šiški klatili agentje nemške tvrdke: »Erste Kunsthandlung Rum-burg (lastnica) Anna Karasek*. Ti razpošiljajo ljudem reklamne listke, z bobneči naslovi:	Gratis! VOll-
standig umšonst! (Popolnoma žastonj 1) V teh reklamah stoji nadalje, da se vsakomur nudi ugodna prilika, da dobi po fotografiji, ki se jo izroči agentu, popolnoma brezplačno lepo na emajlu izdelano sliko, fotografija pa še vrne nazaj. Vse to ne stane nič, kvečjemu, če si kdo k sliki pusti napraviti okvir, stane isti le 3 K T° »slikanje*, ki ga tvrdka nazivi ja: »Seml-Eniaile* pa še
Eraktično takole izvaja: Danes pride stranki agent ter jo skuša na podlagi te reklame pridobiti da mu izroči fotografijo. Jutri pa že pride drug agent iste tvrdke, ki potrjuje po prvem
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
agentu sprejeto naročilo, a zahteva pa kakor je pač stranka videti bolj revna ali bogata, denar na račun, drugače pravi, ne more biti iz te kupčije nič. Če se stranka vsaj sedaj spametuje in zahteva fotografijo nazaj, se gosp. agent blagovoli razburiti ter stranki povedati, da fotografije ne dobi preje nazaj, nego šele ko mu je plačala zahtevano naplačilo. Te vrste »kupčija" je pri nas povzročila ze toliko nepotrebne jeze, prineslo pa eno izkušnjo več; nikar ne take reklame zaupati tujim agentom! To služi v pomislek tudi občinstvu drugod!
Za družbo sv. Cirila In Metoda je nabrala g. Staniča Ghusova v veseli družbi pri Peklarju na Dolu dne 31. julija t. 1. 10 K 8 h, ob gledališki predstavi na Dolu pa sta nabrala gdč. Miroslava Gnusova in g. Hof-bauer 10 K 16. To nam je v dokaz, da še ni izumrla v Dolu ljubezen do naše Družbe kljub vsemu delovanju nasprotnikov. Hvala!
Ljudska knjižnica v Matenji vasi je imela 28 knjig po dvoje. Te je darovala C. M. družbi. G. Jos. Katalan, gost. v Kons. društvu v Rojanu, je poslal 15 kuponov Tolstovrške slatine, kar velja 3 K. Teh kuponov je med Slovenci več tisoč. Prosimo, zbirajte jih in jih pošljite naši Družbi. Dobrotnim darovalcem lepa hvala!
Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. Makso Zaloker, izdelovalec drožev v Ljubljani 60 K. Ponovno prosimo slovenske trgovce, da prodajajo v prvi vrsti Zalokarjeve izvrstne drože, slovenske peke in gospodinje opozarjamo na to, da uporabljajoč Zalokarjeve drože rabijo priznano dobro blago, podpirajo slovensko narodno podjetje in koristijo družbi sv. Cirila in Metoda. Prosimo!
Za družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali pri mladinskem cirkusu v Volčjem potoku Fedor in Sergij Ble-weis-Trsteniški in Zvonko Korošec 4 K
Rodoljubne gojenke Internata »Mladike" v Ljnbljani so nabrale in C. M. družbi izročile 12 K 22 h. Hvala iskrena!
