Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 11 UDK 630 / ISSN 0024-1067 november 2001 uvodnik Stro{ki kakovosti “Iz slabih desk ne moremo narediti dobre ladje.” Tako je na novinarjevo vpra{anje o vzrokih slabe igre njegovega nogometnega kluba odgovoril karizmati~ni trener Ante Mladini} - Bi}e. Menim, da je tudi vzroke slabega poslovanja podjetja treba predvsem iskati znotraj podjetja, to je v ljudeh (mened`erjih in delavcih). Res je, da so nekatere panoge (kamor sodi tudi lesna) bolj izpostavljene konkurenci, tveganju in negotovemu okolju, vendar tudi v teh panogah obstajajo podjetja, ki dobro poslujejo. Skupna lastnost dobrih (tudi lesnih) podjetij je, da so znala in znajo razvijati nove in kakovostne proizvode, da so se iz “proizvodnje na zalogo” preusmerila k proizvodnji za kupca, da imajo dobre in dolgoro~ne odnose s dobavitelji, kupci in (tudi) konkurenco, da imajo ugled v okolju in da veliko investirajo. Vse to pa je mogo~e dose~i le, ~e podjetje razvija sposobnosti in znanje zaposlenih. Prakti~ne izku{nje, ki sem jih pridobil pri raziskovanju slovenskih podjetij, ka`ejo na to, da se malo podjetij (in ta so praviloma dobra) ukvarja s kadrovsko funkcijo na strate{kem (upravnem) nivoju odlo~anja. Podjetja “pozabljajo”, da lahko praviloma razpolagajo le s lokalnim kadrovskim potencialom in da je te`ko na kratki rok dobiti `eleno znanje (predvsem prodajno in razvojno). Razvoj znanja oziroma zaposlenih mora biti dolgoro~na oziroma strate{ka usmeritev podjetja. Naslednji razlog za zanemarjanje razvoja zaposlenih pa je v tem, da le-ta povzro~a stro{ke (izobra`evanja, dela, {tipendiranja itd.). Ko je podjetje v krizi, se njegovo vodstvo pogosto odzove na to tako, da za~nejo zmanj{evati stro{ke tr`enja, stro{ke razvoja, stro{ke izobra`evanja in pla~. Na kratki rok imajo ti ukrepi pozitiven vpliv na dobi~ek podjetja, na dolgi rok pa zmanj{ujejo kon-kuren~no prednost in uspe{nost podjetja. Razvoj zaposlenih na eni strani res pove~a stro{ke podjetja, na drugi strani pa omogo~a zmanj{anje stro{kov. Japonci so te stro{ke poimenovali “stro{ki kakovosti”, to so stro{ki, ki zajemajo stro{ke pre-pre~evanja napak, stro{ke nadzora kakovosti, stro{ke, ki nastajajo med proizvodnjo in stro{ke garancij. Raziskave ka`ejo, da dele` teh stro{kov v prihodkih podjetij zna{a tudi do 25 %. Strokovnjaki so mnenja, da bi bil dele` teh stro{kov v prihodkih lahko le 2,5 %. Brez vlaganja v razvoj zaposlenih teh stro{kov ne moremo zmanj{ati. Nazadnje bi rad dodal {e to, da gornja misel nogometnega trenerja velja tudi za kakovost na{e revije. Brez dobrih avtorjev ~lankov in kriti~nih ter pripadnih bralcev ni mogo~e narediti dobre revije. V imenu celotnega uredni{kega odbora vas prosim za va{a mnenja ter komentarje, {e posebno pa bomo veseli va{ih strokovnih in znanstvenih prispevkov. Prenos znanja (iz podjetij, univerz, in{ti-tutov) v podjetja tudi prek na{e edine strokovne lesarske revije je na~in, kako izbolj{ati “plovbo” na{im lesarskim podjetjem. dr. Marko Ho~evar dogodki, odmevi stran stran 380 385 Sodobno ra~unovodstvo Izdelava laboratorijske proizvodnje hidravli~ne stiskalnice The modern accounting of production avtor Franc TOLAR avtor Marko HOČEVAR Stro{ki kakovosti 377 Marko Hočevar Bruno Duji~ doktoriral 384 Ciril Mrak 12. ljubljanski pohi{tveni sejem 393 Sanja Pire Krivljenje lesa 395 Janez Abram Sodelavec iz Metropolitanskega muzeja 403 Intervju z dr. Robertom Koestlerjem Črtomir Tavzes AMBIENTA 2001 406 Sanja Pire Beograd - Slovenija je na(j)prej 408 Sanja Pire Festival lesene lepote v Sutriu 418 Franc Milošič 12. Ljubljanski pohi{tveni sejem V anketi so tokrat sodelovali nekateri obiskovalci 12. ljubljanskega pohištvenega sejma. SVEA - kuhinja za danes in jutri 409 Novost iz programa pohi{tvenega okovja Hetich: Org@Tower 410 125 let podjetja LEITZ 412 Suhomonta`ni podboji LIP BLED po novi tehnologiji 413 Mednarodna izmenjava vajencev 414 Seniorji pomagajo podjetjem 416 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 420 Kratke novice Zlata vredna proti-po‘arna naprava -za Staneta Ocepka in SVEO Na mednarodni razstavi idej, inovacij in novosti IENA, ki je bila v za~etku novembra v Nurnbergu v Nem~iji, je priznani in cenjeni oblikovalec Stane Ocepek v mo~ni mednarodni konkurenci prejel zlato medaljo za protipo-‘arno za{~ito kuhinjske nape. Protipo‘arna naprava v kuhinjski napi reagira na povi{ano temperaturo na kuhalni povr{ini in samodejno izklopi elektri~no in plinsko napajanje {tedilnika. Po leto{njem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer je bil Stane Ocepek progla{en tudi ‘e za slovenskega inovatorja leta, je to {e eno priznanje tako doma~emu inovatorstvu kot SVEI iz Zagorja. LIP Bled od oktobra tudi v novem salonu ljubljanskega BTC LIP Bled je v Ljubljani prisoten ‘e nekaj let, a stalno razvijanje novih izdelkov in {irjenje ponudbe sta privedla do potrebe po ve~jem in bolj preglednem prostoru. Novi salon se tako razteza na 300 m2 v BTC, v t.i. Chemo centru v hali 10, obiskovalci ijaLes 53(2001) 11 dogodki, odmevi Kratke novice pa bodo imeli mo‘nost spoznati celotno pestro ponudbo izdelkov LIPa Bled. V podjetju so prepri~ani, da lahko z lastnim salonom v veliki meri pripomorejo k prepoznavnosti podjetja in njegovih izdelkov. Prepoznavnost in uveljavljanje blagovne znamke sta postali pomemben cilj tudi pri vstopanju na tuje trge, kamor izvozijo skoraj 80 % izdelkov. S spalnicami iz masivnega lesa jim je letos z blagovno znamko uspelo prodreti v velike nem{ke trgovske verige s pohi{tvom. Ti modeli bodo slovenskim kupcem na voljo v za~etku naslednjega leta. Okolju prijazna, sodobna tehnologija, nenehen razvoj kakovostnih, tr‘no zanimivih izdelkov in zagotavljanje konkuren~ne mo~i so dejavniki, ki so podjetju LIP Bled, d.d. v minulem letu prinesli 8 milijard SIT prihodka in 155 milijonov SIT ~iste-ga dobi~ka. S tem so po podatkih Gospodarskega vestnika zasedli mesto najve~jega slovenskega podjetja s podro~ja lesne industrije in ponovno upravi~ili {tevilna doma~a in tuja priznanja. Tovarna pohi{tva Krasoprema Dutovlje dobila novega ve~inskega lastnika V ve~ kot pol stoletja stari Kras-opremi je v leto{njem letu potekal proces spremembe lastni{ke strukture. Nov ve~inski lastnik je tako postalo podjetje SUZUKI ODAR d.o.o.. S tem je Krasopremi zagotovljen tako nadaljnji razvoj kot delovna mest - s 115 zaposlenimi spada podjetje v velike dru‘be, kar je {e posebej pomembno za Kras. Za razliko od mnogih sorodnih sistemov v ~asu lastninske tranzicije ni do‘ivela ve~jih pretresov, ki bi kakorkoli zamajali njeno trdnost in obstoj. Dru‘ba, ki je danes dobro fi-nan~no stoje~a in je poznana po visoki kvaliteti izdelkov, bo {e naprej razvijala izdelke na osnovi dosedanjega znanja, izku{enj, tradicije ter pospe{enim vlaganjem v sodobno tehnologijo. Pridobljen ima tudi standard ISO 9001, ki ga je letos ‘e tretji~ uspe{no potrdila. S sodobno lakirno linijo, ki omogo~a tehnolo{ko najzahtevnej{o povr{in-sko obdelavo visokega sijaja, bo iskala prostor na tr‘i{~u Slovenije in izven nje. Prisegajo na razvoj lastnih programov, za kar jim pri~a tudi na leto{njem pohi{tvenem sejmu predstavljena nova linija pohi{tva – Via Carsica (Kra{ka pot), s katero ‘elijo raz{iriti prodajni program (poleg spalni~nega programa za po~itek) {e na pohi{tvo za delo in dru‘abnost. Po besedah direktorja Bojana Vovka so z novim ve~inskim lastnikom prepri~ani, da bodo delovni Kra{evci in skrbni Gorenjci skupaj ohranjali ter razvijali Krasopremo. Anketa meseca Obiskovalci o ljubjan-skem po-hi{tvenem sejmu Za to anketo smo strnili nekaj vtisov obiskovalcev razstavnega prostora Zveze lesarjev Slovenije Suzana [OSTER, 60 let, upokojenka Sejem obi{~em vsako leto in vedno znova z velikim veseljem ugotavljam, da je iz leta v leto bolj{i in bogatej{i. Razstavljeni proizvodi so evropsko naravnani, med njimi pa {e posebej izstopajo kuhinje, ki so naravnost fascinantne. Pritegnejo z dodelanim stilom in funkcionalnostjo hkrati. Le–to ( funkcionalnost namre~) pa pogre{am pri kuhinjskih stolih; naj si bodo stilsko {e tako dodelani, to ne odtehta iskanega udobja. nadaljevanje na strani 407 ► ► ► Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj UDK: 657 Sodobno ra~unovodstvo proizvodnje The modern accounting of production avtor dr. Marko Ho~evar, Ekonomska fakulteta Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Izvleček/Abstract Funkcija proizvodnje je osrednja poslovna funkcija. Podjetja so zaradi velikih sprememb v okolju morala spremeniti organizacijo proizvodnje. Za sodobno proizvodnjo je veliko po-membnej{a njena fleksibilnost kot pa produktivnost. U~inkovitost (produktivnost) ni dovolj za uspe{no poslovanje. Ra~unovodski informacijski sistem se mora znati prilagoditi tej novi zahtevi. V ~lanku obravnavam sodobne ra~unovodske informacije fleksibilne proizvodnje. The production function is the main business function. In the recent years, with big changes in the environment of business, enterprises have to changed the organization of production. For modern production function is much more important