Družbi sv. Cirila in Metoda razpisuje na svojih šolskih zavodih sledeča učna mesta: 1.) Mesto druge otroške vrtnarice na otroškem vrtcu na Savi pri Jesenicah z letno plačo 600 K, doklado 200 K in prostim stanovanjem, event. mesto vrtnarice na kakem družbenem otroškem vrtcu. 2.) Mesto stalnega, event. provizoričnega učitelja-voditelja na svoji šoli v Gorici, ki se otvori s prvim razredom in se razširi v dvorazrednigo, s temeljno plačo 1400 K, s šestimi petletnicami po 150 K, stanarino 500 K, začasno draginjsko doklado 240 K, opravilno doklado 100 K pri enoraz-rednici, 150 K pri dvorazrednici. Ta učitelj-voditelj mora pevzreti vodstvo otroškega vrtca. 3.) Mesto otroške vrtnarice na vrtcu v Gorici z letno plačo 1000 K in prostim stanovanjem pod pogojem, da oskrbuje snaženje in pometanje šolskega poslopja. 4.) Mesto provizoričnega učitelja na deški pet-razrednici pri Sv. Jakobu v Trstu z letno plačo 1400 K. Vse službe je nastopiti s pričetkom šolskega leta 1911—1912, imenovanja za Gorico postanejo pravomočna z dobo, ko dobi družba dovoljenje za otvoritev šole, ozir. vrtca. Pri prosilcih (prosilkah) za mesta v Gorici daje znanje italijanščine prednost. Prošnje za katerokoli teh mest, opremljene z vsemi potrebnimi dokazili in izpričevali naj se
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstoTrška slatin*, pošta CJužtauj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
stanskega vina in se po deseti uri vrnila z vlakom na Dunaj.
Prihodnji dan zopet tako. In eniako tudi sledeče dni. In ko je prišel mali srpan, je bil Franc že popolnoma zdrav.
In oni bolnik tudi. Vse je izginilo iz njego\e duše, Vse, in oni zakopaui piskrovezec ga je silil v smeh.
Oktoberskega večera, v tistem časU, ko dan prehaja v sotnrak in zažigajo svetilke, je srečal naš človek ria šumni Ringstrače nekega znanca. Milijonar, meqen nekaterih čeških slikarjev, mož, ki sfe je pred dvema letoma Oženil z odlično prusko krasotico, učenjak, ki mu je nekdo prorb-koval najkrasriejšo bodočnost — pa je bil žalosten kot bi bil pokopal to, kar mu je bilb najdražjegk pod solncem.
»Doktor, kaj pomeni to temno lice ?*
»Eh, ženo moram dati v sanatorij * • •“	,, .	;	.
»Kako to? Vašo krasotico?*
»Da,“ je vzdihnil učenjak. »Krasotico 1 Da jo vidite, revico. Shujšala je ko trska. Bolečine v životu, noči prevpije in po dnevi obupuje. Verujte mi, zblaznel bi pri takem življenju. Boleha na rieki duševni boležrfi . . . bila sva pri psihijatru ..."
Naš človek se je spomnil na psi-hijatra ih je slučajno kakor v sanjah začel citirati: Na vas ali pa v vaši prisotnosti je bil storjen grozovit zločin in vaš duh je bil priča tega zločina.
Prijatelj učenjak je zgrabil našega znanca za roko: »Kdo vam je pravil o tem?"
,0 čem?"
»O tem-le, kar je rekel psihijater moji ženi?"
»To je rekel psihijater meni!"
»In moji ženi tudi. Dobesedno tako."
»In o sanatoriju?*
»O sanatoriju tudi.*
Dogovorila sva se. fclato mi je dal brzo rokb in je odhitel.
Čez leto in dan sva se zopet srečala.
»Sina imam, prijatelj, to vam je dečko kot bukva.*
In žena?
»Zdrava, popolnoma zdrava. Ah da, povedati vam moram to zgodbo. Pomhite, takrat tisti psihijater? Šel sem k ženskemu zdravniku. Operiral je ženo.. Ih dečko je tu. Pojdite vendar z menoj, morate si ga pogledati.*
vlože v družbeni pisarni ..Narodni dom* v Ljubljani, do 27. avgusta t. 1.