flexibility than productivity. Efficiency (productivity) is not enough for the effectiveness of business. The accounting information system must be able to adapt to these new requests. In this article, modern accounting information of flexible production. Klju~ne besede: organizacija proizvodnje, ra~unovodski informacijski sistem, u~inkovitost, fleksibilnost Keywords: organisation of production, accounting information system, efficiency, productivity 1. UVOD Funkcija proizvajanja ali opravljanja storitev oziroma funkcija ustvarjanja u~inkov je osrednja poslovna funkcija, pri kateri se prvine poslovnega procesa pretvarjajo v poslovne u~in-ke .V zadnjem ~asu je pri{lo prav pri tej funkciji do pomembne spremembe v njenem strate{kem pojmovanju. [tevilni avtorji (Lee, 1987, str. 64 – 69, Johnson, Kaplan, 1987, Ross, 1990, str. 23 – 27, Howell, Soucy, 1987, str. 21 – 31, McNair, Lynch, Cross, 1990, str. 28 – 36) opozarjajo na to, da so ameri{ka podjetja za~ela poslovno zaostajati za japonskimi podjetji predvsem zaradi prevelikega osredoto~enja na produktivnost oziroma u~inkovitost poslovanja. Za razumevanje tega paradoksa je treba znati predvsem razlikovati med dvema pojmoma: u~inkovitost (angl.: efficiency) in uspe{nost (angl.: effectiveness). U~inkovotost je pojem, ki ka‘e na razmerje med vlo‘ki (inputi) in izlo‘ki (outputi), uspe{nost pa je pojem, ki ka‘e razmerje med izlo‘ki in cilji podjetja. Podjetje proizvaja oziroma opravlja storitve u~inkovito in produktivno, ~e za nek obseg dejavnosti potrebuje ~im manj vlo‘kov (dela, materiala, opreme, storitev). U~inkovito izko-ri{~anje vlo‘kov pa {e nujno ne pomeni, da je podjetje pri tem tudi uspe{no. Uspe{nost pomeni doseganje ciljev oziroma tudi prodajo proizvodov in storitev. Še tako učinkovito proizvajanje proizvodov, ki jih podjetje ne more prodati, ne more zagotavljati uspešnega poslovanja. Tudi slovenska podjetja so v svojem poslovanju pogosto preveč oziroma narobe osredotočena le na zmanjševanje stroškov oziroma ustvarjanje pogojev za čim večjo produktivnostjo in odstranjevanje dejavnikov, ki preprečujejo večjo učinkovitost. Če je še v bližnji preteklosti bil osnovni problem ustvarjanja učinkov, kako povečati izložek, mora sedaj postati temeljno vprašanje, kako proizvajati, da bo imelo podjetje čim manjše zaloge proizvodov in materiala, ter da bodo proizvodi (storitve) kakovostni. Nekatera slovenska podjetja zato že uvajajo tako imenovani sistem “celovitega obvladovanja kakovosti” (Total Quality Management -TQM), katerega namen je (Hočevar, 1998, str. 166): • da se zmanjšajo stroški kakovosti (nadziranje kakovosti proizvodnje in proizvodov, popravljanja in odkrivanja napak itd.) in sicer tako, da zaposleni izvajajo samokontrolo lastne dejavnosti, • da se poveča število predlogov izboljšav in njihovo uvajanje v poslovanje in sicer tako, da delavci opravljajo več delovnih operacij in imajo s tem več znanja ter da se linijski način ijaLes 53(2001) 11 raziskave in razvoj proizvodnje zamenja s “celičnim” načinom, oziroma da se delavce organizira v delovne skupine od 10 do 20 ljudi, ki opravljajo več zaporednih delovnih postopkov ali pa kar celotni delovni postopek oziroma proizvod, • da se zmanjšajo zaloge in sicer tako, da se začne s proizvodnjo šele potem, ko je zagotovljena prodaja teh proizvodov • da filozofija kakovosti prodre v vse dejavnosti in poslovne funkcije podjetja in omogoči boljše komuniciranje med posameznimi funkcijami, med projektnimi skupinami ter med funkcijami in projektnimi skupinami in • da se poveča gibljivost oziroma fleksibilnost proizvodnje. Vse te in podobne spremembe v okolju vplivajo na to, da se mora tudi računovodstvo proizvodnje prilagajati novim zahtevam. V prispevku bom obravnaval prilagajanje računovodstva fleksibilnim razmeram proizvajanja. 2. RAČUNOVODSTVO FLEKSIBILNE PROIZVODNJE Najpogosteje se osredotočenje na doseganje čim večje učinkovitosti (produktivnosti) v slovenskih podjetjih kaže preko sistema nagrajevanja delavcev. Naša podjetja uporabljajo predvsem dva sistema nagrajevanja delavcev (Hočevar, Jaklič, 1999, str. 110): 1) sistem nagrajevanja prek norma oziroma standardnih ur. Prvi problem tega nagrajevanja je predvsem v zastarelosti in neustrezni določitvi normiranih ur. Razloga sta predvsem v tem, da se z uvajanjem nove tehno- ijaLes 53(2001) 11 logije in novih delovnih postopkov norma ure prepo~asi prilagajajo novim okoli{~inam ter velik odpor delavcev pred spreminjanjem norma ur. Drugi problem tak{nega nagrajevanja pa je neposredno poveza s trditvijo, da imajo slovenska podjetja napa~no zastavljene cilje. Nagrajevanje delavcev na temelju norma ur motivira delavce le k ve~ji produktivnosti, kar ima pogosto za posledice (pre)visoke zaloge polpro-izvodov, nedokon~ane in dokon-~ane proizvodnje ter se zanemarja kakovost in inovativnost dela. 2) sistem nagrajevanja delavcev preko osebne ocene nadrejene ravni. Praviloma so tisti delavci, katerih delo se ne da meriti s standardnimi oziroma normiranimi urami, nagrajevani z osebno oceno nadrejenega poslovodje (mojstra). Najpogosteje je razpon te ocene od minus 20 odstotkov in do plus 30 odstotkov. V dejanski praksi pa tega razpona ni zaznati, saj nadrejeni praviloma no~ejo ocenjevati svojih podrejenih. V slovenskih podjetjih se bodo morali za~eti zavedati tako imenovani paradoks stalnih stro{kov, to je stro{-kov, ki se s spreminjanjem obsega dejavnosti ne spreminjajo (zmanj{ajo ali pove~ajo). Najpogostej{i primeri tak{nih stro{kov so: amortizacija, pla~e proizvajalne in neproizvajalne re‘ije, zavarovalnine, najemnine itd. Glede na to njihovo lastnost je logi~-no razmi{ljanje, da se z obsegom dejavnosti ti stro{ki na enoto dejavnosti zmanj{ujejo. Vendar v tem razmi{-ljanju obstaja paradoks in sicer ta, da se stalni oziroma celotni stro{ki na enoto proizvoda ne zmanj{ajo s pove-~evanjem produktivnosti oziroma s pove~anjem obsega dejavnosti, ~e se pove~ani obseg dejavnosti ne proda. ^e podjetje proizvaja na zalogo, potem stalni stro{ki “ostanejo” v zalogi in se na prodano enoto obsega ne zmanj{ajo. Osredoto~enje podjetja zgolj na u~inkovitost oziroma produktivnost pa povzro~a {e druge nepotrebne stro{ke poleg stro{kov pla~, ki so bili ‘e obravnavani. Ti stro{ki se praviloma v finan~nih ra~unovodskih poro~ilih ne vidijo, ra~unovodska teorija pa jih imenuje “stro{ki kakovosti” (angl.: cost of quality). Stro{ke kakovosti lahko razvrstimo v naslednje {tiri skupine (Morse, Roth, 1983, str. 23 – 27 in Clark, 1985, 42 – 46): 1. Prevencija. Sem spadajo: a) stro{ki tehni~nih {tudij za izbolj{anje proizvajalnega procesa, kar naj bi zagotovilo ve~jo kakovost proizvodov, b) stro{ki opreme za proizvodnjo kakovostnej{ih proizvodov, c) stro{ki za izbolj{anje vhodnega materiala in izpopolnjevanje dobaviteljev, ~) stro{ki preventivnih vzdr‘evalnih programov. 2. Nadzor kakovosti. V tej skupini so stro{ki zagotavljanja ustrezne kakovosti materiala in proizvodov: a) stro{ki nadziranja (in{piciranja) materiala in polizdelkov, b) nadziranje poteka proizvodnje in kon~nih proizvodov, c) stro{ki laboratorijskih testov, ~) revidiranje kakovosti in drugi testi. 3. Notranje napake. Sem spadajo {kode, ki so narejene v procesu proizvajanj na materialu in proizvodih. Na primer: a) stro{ki odpadkov, 381 raziskave in razvoj b) stro{ki popravil, c) stro{ki predelave in izbolj{ave, ~) stro{ki zastoja, d) popust na prodajo neustreznega materiala in delov. 4. Zunanje napake. Sem spadajo stro{ki dobav neustreznih proizvodom kupcem. To so: a) stro{ki re{evanja zahtev in prito‘b kupcev, b) stro{ki garancij in zamenjav, c) stro{ki prevoza in popravila vrnjenih proizvodov. Bolj je podjetje naravnano le na ~im ve~jo produktivnost, ve~ji so stro{ki kakovosti. Slabost tradicionalnega ra~unovodstva je, da teh stro{kov ne evidentira in jih zato tudi ne poro~a poslovodstvu podjetja. S tem je problem stro{kov kakovosti nezaznan. Prvi korak, ki ga morajo zato v podjetjih narediti je prav gotovo ta, da se ra~unovodska poro~ila dopolnijo tudi s temi stro{ki. Stro{ke kakovosti je treba spremljati in jih ugotavljati po posameznih proizvodih in kupcih. Dejavnost podjetja mora biti v ve~ji meri usmerjena v uspe{nost poslovanja, to je v uspe{nost doseganja ciljev podjetja in ra~unovodska poro~ila morajo to usmerjenost tudi podpirati. Osnovni namen pove~anja gibljivosti proizvodnje je predvsem v zmanj-{anju stro{kov, ki se pojavijo s prizadevanjem po ~im ve~ji u~inkovitosti in zmanj{evanju stalnih stro{kov na enoto proizvoda. Da do teh stro{kov ne bi prihajalo oziroma bi bili ~im manj{i, je treba dobro usklajevati proizvodnjo s prodaje. V podjetju je, ~e je seveda narava proizvodnje taka in ekonomsko upravi~eno1 , treba zagotoviti proizvodnjo manj{ih serij in to {ele takrat, ko je ‘e znan kupec 1 Nekatere polproizvode, predvsem tiste z manj{o vrednostjo, je praviloma ustrezneje nabaviti oziroma proizvajati v ve~jem obsegu. 