90 metrov globoko pod zemljo. Tq je bil sijajen uspeh, kakoršnega •»Društvo za raziskovanje jam na Kranjskem" doslej najbrže še ni doseglo! Doseči 90 m globočine po popolnoma navpičnem vodnjaku podobnem brezdnu, to ni mala stvar. Tega tudi nihče sosedov ogromnega brezdna »Marijanšice* pri Predoleh ni hotel vrjeti, da bi se temu najmlajšemu jamskemu društvu posrečilo, kar se ni posrečilo drugim izvežbanim veščakom podzemeljskih jam, ki so že pred 20 leti skušali priti temu brezdnu do dna, pa je „Marijanšica“ vendar do nedelje 13. avgusta 1.1911 ostaladeviškanedotaknjena. Tudi omenjeno jamsko društvo bi bilo težko doseglo ta krasen uspeh, da si ni v najnovejšem času omislilo za dohod v take globočine naprave, ki so se pri „Marijanšici“ kot prvič v ,ognju" izkazale kot jako praktične. Ko je prišel prvi jamolazec po tej napravi na dno, je samega veselja zavriskal, tako ga je presenetilo kar je v Bsrcu“ Marijan-šice našel in videl. V globočini približno 70 metrov je ugledal pred seboj veliko dvorano, rov brezdna se na-zgorej zaključuje z obokom, ki se ga sme po pravici imenovati »Dom*. oe z večjim veseljem pa je zavriskal, ko je na severovzhodni strani opazil drugi naravnost krasni „Dom“ kakih 40 m visok, v katerega se pride po strmi steni približno 50 metrov dolžine. Prvemu »ženinu* Marijanšice so sledili ^ štirje tovariši. Po napornem delu so £ašli v „Domu“ krasne kapnike v razkošni množini. Raziskovanje brezdna Je trajalo od 8. dopoldne do 3. popoldne. Med tem časom je bila vsa okolica zbrana okoli brezdna ter željno pričakovala na uspeh. S tem naravnost sijajnim uspehom se bomo še podrobneje pečali.
Tatovi v Šiški. Predvčerajšnjem ponoči so vlomili v več krajih v Šiški neznani tatovK Več jih je že aretiranih.
Razglas brez črk izginil. Gerent Zajec je mnogo, občudovani razglas brez črk tako izčrpal, da je kar čez noč izginil raz vrata požarne brambe, kjer je bil nabit. Mi bi se za ta razglas brez črk ne brigali toliko, da nimajo gospodje pri Politični oblasti čudne razvade, da izdajajo za Šiško vselej take volilne ^iglase, da jih nobena živa duša ne ^ore čitati. Pa ne da bi gospodje v sPorazumu z gerentom namenoma nagajali šišenskim volilcem?
Nova kapniška jama nad Cerkniškim jezero m.
, V člankih, v katerih je »Jutro* Priporočalo kapniške jame javnemu ^Jiroma oblastvenemu varstvu, se je mimogrede omenila nova k a p -j?1 $ k a nad Cerkniškim j e z e -[°m. Ker ta jama zasluži, da jo obiskovalci Cerknice in Cerkniškega je-*6ra natančneje poznajo, dajmo si jo ”a tem mestu nekoliko ogledati, j. Jama se nahaja v bližini Male ^rlovice, na obronku kjer je nekdaj pravljični Karlovški grad. Vsak C^mačin, ki ve za Karlovico in za :fl2valine gradu, bo vedel tudi za to jjjttio, ki jo imenujejo *NoVo jamo*. Wovo jamo jo imenujejo zato, ker so Cerkničinje zanjo izvedeli šele pred 3 leti in to prav slučajno. Nekega dne so dobili nad jamo nekaj obleke. Ker so mislili, da je tam kdo ponesrečil, so alarmirali orožništvo. Ko pa so prišli v jamo,*; so videli, da se ni nihče ponesrečil, da tudi jama ni nova, Fjjti našli so notri prav skoro bi rekli j^derne naprave za — opustošenje bii^iških jam. Najlepši kapniki so V1 odbiti, po tleh pa vse razdejano. w. s? več lestev in priprav, na *terih in s katerimi so neznani jam-i-oparji odbijali ter odnesli naj-iP*	iz	te cerkniške jame.