382 proizvodov. To seveda lahko tudi pomeni, da v nekem obdobju delavci sploh ne delajo, saj je podjetje ostalo brez naro~il. Kljub temu je lahko za podjetje to pla~ano nedelo2 delavcev stro{kovno bolj ugodno, kot pa da delavci povzro~ajo dodatne stro{ke (na primer materiala, skladi{~enja, oportunitetne stro{ke zalog) in nekaj proizvajajo, kar podjetje sploh ne potrebuje in ne more prodati. Prav prehod iz druga~ne orientiranosti podjetij, to je iz filozofije hitrosti (angl.: speed) na filozofijo gibljivosti (angl.: flexibility), je pogojeval nastanku tako imenovanega “mened`iranja aktivnosti” (angl.: Management Activity Based), katerega bistvo je v tem, da se ugotavljajo aktivnosti v podjetju in stro{ki teh aktivnosti3 . Analiziranje vrednosti (potrebnosti) teh aktivnosti na eni strani ter njihovih koristi na drugi strani omogo~ajo mened‘erjem v podjetju dose~i dve vrsti ciljev: 1) da se dajo proizvodu samo tiste lastnosti ali funkcije, ki izbolj-{ujejo njegov uspeh na trgu, in 2) da se zmanj{ajo stro{ki pri nastajanju tak{nega proizvoda. Druga~e povedano: v podjetju se morajo prizadevati za zmanj-{evanje in odpravljanje vseh tistih aktivnosti, ki povzro~ajo ve~je stro{ke od njihovih koristi. Aktivnosti, ki so nepotrebne in ne izbolj{ujejo vrednosti proizvodov za kupce, so lahko: 1) na~rtovanje proizvodnje je aktivnost, ki porablja ~as in sredstva, da se dolo~ijo ~as 2 Nedelo delavcev {e ne pomeni, da je ta ~as za podjetje neizkori{~en. V tem obdobju lahko podjetje izobra`uje in strokovno izpopolnjuje delavce oziroma jih zaposli na vzdr`evanju opreme itd. 3 Ve~ o tej metodi v: Brimson, 1991, Yoshikawa, Innes, Mitchell, Tanaka, 1993, Tekav~i~, 1994). proizvajanja nekega proizvoda, {tevilo postavitev proizvodnje in koli~ina proizvodov, 2) premikanje je aktivnost, ki porablja ~as in sredstva za premikanje materiala in dela v procesu in gotovih proizvodov iz enega oddelka v drugega, 3) ~akanje je aktivnost, ko material in delo ~akata na proces proizvodnje, 4) nadziranje je aktivnost, ki porablja ~as in sredstva, da se zagotovi proizvodnja po specifikaciji, in 5) skladi{~enje je aktivnost, ki se opravlja zato, da bi se hranili material in proizvodi v skladi{~u. 3. STANDARDNI STRO[KI ^e podjetje uporablja sistem standardnih stro{kov, to je vnaprej dolo-~enih stro{kov za proizvodnjo ene enote ali neke koli~ine enot proizvodov v dolo~enem ~asovnem obdobju, se mora mened‘ment v podjetju zavedati, da se istem standardnih stro{kov najve~ uporablja v proizvajalni industriji, kjer je tehnologija dokaj stabilna in proizvodnja homogena. Sistem standardnih stro{-kov je lahko spejemljiv tudi za podjetja, ki delajo {tevilne razli~ne proizvode, a je proizvodnja sestavljena iz vrste skupnih operacij. Podjetja lahko izbirajo med dvema mo‘nima na~inoma dolo~anje standardnih stro{kov: 1. Podjetja, katerih proizvodnja ostaja nespremenjena v dalj{em ~asovnem obdobju, lahko dolo~ajo standarde na podlagi izku{enj. Dolo~iti morajo pretekla razmerja med uporabljenimi vlo‘ki in proizvedenimi izlo‘ki. Tak{na razmerja se ijaLes 53(2001) 11 raziskave in razvoj uporabljajo za dolo~itev standardov. Tak{en na~in dolo~anja standardov vsebuje pomanjkljivosti, ker bodo standardi vsebovali tudi preteklo neus-pe{no poslovanje podjetja. Temu se podjetja lahko izognejo tako, da v standardih ne upo{tevajo znanih prese‘kov porabe materiala in delovne sile oziroma da standardne stro{ke zmanj{ajo za dolo~en odstotek. 2. Drugi na~in dolo~anja standardov je z upo{tevanjem znanstvenih izsledkov oziroma da podjetje najame svetovalce z ustreznim tehnolo{kim znanjem in poznavanjem izrabe delovnega ~asa. Ta na~in dolo~anja standardov je ustrezen za podjetja, ki nimajo na voljo ustreznih preteklih podatkov ali imajo hitro se menjajo~o tehnologijo. Pri dolo~anju standardov je potreba paziti na motivacijske dejavnike, ki jih vsebujejo. Stanadard pomeni cilj, ki ga morajo poslovodja in delavci dose~i, in na podlagi primerjave med dose‘enim in ciljem bosta ocenjeni tudi njihova u~inkovitost in uspe{-nost. Te‘ko dosegljivi standardi lahko negativno vplivajo na motivacijo delavcev, saj se le-ti hitro zavedo, da jim tudi pove~an napor ne bo koristil pri izpolnjevanju standardov. Na drugi strani pa tudi standardi, ki se jih dose‘e z lahkoto, negativno vplivajo na delovno vnemo delavcev. Glede na te‘avnost pri doseganju standardov lahko razlikujemo tri vrste standardov (Ho~evar, 1995, str. 58 – 59): 1. Idealni standardi (angl.: ideal standards) temeljijo na optimalnih razmerah za poslovanje (najugodnej{e cene, naju~inko-vitej{e proizvajalne metode, strokovna usposobljenost revijaLes 53(2001) 11 delavcev in podobno). V praksi se zelo malo uporabljajo, saj negativno vplivajo na motivacijo zaposlenih. 2. Osnovni stro{kovni standardi (angl.: basic cost standards) so standardi, ki se ne spreminjajo skozi dalj{e ~asovno obdobje. Prednost te vrste standardov je, da omogo~ajo spremljanje u~inkovitosti v dalj{em ~asov-nem obdobju. V spremenljivih okoli{~inah poslovanja (spremenjene cene materiala, spremenjene proizvajalne metode in podobno) postanejo te vrste standardi neuporabni. 3. Teko~e dosegljivi standardi (angl.: currently attainable standars) so standardi, ki so sicer te‘ko, a vseeno dosegljivi. Ob obstoje~ih razmerah za poslovanje jih oddelek lahko dose‘e z u~inkovitim poslovanjem. Uspe{na uporaba standardov za potrebe nadziranja, analiziranja in predra~unavanja zahteva, da se jih dolo~i za izbrano ~asovno obdobje ({est do dvanajst mesecev). Standardne stro{ke je potrebno spremeniti, ~e so se spremenile razmere poslovanja (nova tehnologija, novi kupci, spremembe cen itd.). Prehitro menjanje fizi~nih standardov (ve~-krat na leto) lahko pri zaposlenih povzro~i nezaupanje do poslovodij, in tudi zmanj{a sposobnost poslovodij za nadziranje poslovanja. Sistem standardnih stro{kov za namen nagrajevanj zaposlenih pa ni najbolj priporo~ljiv zaradi ‘e prej na{tetih razlogov. V ospredje nagrajevanja delavcev je treba postaviti kakovost dela zaposlenega, njegovo ustvarjalnost in njegovo znanje in zmo‘nost opravljanja razli~nih poslovnih funkcij oziroma del v podjetju. @e sedaj imajo nekatera podjetja organizirano posebno skupino delavcev, tako imenovani “vskakovalci”, v kateri je vsak delavec zmožen opravljati več različnih delovnih postopkov. Prihodnost podjetij je vsekakor v tem, da bi vsak delavec bil “uska-kovalec” in bi ga bilo lahko moč hitro postavljati iz enega delovnega mesta na drugi. Moderno poslovanje bolj kot hitrost označuje pojem “gibljivost”, to je zmožnost hitre uresničitve naročila dobavitelju. Druga velika prednost večjega znanja in zmožnosti zaposlenih je pa v tem, da je le strokovno podkovana oseba zmožna dajati predloge za izboljšanje svojega delovanja. Takšne osebe so nenazadnje tudi bolj zmožne opravljati samokontrolo lastnega delovanja. Računovodski oddelek mora skupaj s kadrovskim oddelkom in vodstvom podjetja razviti takšna merila, ki bodo najbolje zagotavljala doseganje ciljev podjetja. 4. SKLEP V zadnjem času se je v podjetjih močno spremenilo osredotočenje proizvajalne funkcije. Če je še pred časom veljalo, da je za proizvodnjo najpomembnejša produktivnost, pa danes velja, da so napori v proizvodnji usmerjeni predvsem k naslednjim ciljem: • da se zmanjšajo stroški kakovosti (nadziranje kakovosti proizvodnje in proizvodov, popravljanja in odkrivanja napak itd.) in sicer tako, da zaposleni izvajajo samokontrolo lastne dejavnosti, • da se poveča število predlogov izboljšav in njihovo uvajanje v poslovanje in sicer tako, da delavci opravljajo več delovnih operacij in imajo s tem več znanja ter da se linijski način proizvodnje zamenja s raziskave in razvoj “celičnim” načinom, oziroma da se delavce organizira v delovne skupine od 10 do 20 ljudi, ki opravljajo več zaporednih delovnih postopkov ali pa kar celotni delovni postopek oziroma proizvod, • da se zmanjšajo zaloge in sicer tako, da se začne s proizvodnjo šele potem, ko je zagotovljena prodaja teh proizvodov • da filozofija kakovosti prodre v vse dejavnosti in poslovne funkcije podjetja in omogoči boljše komuniciranje med posameznimi funkcijami, med projektnimi skupinami ter med funkcijami in projektnimi skupinami in • da se poveča gibljivost oziroma fleksibilnost proizvodnje. Literatura 1. J. A. Brimson: Activity Accounting. John Wiley & Sons, New York 1991. 2. J. Clark: Costing for Quality at Celanese. Management Accounting, marec 1985, str. 42 – 46. 3. M. Ho~evar: Oblikovanje ra~unovodskih informacij za poslovodsko nadziranje po mestih odgovornosti. Zveza ra~unovodij, finan~nikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 1995, 2 74 str. 4. M. Ho~evar, M. Jakli~: Slovenski managerski izziv. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1999, 175 str. 5. R. A. Howell, G. R. Soucy: Cost Accounting in the New Manufacturing Environment. Management Accounting, avgust 1987, str. 42 – 49. 6. H. T. Johnson, R. S. Kaplan: Toward a New Understanding of Nineteenth-Century Cost Accounting. The Accounting Review, marec 1981, str. 510 – 518. 7. J. Y. Lee: Managerial Accounting Changes for the 1990s. McKay Business Systems, Artesia 1987. 8. C. J. McNair, R. Lynch, K. Cross: Do Financial and Nonfinancila Performance Measurement Have to Agree? Management Accounting, november 1990, str. 28 – 36. 9. W. Morse, H.P. Roth: Let’s Help Measure and Report Quality Costs, Management Accounting, avgust 1983, str. 50 – 53. 10. H.B.G. Ross: Revolution in Management Control. Management Accounting, november 1990, str. 23 – 2 7. 11. M. Tekav~i~: Od “ABC” do “ABM”. Ra~uno-vodstvo za notranje potrebe podjetij (zbornik referatov), LM Veritas, Portoro` 1994. 12. T. Yoshikawa, J. Innes, F. Mitchell, M. Tanaka: Contemporary Cost Management. Chapman & Hall, London 1993. Bruno Duji~ doktoriral avtor Ciril MRAK, univ.dipl.in‘.lesarstva Na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, Katedre za presku{anje materialov in konstrukcij, Univerze v Ljubljani, je mag. Bruno Duji~, univ.dipl.in‘.grad. 26. oktobra uspe{-no zagovarjal doktorsko disertacijo in postal doktor znanosti. Predstavljeno doktorsko delo z naslovom “Eksperimentalno podprto modeliranje odziva lesenih okvirnih pane-lov na vodoravno cikli~no obte‘bo” je zanimivo za lesarje in {e posebej za proizvajalce monta‘nih lesenih objektov. Bruno Duji~ (1971) je do sedaj ‘e objavil {tevilne strokovne in znanstvene ~lanke ter sodeloval na posvetih in strokovnih seminarjih tako doma kot v tujini. Lesarji ga dobro poznamo s posveta o monta‘nih hi{ah v Sloveniji leta 2000, ko sta s prof. dr. Rokom @arni}em (tudi mentor doktorske disertacije) predstavila referat o temi Potresna varnost hi{ z leseno konstrukcijo, ki je bil objavljen v publikaciji Monta‘ne hi{e v Sloveniji, in leta 2001 pripravila refe- rat z naslovom Potresna odpornost monta‘nih hi{. V tujini je dosegel poseben uspeh s projektom o lesenih okvirnih konstrukcijah (CUREE-Caltech Woodframe Projekt), ki je bil razpisan v Ameriki leta 1998 zaradi izbolj{anja konstrukcijskih re{itev lesenih monta‘nih objektov po potresu v Kaliforniji leta 1994. Do tedaj neznanega strokovnjaka z Univerze v Ljubljani so (pri tridesetih letih!), zaradi uspe{nih predlaganih re{itev vklju~ili v skupino svetovnih strokovnjakov s tega pod-ro~ja. Po sve~ani proglasitvi uspe{nega zagovora doktorata smo si {tevilni zbrani udele‘enci, poleg strokovnjakov, prijateljev in znancev tudi njegova dru‘ina in star{a, ogledali na Katedri za presku{anje materialov in konstrukcij demonstracijo dinami~-nega preizkusa tipi~nega mehanskega stika v leseni okvirni steni z napravo Roell Amsler HA 100. Na tej napravi Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo, vredne 250 tiso~ nem{kih mark, je novi doktor tudi opravljal dolo~ene preiskave. Vsebina naloge je zanimiva za objavo v lesarski strokovni literaturi. Avtor jo bo priredil za objavo v reviji Les. Znanstvene ugotovitve doktorja Bruna Duji~a in njegove ‘ivljenjske usmeritve pa bodo upo{tevanja vredne pri projektiranju in izdelavi monta‘nih zgradb. ijaLes 53(2001) 11 raziskave in razvoj UDK: 621.979 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Izdelava laboratorijske hidravli~ne stiskalnice avtor Franc Tolar, univ. dipl. in‘. les., Alples @elezniki Izvleček/Abstract Razvoj stiskalnic v lesarstvu je sledil namenu stiskanja in vrsti uporabljenega lepila, od prvih vzvodnih in vretenastih stiskalnic do sodobnih, ra~u-nalni{ko vodenih stiskalnic. Razvoj sodobne stiskalnice zajema oblikovanje stiskalnice, konstruiranje in prera~un hidravli~nih komponent, konstruiranje in prera~un elektri~nih komponent, konstruiranje in prera~un ogrodja stiskalnice, dolo~itev ustreznega grelnega medija in materialov. Pred konstruiranjem dolo~imo osnovne tehni~ne karakteristike stiskalnice, povr{ino stiskanja, maksimalni pritisk, {tevilo eta‘, mobilnost in gretje stiskalnice, paralelnost stiskanja, krmiljenje stiskalnice. Namen zastavljene naloge je bil izdelati laboratorijsko hidravli~no stiskalnico za u~ne namene, z natan~-nim nadzorom tlaka in temperature, z eneostavnim in varnim upravljanjem ter mo‘nostjo nadgradnje. The development of presses in wood industry followed the purpose of pressing and the type of used glue. The first presses were made on levering or spindle system, the last presses have total computer control. The development of a new press contains press forming, constructions and calculations of hydraulic and electric components, framework designing and de- termination of heating fluid. The basic technical data, like the pressing quadrature, the maximal pressure, the storey number, the plates heating and paralleling, the moving and the control system have to be defined before construction begins. The aim of this project was to make laboratory press for schooling purpose, with exactly controlled pressure and temperature. The operation of the machine must be easy and safe. Klju~ne besede: hidravli~na stiskalnica, hidravli~ne komponente, elektri~ne komponente, ogrodje stiskalnice, prera~un stiskalnice Keywords: hydraulic press, hydraulic components, electric components, framework of press, calculation of press Les 53(2001) 11 Uvod V lesarstvu so se stiskalnice razvijale po namenu stiskanja in vrsti lepil. Pred vsesplo{nim industrijskim razvojem so bile mizarske delavnice opremljene z vretenastimi stiskalnicami, ki so se ve~inoma uporabljale za stiskanje masivnega lesa. Z razvojem ploskovnega pohi{tva so te stiskalnice povsem izgubile svoj pomen. Danes jih najdemo samo {e v nekaterih muzejih in pri hvalevrednih nostalgi~nih mizarjih. V modernisti~nem in postmoder-nisti~nem obdobju se je najbolj razvijalo ploskovno pohi{vo iz lesnih tvoriv, predvsem iz mizarskih ivernih in vlaknenih plo{~. Te m potrebam je sledil razvoj stiskalnic. V grobem je enoeta‘na stiskalnica za ploskovno lepljenje sestavljena iz varjenega jeklenega ogrodja, grelnih plo{~ ter hidravli~nih in elektri~nih komponent. Plo{~e so najve~krat ogrevane z oljem, paro ali vro~o vodo in elektri~nimi grelci. Lahko so ve~eta‘ne, preto~ne, premi~ne. Za natan~en nadzor tlaka in temperature so ra~unalni{ko krmiljene, kar se uporablja predvsem za laboratorijske potrebe. Maksimalna sila stiskanja je odvisna od mo~i hidravli~-nega agregata, premera in {tevila delovnih valjev (oplun‘erjev). Povr-{ina in temperatura stiskanja ter spe- raziskave in razvoj cifi~ni pritisk so osnovni parametri za dimenzioniranje in konstruiranje stiskalnice. Najve~ji specifi~ni pritiski (do 70 barov) so pri izdelavi vlak-nenih plo{~. Za izdelavo ivernih plo{~ se uporabljajo specifi~ni pritiski do 35 barov. Pri ploskovnem furniranju z uporabo se~ninskoformaldehidnih lepil so specifi~ni pritiski odvisni od vrste podlage in furnirja in se gibljejo od 5 do 10 barov. Temperatura furniranja je odvisna od vrste in priprave lepilne me{anice, za se~ninskoformaldehidna lepila zna{a od 100 - 120 0C. Obi~ajno so stiskalnice opremljene s hidravli~nim agregatom, ki ima vgrajeni dve ~r-palki, od katerih je ena nizkotla~na in visokopreto~na, druga pa visoko-tla~na in nizkopreto~na. Prva skrbi za hitro zapiranje stiskalnice in dosega tlake do 15 barov, z drugo pa dosegamo kon~ne tlake. ^rpalke so zobni{ke izvedbe, visokotla~na ~rpal-ka pa je lahko tudi batna. Pri ogrevanju plo{~ z oljem, paro ali vro~o vodo so plo{~e jeklene, po dol‘ini plo{~e so izvrtani kanali, po katerih se pretaka ogrevni medij. Elektri~no ogrevane plo{~e so ve~slojne, sestavljene so iz grelnega aluminijskega dela, debelega 9 mm, elektri~ne spirale, za katero so v aluminijski del izbru{eni utori, tanke bakelitne plasti, ki prepre~uje prehod toplote, in izolirne iverne plo{~e debele 28 mm. Tako zgrajena grelna plo{~a se pritrdi na jekleno nosilno plo{~o. Natan~nost merjenja temperature dose‘emo z analognimi plinskimi termometri, katerih plinsko komoro vgradimo ~im bli‘e sredini plo{~e, da zazna spremembe temperature zaradi prestopa toplote iz grelne plo{~e na lepljenec. Termometrska skala ima dva kazalca, eden ka‘e trenutno temperaturo, z drugim pa nastavimo potrebno temperaturo gretja plo{~. Ko je dose‘ena ustrezna temperatura, se prek elektri~nega stikala (kontaktorja) gretje plo{~ avtomatsko izklopi. Po padcu temperature za dve do tri stopinje se prek stikala gretje plo{~ ponovno vklopi. Tlak stiskanja merimo z analognim ali digitalnim manometrom, ki je priklju~en na oljno cev, v kateri je olje pod tlakom, ki ga ustvarja ~r-palka. Analogni manometer ima merilno skalo z dvema kazalcema, ki imata iste naloge kot kazalca pri termometrski skali. Potreben tlak olja dolo~imo iz diagrama, ki je specifi~en za vsako stiskalnico. Diagram je izdelan glede na zmogljivost ~rpalke, premer in {tevilo delovnih valjev (oplun‘erjev). Ogrodje stiskalnic je zgrajeno iz osnovnega konstrukcijskega jekla. Na zgornji del okvirne konstrukcije je pritrjena zgornja fiksna plo{~a. Delovni valji so prek prirobnic pritrjeni na spodnje nosilce. Spodnja dvi‘na plo{~a je prek prirobnic pritrjena na delovne valje, katerih gib dolo~a vi{ino stiskanja. Paralelnost dvigovanja spodnje plo{~e nadzirajo senzorji. Starej{e stiskalnice so varovane samo prek vijakov, s katerimi je pritrjena spodnja plo{~a na prirobnice batov. Pri stiskanju je potrebna pazljivost, da se izklopi delovanje ~rpal-ke v primeru loma katerega od vijakov. Pri manj{ih laboratorijskih stiskalnicah so spodnje plo{~e vodene prek drsnih vodil. Stiskalnice so opremljene z delovnimi valji (oplun‘erji). To so enostransko delujo~i delovni valji, ki imajo po celotni dol‘ini enak premer, valj je na cilinder pritrjen prek vodilne glave s tesnili. Zaradi doseganja velikih tlakov morajo biti stiskalnice ustrezno varovane. V ta namen se vgradi dvoročni vklop črpalk, po obodu stiskalnice pa je napeljana varnostna vrvica, s potegom katere se stiskalnica takoj odpre. Naloga Zastavljena naloga je bila izdelati laboratorijsko hidravlično stiskalnico z natančnim nadzorom tlaka in temperature, upravljanje stiskalnice mora biti enostavno in varno. Omejili smo se na naslednja področja: • oblikovanje stiskalnice, • konstruiranje hidravličnih komponent, • konstruiranje električnih komponent, • konstruiranje ogrodja stiskalnice. 