* 1.887- Je takratni c. kr. gozdni g‘. futick na ukaz poljedel-ega ministrstva raziskoval cerkniške la?6 u- SVrjlc! Hameravanega načrta ?a,°.cerkniško jezero osu-
tail'	je iskal zveze s
pozvano Svinjsko jamo, ki je poleg
Jbeh Karlovic ena najboljših požiral-.Prl ?skanju P°.obl-onku so nato tudi to jamo, ki ima zgoraj prav Watno odPrtino- Bil» so pri tem t,?1 Postojnčani, oziroma ljudje, ki so j3^°J uganili, da se krasota te jame lahko izrabi za kapnike iz Po-jjJ.^ske jame. Ko je bil Putick s svo-2ef‘ raziskovanji ob Cerkniškem Je-H0v ?ot°v, so imeli oni, ki so za to So °Janio vedeli, prilike dovolj da
So n J 1110 vedeli, priiiKe uuvuij ud ronpp°Paženi Pohajali in odhajali ter hoteli svoj rop iznašali kamor so ®rimp’rr,^ar^dili so si vse za ropanje 5ega roDaPniTrave’ ki ravno kažejo, da
1e?a rnnani . ' Kl ravn0 Kažejo, aa ^Pustošenia ?or1S0 zakrivili navadni
t^kettosh UTi raTečpraVi
^pravili so si viHJf“Sklr0pa&
Ustavljali ob gručah S;nLS0 J‘h ■Ni tflkp Ipctvp *v.catl Kapnikov, pa \	* so ilh uporabljali
pravnost do stropa. Posluževali so
° nareJen*h tolkačev s kate-C So,kaPnike odbijali ter mrežnia-’ v katere so odbite kapnike lovili
Pred binkoštnimi prazniki in drugimi prilikami, ko se Postojnska jama odpre širši javnosti se je v tej jami »delalo* noč in dan za — Postojno. Na tak način se je jama ropala nad 20 let, tako so se prodajali najlepši kapniki iz neznane cerkniške jame kot kapniki iz svetovnosloveče Postojnske jame. In nad čemur mora vsak razsoden človek najbolj strmeti: Za vse to je vedela politična oblast, je vedela jamska komisija, so vedeli orožniki... in vendar so vse te javne oblasti skozi 20 let pustile to protizakonito ropanje na škodo Cerkničan o v 1 To si je treba dobro zapomniti, kajti to gospodo bomo na potih v jamo še večkrat srečavali ter imeli priliko se poučiti, kako izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Pa poglejmo si nekoliko še to novo jamo, ki pa je, kot smo videli, nova samo za Cerkničane. Vhod v jamo ni posebno vabljiv in mestoma tudi nevaren pa le radi zrušenega kamenja, ki se zna še bolj zrušiti ter popolnoma zamašiti vhod. Nadaljni dohod je nekoliko strm, pa ker je ozek, se že gre. Ko prideš iz rova v jamo in se privadijo oči jamski razsvetljavi, obstane ti • oko začudeno nad krasoto, ki jo kljub opustošenju lahko pregledaš pred seboj in okrog sebe. Jama se nagiba poševno in je videti dozdevno globoka; pa se brez vsake skrbi lahko spustiš mimo in po kamenju navzdol. Na vse strani te pozdravljajo čudoviti jamski čuvaji, kapniki-stalagmiti po 1 meter in še več visoki. Ko si zdolej, se ti predstavi jama kot srednje veliki dom, katerega najlepši čar je res vsega občudovanja vredna galerija in kalvarija s prekrasnimi zastori ter snežnobelimi kapniki.
Ne bom se spuščal v podrobni opis te jame. Le toliko pa moram še omeniti: Jama zasluži, da si jo vsak obiskovalec Cerkniškega jezera ogleda; jama zasluži, da jo Cerkničani primerno zavarujejo, popravijo vhod in dohod, jama ima še svojo prihodnost z ozirom na svoje notranje zveze in z ozirom na to, da se stvarjenje kapnikov v tej jami še davno ne bode končalo. Obiskovalce jame pa še posebej opozarjamo, da je v jami (na najvišjem delu) dohod v veliki požiralnik »Svinjsko jamo*, da pa ta dohod zahteva, da se ne spustiš v lepi obleki po izpočetku precej umazanem rovu. Kot vodnika po tem rovu priporočam g. Martinčiča, posestnika iz Jezera, ki je med domačini eden najboljših poznavalcev skrivnosti Cerkniškega jezera.
Polagam vrednost te jame na srce Cerkničanom in okoličanom; naj jo čuvajo, naj pa tudi zanjo kaj store. V njej je skrit zaklad, treba ga je le poiskati in znati uporabiti. F. P.