1. Oblikovanje stiskalnice Načela pri oblikovanju stiskalnice so bila naslednja: • varnost in videz stiskalnice, • enoetažna stiskalnica, • ogrevanje plošč, • dvigovanje spodnje plošče z enim batom (°plunžerjem), • paralelnost stiskanja prek vodil, • doseganje tlaka z ročnim hidravličnim agregatom, • združitev krmilnih funkcij na nadzorni plošči, • mobilnost stiskalnice, • maksimalna površina stiskanja 1.500 cm2, • nosilnost ogrodja 8 t, • možnost nadgradnje stiskalnice. V osnovi smo izdelali izometrično projekcijo stiskalnice. ijaLes 53(2001) 11 raziskave in razvoj Slika 1. Izometri~na projekcija stiskalnice 2. Konstruiranje hidravli~nih komponent 2.1 Hidravli~na shema Slika 2. Hidravli~na shema stiskalnice Legenda: 1- rezervoar V = 5 l - varjen 2- prezra~evalnik 3 x 250 x 15 0 3- oljno in temperaturno kazalo 4- nalivni filter 5- ro~na ~rpalka 6- nepovratni ventil 7- sesalni filter 8- priklju~ek φ8 9- priklju~ek φ1 6 10- varnostni ventil črpalke p 150 barov max 11- blok 12- varnostni ventil 13- blok 60 x 60 x 80 14- blok 15- delovni valj 70 x 200 - (°plunžer) 16- prirobnica 17- razvodnik 2/2 18- manometer 100, p = 0 - 250 barov 19- gibljiva cev <|>16 20- jeklena cev (])16 21- jeklena cev Qß 22- všečni prstan (])16 23- matica priključka 24- priključek 25- priključek $6 26- priključek §6 27- priključek (])8 28- priključek <|>16 2.2 Tehnični opis hidravlične naprave Črpalka: Q - pretok črpalke, p* - max. tlak črpalke, Cmax. Q = 30 cm3/takt, p * = 150 barov + varnostni ventil Cmax. p = 150 barov max Rezervoar: V — 5 1. Razvodnik: 2/2-ročni, Bat - (°plunžer), (1)70, ^ - gib delovnega bata (°plunžerja) je 200 mm. Manometer: (|)100 (merjenje trenutnega tlaka), /? - območje merjenja tlakov manometra, p = 0 - 250 barov. Varnostni ventil: p = 40 - 150 barov, Gib (hod) delovnega bata (°plun-žerja) v stiskalnici je 185 mm, zaradi boljše vodljivosti bata (°plunžerja) pa je maksimalni gib (hod) bata 200 mm. 2.3 Preračun hidravličnih komponent 2.3.1 Črpalka Podatki: Q = 30 cm3/takt, Ps = 150 barov. * Cmax 2.3.2 Delovni bat (°plunžer) Podatki: d - premer 70 mm, p S - gib (hod) 200 mm, p S - površina, pl r\- izkoristek, ki je upoštevan pri tlaku črpalke. 2.3.3 Maksimalna sila stiskanja Izračun: 2.3.4 Dovoljen specifični - Ps Podatki: F = 57.726,77 N Plošča: 30 cm x 50 cm Izračun: 2.3.5 Število taktov črpalke in celotna količina olja v napravi Podatki: V, - volumen olja v delovnem batu i Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj (oplun‘erju), V2 - celotna koli~ina olja v napravi, V3 - volumen rezervoarja je 5 l (upo{tevano hlajenje in raztezanje olja), V4 - volumen olja v rezervoarje 3,5 l, Q - pretok ~rpalke je 30 cm3/takt. Izra~un: 2.3.6 Maksimalna sila roke na ročico Podatki: Ps - maksimalni tlak črpalke je 1500 N/cm2 du„ - premer bata črpalke je 22 mm, bc A - površina bata črpalke, F1 - sila bata črpalke, r7 - dolžina ročice od vrtišča do bata i črpalke, F0 - maksimalna. sila roke na ročico, r0 - dolžina ročice črpalke. 2 Izračun: 3. Konstrukcija elektri~nih komponent 3.1 Elektri~na shema Legenda: 1,2,3,4,5,6,7,8,9 - sponke G.S. - glavno stikalo nija), h - debelina aluminijskega (grelnega) dela plo{~ 9 mm. Priklju~ek termometra je na sredini o‘jega dela plo{~e. Izra~un: Slika 3. Elektri~na shema 3-2- Preračun električnih Skupna masa plošč je 6,92 kg. komponent ___ 3.2.4 Toplotno delo 3.2.1 Obremenitev glavne Podatki* varovalke _ m - masa plosc, Podatki: cai _ specifična toplota aluminija, P - moč grelcev v obeh ploščah, cal = 8% J/kgK = 8% Ws/kgK? U - imenska napetost, j _ ^0 °C max ' / - imenski tok. T = 18oC min ' Izračun: DT - sprememba temperature, P = 1000W ^ " topl°tno delo, U = 220V Wd - električno delo, P=UxI r - čas gretja plošč, I = — =---------= 4,5A h - izkoristek je 70 %. U 220V Izračun: 3.2.2 Obremenitev stranskih varovalk wt = mxcal xAT Podatki: Wt = 6,9 Mg x 896—^x 102# = 631518,72 L - imenski tok ene plošče, w, = 63i,52KWs = o,i&KWh i P7 - moč grelca v eni plošči. wd = —- = -?— = 0,26KW ^ 77 0 70 Izračun: t = ^± = °>26KWh =r)26h = \ vw /> = 500W t/ = 220V PL=50OW = U 220V 3.2.3 Prera~un grelnega dela plo{~ - masa plo{~ Podatki: P = 500 W, grelca/plo{~o Tmax = 120oC (maksimalna temperatura gretja), ral = 2.560 kg/m3 (gostota alumi- 4. Konstruiranje ogrodja stiskalnice To poglavje zajema konstruiranje posameznih elementov in detajlov, izbor ustreznih materialov in dolo~i-tev tehnolo{kih postopkov za posamezne elemente in detajle. Celotno ogrodje stiskalnice je prera~unano na nosilnost 8 t. Ogrodje stiskalnice je izsekano iz konstrukcijskega jekla (EN-S235JRG2), vodila pa iz orod- V1, V2, V3, - varovalke S1, S2, - stikala n1, n2, - kontrolne lu~ke Th1, Th2, - termostat K1, K2, - kontaktor Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj nega jekla (EN-X210G12, kaljeno HRC 60±2, popuščeno). Prerez posameznih elementov se določa glede na obremenitve in potrebe po spajanju z drugimi elementi. To poglavje zajema naslednja področja: • preračun nosilnih plošč po dolžini, • preračun nosilnih plošč po širini, • preračun in določitev števila ojačitev po dolžini in širini plošče, • določitev celotne nosilnosti plošč po širini in dolžini, • preračun prirobnice za pritrditev delovnega valja na spodnjo ploščo, • preračun stebrov, • preračun vzdolžnih in prečnih nosilcev delovnega valja. Podrobno si poglejmo preračun stebrov in vzdolžnih nosilcev: F1 - sila, ki jo prenese en steber, A1 - povr{ina enega stebra, F - sila, ki jo prenesejo {tirje stebri. Izra~un: 4.1.2 Prera~un enega zvara med pre~nim in pokon~nim stebrom - A Slika 5. Zvar pokon~nega stebra s pre~nikom 4.1.2.1 Povr{ina zvara po bo~nih robovih - A1 Podatki: l - dol‘ina zvara, a - {irina zvara. Izra~un: Slika 4. Pravokotna projekcija stiskalnice 4.1 Prera~un stebrov Stebri morajo prenesti maksimalno nosilnost stiskalnice 8 ton. 4.1.1 Prera~un pokon~nih stebrov (natezna obremenitev) Podatki: Material: EN:S235JRG2, sdop = 120 N/mm2, / = V702mm2+702mm2=98,9mm \ =ax/x2 = 7mmx98,9mmx2 = 1385,93mm2 4.1.2.2 Površina zvara na spodnjem robu - A, Podatki: / - dolžina zvara, a - širina zvara. Izračun: A2= a x l = 7mm x 30mm = 2l0mm 4.1.2.3 Povr{ina zvara na zgornjem robu - A3 Podatki: l - dol‘ina zvara, a - {irina zvara, b - dol‘ina diagonale zvara. Izra~un: 4.1.2.4 Celotna povr{ina zvara - A Izra~un: 4.1.2.5 Nosilnost celotnega zvara Podatki: d - zvarni koli~nik, d = 0,7 (stati~ni nateg), F - sila, ki jo zvar prenese. Izra~un: 4.1.3 Celotna nosilnost zvarov na vseh stebrih (F ) zv Izračun: F?v = 4xF=4xl4653l,28Af=586125.12JV 4.1.4 Nosilnost raznokrakov -ojačitev - F oj Vključili smo možnost pomanjkljivega varjenja in smo kotne spoje dodatno ojačali z raznokraki 150 x 100 x 12. 4.1.4.1 Nosilnost enega raznokraka - F, i Podatki: Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj Material: EN:S235JRG2, s = 120 N/mm2 , A1 - presek raznokraka . Izračun: 4.1.4.2 Celotna nosilnost ojačitev - F oj Izračun: Foj = 4x Fx = 4x 43200AT = 1728007V 4.1.5 Celotna nosilnost vogalnih spojev - F Sp Podatki: F - celotna nosilnost zvarov, F - celotna nosilnost ojačitev. O] Izračun: 4.2 Prera~un vzdol‘nih nosilcev delovnega valja (oplun‘erja) 4.2.1 Izra~un maksimalnega momenta za vzdol‘ne nosilce Vzdol‘ni nosilci so obremenjeni z zvezno obremenitvijo (q) na dol‘ini prirobnice delovnega valja. Vzdol‘na nosilca sta upogibno obremenjena, zato dolo~imo notranje sile nosilcev, to sta najve~ja pre~na sila -T (strig) in maksimalni moment - M. Vsak nosilec mora zdr‘ati 40000 N. Slika 6. Maksimalni moment vzdol‘nega nosilca Podatki: Q - nosilnost enega vzdol‘nega nosilca mora biti 40000 N , l - dol‘ina prirobnice delovnega valja (°plun‘erja), pritrjene na vzdol‘ni nosilec je 0,115 m, q - zvezna obremenitev vzdol‘nega nosilca. Izra~un: Za izra~un notranjih sil potrebujemo obremenitev obeh podpori{~. Nosilec prere‘emo na mestih delovanja sil. 1.polje z leve: Slika 7. Prvo polje z leve Izračun: 2. polje z leve: Slika 8. Drugo polje z leve Izra~un: 1. polje z desne: Slika 9. Prvo polje z desne Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj Izračun: 5.1 Izra~un sile, ki je potrebna za dvigovanje spodnje plo{~e 4.2.2 Dolo~itev prereza vzdol‘nega nosilca iz odpor-nostnega momenta Wx Slika 10. Prerez vzdol‘nega nosilca Podatki: Material - EN:S235JRG, sdop = 120 N/mm2, Mmax = 3835 Nm = 383.5000 Nmm, Wx - odpornostni moment, b - {irina vzdol‘nih nosilcev, b = 35mm. Izra~un: Izbran profil 35 . 