Zanimiv razgovor,
A: Bog ga daj Janez! No tebe pa zmeraj vidim, kamor se le obrnem. Pa kaj bi ali veš kaj novic?
B: Prav nič, samo to je, da v nedeljo ne bo prav nobene večje veselice in zato tudi jaz ne bom imel prav nobenih skušnjav, da bi se šel sukat in „nort*, kakor to trdijo vse stare kuharice našega »vorštata*.
A: Ti si pa res pravi nevednežl Samo mesto ti gre po glavi, samo da se dolgočasiš in požiraš mestni prah pa si ves srečen, le na lepo ljubljansko okolico se nikdar ne spomniš.
B: Kaj pa nekaj tako skrivnostno govoriš, pa vendar nisi našel kakega „šaca* v ljubljanski okolici in ga morda misliš dvigniti v teh »suhih* dneh. Če sem zadel na pravi kamen, ti povem, da moraš čakati na drugo leto na kresno noč, saj takrat pravijo cvete denar.-
A: Vidi se ti, da si še vedno stari Janez, ki ne zna drugega, kot na oglih stati in se z ljudi norčevati. Prijatelj povem ti, da ne mislim na »šac* ne kedaj cvete denar, mislim samo na vesele urice, ki jih bom preživel v nedeljo dne 20. avgusta pri gosp. Dolničarju v Šmartnem pri Ljubljani.
B: Kaj pa bo tam? Ali misliš »capljati* tja sam?
A: Ne pojdem sam, prijatelj, marveč cele množice bodo pohitele tja, na »veliki Ciril Metodov bob*.
B: Ha, ha, to je pa zopet nekaj zame. Kar na enkrat se prekrsti domač poljski bob na »Ciril Metodov*. No to moram pa povedati svoji boljši »gardi* kot veselo novico.
A: Ali prijatelj ne bodi tako neumen, tu ne pride vpoštev poljski bob, temveč tu bode imela vrla podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste veliko kmetsko veselico, a ker je takrat v Šmartnem »žegnanje* in svetovnoznani »bob* se imenuje ta prireditev tako. Podružnica, ki deluje tako vzorno kot malokatera, hoče s to prireditvijo vneti mlačna srca svojim sosedom »Posavcem* za veliko narodno rešiteljico Dr. sv, Cirila in Metoda.
B: Ato so pa druge strune. Lepo govoriš prijatelj, a jaz ne grem na veselico brez zabave, ker ljudi ne morem navduševati, ker nisem govornik, spim toraj lahko doma.
A: Bodi vendar tiho, saj ti povem vse, kar sem ravnokar sam zvedel od moščanskega »komarja", samo to mi moraš trdno obljubiti, da ne izdaš mojih tajnosti.
B: Obljubim, da ne izdam ne tebe, ne tvojih novic, dokler koga ne srečam!
A: Vidiš, dolgo so premišljevali Moščani kaj naj store, da pripravijo več veselja svojim posetnikom, slednjič so sklenili, da napravijo »kmetski štant*, na katerem se bodo prodajali »odpustki* in drugo narodno blago. Pa oglasil se je tudi »šaljivi kramar*, ki bo prodajal samo šaljive predmete nalašč patentovane za to prireditev. A veliko več bode še zanimivega, a za danes raje molčim, ker nočem da zve ves svet, ker vem da boš ti vse raztrosil, ko bo čas za to, ti drage volje vse povem, in te prosim, da delaš povsod živo reklamo za »Ciril Metodov bob* v Šmartnem.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Razne vesti.
Statistika o gozdovih na zemlji.