80 mm2. 5. Diagram hidravli~ne stiskalnice Za pravilno dolo~itev tlaka stiskanja mora biti stiskalnica opremljena z diagramom stiskanja, ki je specifi~en za vsako stiskalnico. Za dolo~itev diagrama potrebujemo tele parametre in analiti~ne postopke. Fdp: m pl masa spodnje plo{~e (nosilna + grelna plo{~a + prirobnica), mp - masa delovnega valja (°plun-‘erja), m - skupna masa (mpl + mb). Vp - volumen delovnega valja, rj - gostota valjanega jekla = 7.850 kg/m3 dp - premer delovnega valja = 70 mm lp - dol‘ina delovnega valja = 350 mm Fdp = 505,9 N 5.2 Izra~un skupne sile stiskanja - Fs: F - sila stiskanja, Fdp - sila dvigovanja plo{~e, Ftr1 - sila trenja v vodilih plo{~e, Ftr2 - sila trenja v vodilih in tesnilih delovnega valja. Fs = F + Fdp + Ftr1 + Ftr2 = F + Fdp = F + 505,9 N Ftr1, Ftr2 - majhno trenje, ki ga zanemarimo, ker ga ne poznamo. 5.3 Izra~un tlaka olja: ps - specifi~ni pritisk, Fs - skupna sila stiskanja, Ss - povr{ina stiskanja, p - tlak olja, Sb - povr{ina bata. S to formulo dolo-~imo pritisk olja za dolo~ene specifi~ne pritiske in povr{ine stiskanja in nari{e-mo diagram. 6. Rezultat zastavljene naloge Kon~ni rezultat naloge je izdelana stiskalnica z naslednjimi tehni~nimi karakteristikami in z mo‘nostjo nad-graditve stiskalnice z elektri~no ~r-palko ter ra~unalni{kim nadzorom tlaka in temperature: m - masa stiskalnice = 350 kg, Ss - maksimalna povr{ina stiskanja = 1.500 cm2 , ps - maksimalni specifi~ni tlak = 6 barov, F - maksimalna sila stiskanja = 57.726,77 N, Fmax - maksimalna obremenitev ogrodja stiskalnice = 80.000 N, Tmax - maksimalna temperatura gretja plo{~ = 120°C, P1 - mo~ grelcev v eni plo{~i = 500 W, P - mo~ grelcev v obeh plo{~ah = 1000 W, I - jakost toka = 4,5 A, [tevilo delovnih valjev (°plun‘erjev) = 1. Pobuda za razvoj laboratorijske stiskalnice se je porodila na Srednji lesarski {oli v [kofji Loki v okviru zelo uspe{nega raziskovalnega dela. Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj Nagrade GZS - Zdru`enja lesarstva Slika 12. Hidravli~na stiskalnica Pod mojim mentorstvom sta stiskalnico konstruirala in sodelovala pri izdelavi in testiranju dijaka Bojan Plevnik in Jernej Zadel. Ob tej pri-lo‘nosti se obema zahvaljujem. Zlato vez je letos `irija prisodila podjetju Alples. Kompatibilni program avtorice Dane Polanec za opremo dnevnih sob Diva. Odlikuje jih: • izjemna sestavljivost elementov, • lakirane fronte, • prilagodljivost sodobni elektroniki in • nelomljivost stekla v vitrinah. Literatura 1 . Bojan Kraut - Strojni{ki priro~nik (Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, 1994) 2. Brechmann, Dzieia, Hornemann, Hubscher, Jagla, Klaue - Elektrotehni{ki priro~nik (Viharnik d.o.o., Ljubljana, 1994) 3. Hans Breuer, Rosemarie Breuer - Atlas klasi~ne in moderne fizike (Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1993) 4. Merkur Kranj - Katalog izdelkov ~rne in barvaste metalurgije (Merkur d.d., Kranj, 1999) 5. Mirko Ger{ak - Pnevmati~ne in hidravli~ne naprave (Zveza dru{tev in‘inirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana, 1989) 6. Beovi~ - Fluidaktik (Kladivar @iri - Tovarna elementov za fluidno tehniko, @iri, 1990) 7. Festo pneumatic, automation with pneumatics (Festo KG, Esslingen, Germany) 8. Mario Je‘, Ladislav Kosec, Karel Kuzman, Evgen Marek, Hinko Muren, Viktor Prosenc, Jo‘e Puhar, Daro @vab, Janez @vokelj -Strojno tehnolo{ki priro~nik (Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana, 1990) Bronasto diplomo si je tokrat prislu`ilo podjetje Meblo Jogi iz Nove Gorice za Jogi posteljo Eos, ki jo je zasnoval oblikovalec Miha Klinar Srebrno diplomo GZS-Zdru`enja lesarstva je prejelo podjetje Trgodom No.1 iz Kranja za krogli~no le‘i{~e oblikovalke Olge Wagner. Priznanje revije LES si je zaslu‘ila Srednja lesarska {ola Nova Gorica – za svojo izvirnost, veliko raznolikost izdelkov, ki vklju~ujejo nove materiale in tehnologijo, ter zanimivo predstavitev povezovanja tradicije s sedanjostjo. [ele kasneje smo izvedeli, da je razstavo zasnoval dijak Nejc Kodermac, zato ~estitke {e enkrat! ve er ijaLes 53(2001) 11 raziskave in razvoj 12. Ljubljanski pohi{tveni sejem avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Na leto{njem 12. ljubljanskem po-hi{tvenem sejmu se je predstavljalo 275 razstavljavcev iz 15 dr‘av. Na kar 13 tiso~ kvadratnih metrih razstavnih povr{in si je bilo tako mo~ ogledati doma~e in tuje izdelke lesne in pohi{tvene industrije. Kot je uvodoma poudaril predsednik upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije in predsednik uprave piv{kega Javorja Peter Tom{i~, se “lesarji in izdelovalci pohi{tva ne dajo”. “V ~a-su, ko skoraj ‘e vsi odnehali, je pohi{t-vo ostalo edini ve~ji pano‘ni sejem s tradicijo v Ljubljani in Sloveniji. Tu smo zato, ker cenimo slovenskega kupca in to vse bolj. Pohi{tveni sejem namre~ predstavlja ‘ivi stik s 60 tiso~ potro{niki,” je nadaljeval Peter Tom-{i~ in dodal, da se je slovenski pohi{t-veni trg liberaliziral ‘e pred desetimi leti, ~esar pa ne bi mogli trditi za trg lesnih surovin. Kljub temu pa ima lesna panoga svojo strategijo, s katero bo sku{ala preoblikovati trenutne slabosti v prednosti, vizijo in cilje pa morajo tako ali tako najti podjetja sama. Tu so bile zgovorne {tevilke, ki jih je omenil minister za delo, dru‘ino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, ki je sejem sve~ano odprl. “Lesna in pohi{tvena industrija sodita zaradi naravnih danosti med tradicionalne slovenske industrijske panoge, polovico Slovenije namre~ pokrivajo gozdovi. Kljub temu pa je slovenska lesno-predelovalna industrija izrazito odvisna od svetovnih gospodarskih trendov in se mora soo~iti s hitrim tehnolo{kim razvojem,” je dejal dr. Dimovski. V lesni panogi posluje 801 gospodarska dru‘ba, dodana vrednost panoge ima 6 odstotni dele‘ v predelovalni industriji. Podjetja so lani ustvarila skupno 191 milijard tolarjev prometa ali nominalno za 11 odstotkov ve~ kot leto prej. Skupna ustvarjena dodana vrednost v vi{ini 165 milijard tolarjev je v tem ~asu nominalno zrasla za 16,3 odstotka. V lesnih podjetjih je zaposlenih 20.444 oseb. Lesna podjetja ustvarijo povpre~no 2,9 milijona tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega. Pohi{tvena industrija je izrazito izvozno usmerjena, saj 55 odstotkov svojih prihodkov ustvari s prodajo na tujem. “Ob vstopu Slovenije v EU nas ~akajo tudi na tem podro~ju nove spremembe in novi izzivi. Na{e ~lan-stvo v tej integraciji bo omogo~ilo slovenskemu gospodarstvu vstop na skupni evropski trg, prek pove~ane mednarodne menjave in prek neposrednih tujih nalo‘b pa bodo imela slovenska podjetja la‘ji dostop do znanja, tehnologije in kapitala potrebnega za razvoj, ” je {e dodal dr. Les 53(2001) 11 raziskave in razvoj Dimovski in poudaril pomen pohi{t-venega sejma za razvoj konkuren-~nosti te gospodarske panoge. Predsednica uprave Ljubljanskega sejma Ljuba Kofler pa je opozorila, da sejem ne predstavlja le komercialne pohi{tvene ponudbe, pa~ pa tudi presti‘nost, saj se Slovenci vse bolj zavedamo kulture bivanja. Od odprtju 12. pohi{tvenega sejma je bilo podeljenih kar nekaj nagrad. Revija Les je tako podelila priznanje Srednji lesarski {oli iz Nove Gorice za najlep{o predstavitev {ole in njenih izdelkov na sejmu. Revija Na{ dom je podelila Zlato plaketo Tovarni pohi{tva Novoles iz Novega mesta za inovativen sistem pohi{tva Next. Priznanje Dru{tva oblikovalcev za najbolje oblikovan izdelek pa je prejel stol z imenom Alien, ki sta ga zasnovala avtorja Bernardo Eghugio in Milan Kohek. Zdru‘enje lesarstva Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije pa je podelilo bronasto diplomo za oblikovanje podjetju Meblo Jogi iz Nove Gorice za Jogi posteljo Eos, ki jo je zasnoval oblikovalec Miha Klinar. Srebrno diplomo je prejelo podjetje Trgodom No.1 iz Kranja za krogli~no le‘i{~e oblikovalke Olge Wagner. Zlato diplomo in skulpturo pa je prejelo podjetje Alples industrija pohi{tva iz @eleznikov za kompatibilni program za opremo dnevnih sob Diva oblikovalke Dane Poljanec. Kot je dejal predsednik ocenjevalne komisije Jo‘e Ku{ar, pa kakovost pohi{tva raste iz leta v leto in bi si {e veliko drugih razstavljenih izdelkov zaslu-‘ilo nagrade, zato ga ne skrbi za slovensko pohi{tveno industrijo v prihodnje. Po mnenju ‘irije revije NA[ DOM je Novolesov sistem pohi{tva NEXT oblikovalsko inovativen in omogo~a zelo razli~ne re{itve. Modualrna masivna okvirna konstrukcija je osnova za razli~ne pohi{t-vene elemente, ki s funkcionalnimi dodatki spreminjajo osnovni sistem v persona-lizirane kose opreme. Minister Dimovski na slavnostnem otvoritvenem obhodu Priznanje Dru{tva oblikovalcev Slovenije za najbolje oblikovan izdelek pa je prejel stol z imenom Alien, ki sta ga zasnovala avtorja Bernardo Eghugio in Milan Kohek Dvorano Forum je popestrila razstava kiparja Petra Veneta ijaLes 53(2001) 11 znanje za prakso Krivljenje masivnega lesa avtor Janez ABRAM, Novoles d.d. Izvleček Za izdelavo lesene krive noge stola ali mize je potrebno celovito obvladovanje postopka krivljenja. Opisani so osnovni koraki: od izbire lesa, pred-sušenja, predobdelave, mehčanja, krivljenja in stabilizacije lesa. Okvirno je predstavljeno klasično ročno in strojno krivljenje masivnega lesa. Ključne besede: klasično krivljenje lesa, elastični modul, viskoelastič-nost, hidrotermična obdelava lesa Pri pogledu v našo preteklost lahko ugotovimo, da je bila uporaba izdelkov iz krivljenega masivnega lesa znana že v starem veku. Že Grki in Rimljani so vedeli, da bo les obdržal svojo obliko pri krivljenju toliko časa, dokler bo vpet in vgrajen s sosednjimi deli v izdelku. Omenjena metoda je zakoreninjena tudi na slovenskih tleh, kjer lahko najdemo različne pletene izdelke, kot so koši in košare, izdelani iz leske (Corylus avellana L.), kostanja (Castanea saliva Mill), vrbe (Salix viminalis L.) ... Mavrico krivljenih izdelkov sestavljajo tudi postopki: • tesanje in izžagovanje delov izdelka iz naravno ukrivljenih delov drevesa (ladijska rebra), • izžagovanje zahtevanih krivin iz deske, • zarezovanje (konkavna stran) in krivljenje obdelovancev (dekorativni deli izdelkov), • krivljenje elementov s postopkom mehčanja (ročno, strojno), • krivljenje z lepljenjem laminatov ali vezanega lesa v želeno obliko v kalupu ... Za proizvodnjo krivljenih elementov je racionalno obvladati celoten proces krivljenja, ki na eni strani izvira iz praktičnih izkušenj, na drugi pa iz poznavanja bioloških, mehanskih in fizikalnih lastnosti lesa. Izbira lesa Izbira materiala pri krivljenju je odlo~ilnega pomena. @e pri majhnih obremenitvah se lahko les, ki vsebuje gr~e, frakture, vraslo skorjo, zavit potek aksialnih vlaken … lomi v napakah in okoli njih. Les, ki vsebuje tak{ne napake, se krivi tako, da le-te pribli‘amo konveksni strani in s tem v obmo~je nevtralne cone oziroma osi, kjer so deformacije pri krivljenju najmanj{e. Pri izbiri drevesne vrste upo{tevamo uporabnost materiala, upogibne lastnosti, ‘ilavost … V splo{nem so listavci zmernega pasu primernej{i od tropskih listavcev in skoraj vseh iglavcev. V pohi{tveni industriji se najve~ uporablja bukev (Fagus sylva-tica) in drevesne vrste iz rodu hrasta (Quercus), ker so najbolj dostopni in imajo dobre upogibne lastnosti. Za proizvodnjo {portne opreme se zahteva les, ki ima visoko udarno ‘ila-vost, kot jo ima jesen (Fraxinus sp.). V sodarstvu se poleg hrastovine uporablja ~e{nja (Prunus avium) in robi-nija (Robinia pseudoacacia). Dobro Slika 1. Delovni koraki pri krivljenju masivnega lesa (po Eggertu 1995, str. 10) Les 53(2001) 11 znanje za prakso se krivijo tudi brest (Ulmus glabra), oreh (Juglans regia) in javor (Acer pseudoplatanus). Na uspe{nost krivljenja vplivajo faktorji, kot so starost lesa, letni prirastek, vsebnost soli … Najupo-rabnej{i je adultni les izpod kro{nje nad koreni~nikom. Pri izbiri se izogibamo osrednjemu delu hloda in reakcijskemu lesu, ker povzro~a deformacije pri meh~anju in su{enju. Insekti in glive, ki napadejo oziroma oku‘ijo les, pove~ujejo verjetnost loma. Predsu{enje Na mehanske lastnosti lesa vpliva tudi vsebnost vlage. Ve~ino drevesnih vrst lahko krivimo v sve‘em stanju, dolo~ene, kot so brest, kostanj ali hrast, pa je treba zra~no oziroma komorsko osu{iti. Stevens in Turner v svojem delu ugotavljata, da je naj-primernej{a vla‘nost lesa za klasi~no krivljenje 25 %. Pri ni‘jih vla‘nostih je tveganje loma na konveksni strani ve~je zaradi ve~jih sil, ki jih spremljajo zaponke in gube na konkavni strani. ^e ima les prenizko vla‘nost, ga lahko potapljamo v mrzli vodi. Predobdelava Pred postopkom meh~anjem moramo povr{ino poskobljati ali obrusiti in tako poravnati valovito povr{ino, ki nastane pri ‘aganju lesa, ter za-trganine in raze, ki lahko povzro~ijo lom. Primerno osu{en les raz‘agamo na zahtevano dimenzijo, v kateri moramo upo{tevati nadmero za nadaljnjo obdelavo in deformacijo pre~nega prereza, ki lahko nastane med krivljenjem. V natezni ali konveksni coni krivljenja se pri radialno ‘aganih elementih dolo~enih drevesnih vrst pojavljajo vzdol‘no prerezani trakovi. Na teh mestih se pogosto pri~ne lom, kar lahko deloma prepre~imo z raz‘a-govanjem in krivljenjem lesa tako, da je letni prirast paralelen s povr{ino oblike. Postopek meh~anja Po razbremenitvi se bo upognjen, neobdelan in hladen les zaradi visko-elasti~nih lastnosti povrnil v “prvotno” stanje, pri ~emer moramo upo-{tevati reverzibilne in permanentne komponente deformacij. Pri tak{-nem upogibanju smo omejeni z radijem, ki ga {e dopu{~a obdelovanec, ne da bi pri tem pri{lo do loma. Za dosego manj{ih radijev krivljenja se zato uporablja meh~anje lesa, pri katerem napravimo les stisljiv in upogljiv tako, da je primeren za krivljenje. Dinwoodie (1981) in Torelli (1989) navajata, da pri obremenjevanju lesa s konstantno silo nastane v trenutku obremenitve elasti~na deformacija, ki se pri nespremenjeni obremenitvi s ~asom pove~uje. Po razbremenitvi se deformacija hipno zmanj{a za pri-bli‘no veli~ino za~etne elasti~ne deformacije, del jo s~asoma izgine, del pa ostane ireverzibilen. V obmo~ju majhnih in kratkotrajnih obremenitev, kjer se pojavlja elasti~-na komponenta deformacije, je zveza med napetostjo (sila / presek) in spe-cifi~no deformacijo (sprememba dimenzije / prvotna dimenzija) linearna. Do meje proporcionalnosti oziroma linearne soodvisnosti med napetostjo in specifi~no deformacijo velja Hookeov zakon, ki pravi, da je napetost enaka produktu specifi~ne deformacije in faktorju proporcio-nalnosti oziroma modulu elasti~nosti. Teoreti~no bi lahko v nateznem preizkusu definirali modul elasti~nosti kot napetost, pri kateri bi se preiz-ku{anec elasti~no podalj{al za 100 %. Modul elasti~nosti lahko izra- ~unamo tudi iz naklonskega kota linearnega dela napetostno deforma-cijske krivulje. Tik nad mejo proporcionalnosti je meja elasti~nosti. ^e jo pri obremenjevanju lesa prekora~imo, se pojavijo trajne deformacije. Nad mejo proporcionalnosti nara{~a deformacija hitreje od napetosti. Najve~ja napetost, ki jo material lahko zdr‘i, imenujemo zru{ilna napetost, na katero vplivajo temperatura lesa, vla‘nost … Z meh~anjem se za~asno zmanj{a elasti~ni modul. Pri obremenitvi vla‘nega lesa potrebujemo za 100 % elasti~no podalj{anje preizku{anca manj{o napetost kot pri suhem lesu. Podoben u~inek ima tudi temperatura. S pove~evanjem temperature prihaja do zmanj{evanja modula elasti~nosti. Najve~ji u~inek pri meh-~anju dose‘emo, ~e zdru‘imo oba dejavnika (slika 3). ijaLes 53(2001) 11 ZS - Zdru`enje lesarstva Iz dela zdru`enja 12. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enja lesarstva, ki je bila dne 18. oktobra 2001 na Ljubljanskem sejmu Dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 11. seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva 2. Pohi{tveni sejem v Ljubljani: a) sejemske aktivnosti, b) obsejemske aktivnosti, c) 3. ples lesarjev. 3. Poro~ilo pogajalske skupine za prenovo pano‘ne kolektivne pogodbe s sindikatom SINLES 4. Razno: a) Sejem Beograd - informacija, b) Sejem Mebel Moskva -informacija, c) Sejem Celovec - informacija. Sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Zapisnik enajste seje UO GZS-Zdru‘enja lesarstva se v celoti soglasno sprejme. 2. Strokovna slu‘ba GZS-Zdru‘enja lesarstva sodeluje pri pripravi strate{ki na~rt sejemskih prireditev (Ljubljanski sejem pohi{tva) v prihodnje, skupaj s podrobnej{o opredelitvijo vsebinskih segmentov in dolo~itvijo njihovih okvirnih razporeditev (dvoran) glede na oceno razpolo‘ljivih povr{in. 3. Dogovarjanje z Ljubljanskim sejmom, d.d., glede previsoke cene razstavnega prostora in cene vstopnice za 12. Ljubljanski sejem pohi{tva, je potrebno nemudoma opraviti (vsekakor pred za~etkom sejma!), in sicer v naslednji sestavi ~lanov UO GZS-Zdru‘enja lesarstva: Peter Tom{i~ (JAVOR Pivka), dr. Jože Korber (sekretar GZS-Združenja lesarstva), Nedeljko Gregorič (LIPA Ajdovščina), Danijela Rus (KLI Logatec). 4. UO GZS-Združenja lesarstva podpira delo Komisije za prenovo panožne kolektivne pogodbe (PKP) za lesarstvo in potrjuje dva nova člana pogajalske skupine za PKP, in sicer: • Irena Košnjek (JELOVICA Škofja Loka), ki zamenjuje mag. Zvezdodraga Žlebnika (JELOVICA Škofja Loka) in • Valter Urbančič (JAVOR Pivka). Za pomoč pri pogajanjih s sindikatom SINLES strokovna služba GZS-Združenja lesarstva poskuša pridobiti nekaj vzorcev kolektivnih pogodb za lesarstvo iz drugih držav, članic CEI-Bois. 5. GZS-Združenje lesarstva bo na podlagi konkretnih izračunov plač v izbranih podjetjih pisno obvestilo sindikat SINLES o sprejetju oz. zavrnitvi predloga plačnega modela sindikata SINLES. 6. UO GZS-Združenja lesarstva pričakuje od sindikata SINLES, da popravi predlagano metodologijo izračuna plač tako, da ne bi masa plač rasla hitreje od zakonsko določene rasti plač, kar je v skladu s sprejetimi izhodišči. 