Dr. Elegert je napisal v glasilu pariške geografske družbe zanimivo poročilo o stanju gozdov na zemlji. On trdi, da je na celi zemlji 1518 milijonov hektarjev gozda, kar bi odgovarjalo skoro četrtini trdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Kanada, in sicer 323 milijonov hektarjev torej prece-več kot cela Evropa, ki ga ima tudi skoro tretjino svojega obsega, namreč 303 in pol milijona hektarjev. Tri četi tine evropejskega gozda pripada Rusiji jn Skandinaviji. Najbolj pogozdena je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se lahko trdi tudi od Bosne in Hercegovine. Izmed evropejskih držav imajo gozda Rusija 210 milijonov hektarjev, Skandinavija nekaj čez 20 milijonov, nato pride Avstrija, ki ima 16 milijonov, dalje Nemčija 14 milijonov in Francija 10 milijonom hektarjev. Najmanj gozea ima Španska, ker so uničili cele pokrajine gozdov, kar šedaj bridko občutijo. OmenjenO naj bode, da ima Indija 50 milijonov hektarjev gozda in Japari, o katerem se vedno misli, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ga ima celo 23 milijonov hektanev.
* Materinski nagon pri živalih. Na nekem češkem lovišču se je nedavno pripetil nedavno pripetil sledeči zanimivi dogodek: Neki lovec je težko ranil lisico, ali žival je imela še toliko moči, da se je privlekla do svoje luknje in zlezla vanjo. Lovec je takoj nagnal za lisico v jamo svojo psico jazbičarko. Nekoliko časa potem je prinesla psica pred lovca zadavljeno lisico. Takoj nato sč je psica zopet zavlekla v jamo. Po ubiti lisici je lovec videl, pa more imeti mlade, zato je počakal v nadi, da mu psica prinese iz luknje tudi mjadiče. Zastonj je čakal — psica ni prinesla več iz luknje in ni koristilo ni žvižganje, ne klicanje. Končno je lovec pričel odkopavati jamo in na svoje veliko začudenje je videl, kako je njegova psica-jazbičarka ležala, a okolu nje mlade lisice, ki so jo sesale. Psica je namreč prej imela mlade, ki so jih pa vrgli proč. Nato je lovec stavil v košaro psico in mlade lisice in jih odnesel domov. Psica še vedno z veliko požrtvovalnostjo hrani lisice.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Demisija Schonaicha.
Dunaj, 13. avgusta. Vest, da je vojni minister baron Schčnaich že podal cesarju demisijo, je neresnična. Afera bo rešena najbrže šele po cesarjevem rojstnem dnevu.
Zborovanje deželnih zborov.
Dunaj, 13. avgusta. Kedaj bodo letos sklicani deželni zbori k zasedanju, še ni določeno. Najbrže pa se snidejo v drugi polovici meseca septembra pred jesenskim zasedanjem državnega zbora.
Volitve v Bulgariji.
Sofija, 13. avgusta. Volitve za sobranje se vrše dne 17. septembra.
Papeževo stanje.
Rim, 13. avgusta. O papeževi bolezni krožijo najrazličnejše vesti, ki si zelo nasprotujejo. Vsekakor pa je dejstvo, da je papež precej nevarno bolan in dolgo časa ne bo okreval.
Lastnik m glavni urednik Milan Pint.
Odgovorni uredntk T. M. Zalar.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ugodna priti
Proda se radi družinskih razmer v mestu
: hiša :
kjer se nahaja dobro vpeljana špecerijska in gostilniška obrt.
Reflektira se le na resne kupce. Kje, pove »Prva anončna pisarna v Ljubljani.*
'V'
Škripec
(Flaschenzug)
za 2000 kg nosilne teže na vijak in z zavoro, 2 krat rabljen, se zaradi selitve poceni odda. Ravnotam se proda pisalna miza, mala kuhinjska miza in gugalni stol.
Poizve se na Miklošičevi cesti
št. 26, I. nadstropje, desno.
uuuuuuu
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
TmtrmTmr
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoSe kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najlone, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
TEODOE KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 In 10 PoAraiiii««: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim škriljem (Eternlt) patent Hatsohek,
z izbočeno In ploščnato opeko, lesno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
Splošni naslovnik
za Kranjsko, Sp. Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta.
MT* Naročila za oglase
sprejema in daje pojasnila anončni oddelek tvrdke
Pisarna-UfliverSžll-agenture
M. MULLEY, v Ljubljani, Sodna ni. 4.
, Jutro* se prodstja v Trstu
po O vinar j ©t
izl&&1očLxi31Jcl toToaJs&rrLaOa-s
Becher ulica Stadion, Trevisail ulica Fontana, Pfpait, nlica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Cardncci, Sekovar, VojašniČni trg, Hrast. Poštni trg,
Možt, nlica Miramar, Magolo, nlica Belvedere, Geržina, Rojan, Rauuacher, Čampo Mamo, Bruna, SS. Morim, Ercigoj, nlica Massimiliana, Roiičelj, nlica S. Marec,
Bruna, nlica del Rivo, * Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopnlo, ul. Barriera* Spftder, nlica Barriera, Lavrenčič, VojaSni&ii trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzatto, ulica Acquedotto, Segulin, nlica Industria, Lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Hreščak, ulica Belvedere. Cechimi, Ulica deli’ Istra,
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OLIMPIA“ PreParati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-99	zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popol-
noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „0L1MPIA“ mali lonček K 1*20.
Krema jjOLIMPIA^ veliki lonček K 2'—	£
Puder „OLIMPIA“ rosa k 1*0.
Puder „OLIMPIA“ creme K 1 50.
Puder „OLIMPIA“ beii k 150.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v Jekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
CVCIES
kron
Ustanovljena
= leta 1882.=
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KlttTA kolesa.
NajobSirnejSe Jamstvo, llustrovanl ceniki brezplačno.
K. Camernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. Special. trgovina s kolesi io posam. deli. t 1»msfjerspj« kolta.__
M. RAVTAR
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca.
Eksport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.
TOWW*tfiM*W*VllWl
Prodajalna
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu »Jutra".
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
v LJUBLJANI
—— Sodnijska ulica št. 3-
Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	I* V G točna postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ‘	FIRNEŽ in ČOPIČI. ==========
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
»Angleško skladišče
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasiji
obleke m gospode:
iz listra ali pralne v barvah
od K 10— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
Najboljše odgovori »Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na »Jutro", ali pa najde novega naročnika!
„JUTRO" se prodaja v Ljubljani
po 6 vinarjev
v aa.a,sledjnjlii. to"foaJK&x=n.©Ja.:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fnchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica.
Stične, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Križa), Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Floijanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škoija ulica. Likar, Glince.
Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta.
P. n. izletnikom na Bled in letoviščarjem se priporoča
Hotel »EUROPA«
2 minuti od železniške postaje Bled, moderno prevrejen, 40 sob, kopelj, 2 veliki verandi s krasnim razgledom na blejsko jezero in planine, 2 salona, sobe z balkoni.
  Zmerne cene! ■-=
Češka in dunajska izborna kuhinja. • Češko in domače pivo. Specialiteta:
: : : Garantirano pristna vina : : :
iz veletrgovine z vinom Rudolfa Kokalja v Kranju. Dolenjska in bizeljska vina, ljutomeržan, pikerčan, istrska in dalmatinska vina (oppolo in chianti v steklenicah) i. t. d.
Na naročilo skupni obedi.
Preskrbijo se vozovi na vse kraje.
Hotel „EUROPA“
nad pol miljona
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice =
vlog; dvajseti
milijonov kron
v lastnem
demn v LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
m
brez odbitka rentnega davka
Sprejema tadi vloge na tekoči račun v zveza s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Posojuje na zemljišča
Eskomptuje
trgovske menice.
Denarni promet v letu 1810 X 100,000.000*—
Eskomptuje trgovske menice.
Ustanovljena =S leta 1882.=
Upravno premoženje v letu 1910 K 20^00^00*—
_______________________________■nnnnnnnBBnnannnnnnnnnnnnnng
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8,
 	registrovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	================
oriooroča svoio bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krgjne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v fr Sto ki litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knpg m časopis*)
HLsustTLO z^ožz^trro.	6x3x0'
3^-ujz3Lfeallj©-	Litog^r	uoa.
muummuuuammuuMmmammMMmnmmmmmnmmummunuMufc
r*m Ljubljanska kreditna banka v LjnbljanL
8tritarj«va ulica. štev. *.	^
===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu to Gorici. =====T Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1* l°'