7. Zaradi razlik v metodologiji izračuna plač Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) in sindikata SINLES, naj ZDS na osnovi izhodišč sindikata SINLES “Izhodišča za vzpostavitev novega modela plačne politike in nadaljevanje pogajanj o KPL” simulira model plačne politike sindikata SINLES in model ZDS tudi v drugih panogah slovenskega Iz vsebine GOSPO Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si Informacije {t. 9/2001 November 2001 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PORO^ILO POGAJALSKE SKUPINE ZA PRENOVO PANO@NE KOLEKTIVNE POGODBE S SINDIKATOM SINLES ODGOVOR DELODAJALSKE STRANI SINDIKATU SINLES, NA PODLAGI KONKRETNIH SIMULACIJ IZRA^U-NOV PLA^ V LESARSKIH PODJETJIH NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva. Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva. Les 53(2001) 11 GZS - Zdru`enje lesarstv gospodarstva; delodajalci naj zgoraj navedena modela simulirajo v svojih podjetjih. 8. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva daje usmeritve za nadaljnja pogajanja pogajalski skupini za prenovo Pano‘ne kolektivne pogodbe za lesarstvo: pogajanja naj gredo v smeri modela Splo{ne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da je treba najprej po~akati na njegovo dokon~no oblikovanje in sprejem s strani vseh socialnih partnerjev; eskalacija minimalne in izhodi{~ne pla~e bi morala biti ista, sicer se v tarifnih razredih od I.-IV. pojavi uravnilovka (v tem tudi sogla{a s stali{~em sindikata). 9. Koordinator Beograjskega sejma, ki bo potekal v ~asu od 12.11.-18.11.2001, bo sekretar GZS-Zdru‘enja lesarstva dr. Jo‘e Korber. 10. Zainteresirana podjetja GZS-Zdru‘enja lesarstva naj javijo svoj interes za udele‘bo na Lesnem sejmu v Celovcu. GZS-Zdru‘enje lesarstva preskrbi strokovno gradivo o tem sejmu vsem ~lanom UO. 11. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva predlaga za plan GZS naslednje skupinske nastope zdru‘enja v letu 2002: • MÖBEL MESSE KÖLN (pohi{tvo), • NÜRNBERG (stavbno pohi{tvo), • POHI[TVENI SEJEM Beograd (pohi{tvo), • MEBEL Moskva (pohi{tvo), • LESNI SEJEM CELOVEC skupaj z Obmo~no zbornico Kranj (polfinalna proizvodnja do vklju~no masivnega pohi{tva), • PROMOSEDIA skupaj z Obmo~no zbornico Nova Gorica (stoli). Vsekakor naj bi bil v okviru plana GZS-Zdru‘enje lesarstva za leto 2002 planiran vsaj en sejem za stavbarje. 12. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva podpira predlog za nagrade GZS, ki je bil poslan na Komisijo GZS za nagrade: • Boris Lozej, Meblo Jogi, d.o.o., Nova Gorica in • Stanko [kali~, Murales, Tovarna masivnega pohi{tva, Ljutomer, d.d. PORO^ILO POGAJALSKE SKUPINE ZA PRENOVO PANO@NE KOLEKTIVNE POGODBE S SINDIKATOM SINLES Na GZS-Zdru‘enju lesarstva smo imeli v zvezi s prenovo PKP naslednje {tevilo skupnih krogov pogajanj: 1. 2. december 1997 - pripravljalni sestanek 2. 6. februar 1998 - 1. sestanek, 3. 11. marec 1998 - 2. sestanek, 4. 11. marec 1998 - 3. sestanek, 5. 25. marec 1998 - 4. sestanek, 6. 16. april 1998 - 5. sestanek, 7. 12. maj 1998 - 6. sestanek, 8. 2. junij 1998 - 7. sestanek, 9. 30. junij 1998 - 8. sestanek, 10. 9. julij 1998 - izredni krog pogajanj, 11. 27. avgust 1998 - 9. sestanek, 12. 3. september 1998 - 10. sestanek 13. 4. februar 1999 - 11. sestanek, 14. 5. marec 1999 - 12. krog pogajanj ni bil opravljen zaradi bolezni nekaterih ~lanov delo-dajalske strani. Pogajanja med obema stranema so se prekinila pred dvema letoma, ko je sindikat SINLES zahteval izena~itev izhodi{~ne pla~e v I. tarifnem razredu z minimalno pla~o, ki je zna{ala takrat 64.666,00 SIT. Prvi informativni razgovor po dveletni prekinitvi pogajanj glede prenove Kolektivne pogodbe za lesarstvo je potekal na GZS dne 29. marca 2001, z naslednjim dnevnim redom: 1. Stavka v Javor Pivka, d.d. 2. Nadaljevanje pogajanj za prenovo PKP (predlog). Kljub podpisu Pano‘ne kolektivne pogodbe (PKP) in Aneksa k tej pogodbi tudi s strani sindikata Neod-visnost-KNSS je pri{lo do stavke v podjetju Javor Pivka, d.d. Podpisniki PKP (Ur.list 67/95) kot tudi Aneksa h Kolektivni pogodbi za lesarstvo Slovenije (Ur. List 13/97) so bili tako predstavniki delojemalske strani (SINLES, Neodvisnost - KNSS, k podpisu je pristopila tudi Konfederacija sindikatov - PERGAM) kot tudi delodajalske strani (GZS-Zdru-‘enje lesarstva in Zdru‘enje delodajalcev Slovenije, Sekcija za lesarstvo). Sklepi: 1. Model pla~ ZDS se posku{a simulirati v posameznih lesarskih podjetjih. Rezultati teh simulacij se bodo obravnavali na prihodnjem skupnem sestanku. 2. SINLES (g. Fer~ec) posreduje predlog pla~ne politike delo-dajalski strani, z vsemi navodili za izra~une. V skladu z dogovorom in sklepi sestanka z dne 29.3.2001 je sindikat SINLES 18. maja 2001 poslal na GZS-Zdru‘enje lesarstva Izhodi{~a za vzpostavitev novega modela pla~ne politike in nadaljevanje pogajanj o KPL (gl. prilogo!). Les 53(2001) 11 * 2. krog razgovorov glede prenove Kolektivne pogodbe za lesarstvo z dne 9. julija 2001, je potekal na GZS z naslednjim dnevnim redom: nadaljevanje pogajanj o predlogu K P. Sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Pogajanja o novem pla~nem modelu in o spremembah KPL se nadaljujejo 12. septembra 2001. 2. Podpi{e se Ugotovitveni sklep o podalj{anju veljavnosti KP lesarstva do 31.8.2001 oziroma do sklenitve nove K P. * Predstavniki delodajalske strani (GZS-Zdru‘enje lesarstva, ZDS-Sekcija za lesarstvo) kot tudi deloje-malske strani (SINLES, Neodvisnost-KNSS, Pergam- sopristopnik k pogodbi) so dne 9. julija 2001 podpisali Ugotovitveni sklep z naslednjo vsebino: “Veljavnost kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur.list RS {t. 67/95) se podalj{a za eno leto, t.j. do 31.8.2002, oziroma do sklenitve nove pogodbe”. * 3. krog razgovorov glede prenove Kolektivne pogodbe za lesarstvo je potekal na GZS-Zdru‘enju lesarstva, 24. septembra 2001, z naslednjim dnevnim redom: 1. Potrditev zapisnika 2. kroga razgovorov glede prenove PKP za lesarstvo z dne 9.7.2001 2. Nadaljevanje pogajanj v zvezi s prenovo PKP za lesarstvo. Nedeljko Gregori~ je uvodoma na tem krogu pogajanj predstavil novo ~lanico delodajalske strani: Ireno Ko{njek (Jelovica), ki zamenjuje na deloda-jalski strani mag. Zvezdodraga @leb-nika (Jelovica). Sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Sindikat SINLES pripravi predstavitev novega modela pla~ne politike, ki bo potekala na GZS dne 1. oktobra 2001, ob 12. Les 53(2001) 11 uri, na katero se povabi po dva predstavnika iz podjetij (oseba v podjetju, ki konkretno dela na izra~unih pla~, in oseba iz AOP). Na predstavitvi bo sindikat SINLES konkretno odgovarjal na probleme metodologije pri izra~unih pla~ po tem predstavljenem modelu. 2. Po opravljeni predstavitvi bodo predstavniki iz podjetij simulirali konkretne izra~une pla~ za 6-12 mesecev vnaprej po predstavljenem modelu pla~. Izra~uni naj bi bili pripravljeni najkasneje do 16. oktobra 2001. 3. O eventualnem sprejemu oz. zavrnitvi pla~nega modela, predlaganega s strani sindikata SINLES na podlagi konkretnih simuliranih izra~unov v izbranih podjetjih, bo odlo~al UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na svoji redni seji, 18. oktobra 2001. 4. Po opravljeni seji UO GZS-Zdru‘enja lesarstva bo GZS-Zdru‘enje lesarstva posredovalo mnenje glede eventualne uveljavitve tega pla~nega modela sindikatu SINLES, vendar najkasneje do 25. oktobra 2001. * Predstavitev Izhodi{~ za vzpostavitev novega modela pla~ne politike s strani sindikata SINLES je bila 1. oktobra 2001 na GZS. Na predstavitev sta bila vabljena po dva predstavnika iz podjetij (predstavnik, ki konkretno dela na izra~unu pla~, in v AOP slu‘bi). Obisk predstavitve s strani podjetij je bil zelo velik ( 17 podjetij), sprejeti pa so bili naslednji sklepi: 1. Za‘eleno je, da vsa podjetja, ki so bila vabljena na predstavitve izhodi{~ za vzpostavitev novega modela pla~ne politike s strani sindikata SINLES, dne 1. oktobra 2001, na GZS, opravijo simulacijo pla~ po predlaganem modelu (minimalna pla~a 92.186,00 SIT) za ZS - Zdru`enje lesarstva mesec september 2001, in sicer za prve {tiri tarifne razrede, po naslednjih navodilih: 1.1. Osnovno pla~o vsakega delavca posebej, ki je razvr{~en v ustrezen TR (ni pomembno v kateri pla~ilni razred), primerjaj s sindikalno predlagano IP ustreznega TR (npr.: vse osnovne pla~e delavcev, ki so razvr{~eni v I. TR primerjaj z sindikalno predlagano IP I. TR - to je 92.186 SIT). 1.2. Osnovne pla~e delavcev, ki so enake ali vi{je od sindikalno predlaganega zneska IP za nadaljnjo analizo, niso pomembne, zato te delavce izklju~ite (v nadaljevanju jih ne upo-{tevajte). 1.3. ^e je osnovna pla~a delavca ni‘ja od sindikalno predlaganega zneska I P, izra~unaj za koliko je ni‘ja. Razliko izrazi v znesku (v SIT). 1.4. Vse razlike iz to~ke 1.3. se{tejte, dobljeni znesek delite z maso pla~, ki ste jo izpla~ali za mesec september, in pomno‘ite s 100. Tako boste izra~unali % pove~anja mase pla~ za september, v primeru, da bi veljal sindikalni predlagani pla~ni model. 1.5. ^e boste analizirali le prve 4 TR, potem morate dobljeno razliko iz 1.3. to~ke deliti z maso izpla~anih pla~ za prve 4 TR in ne s celotno maso izpla-~anih pla~. 1.6. Vsi prera~uni naj temeljijo na izpla~ilu pla~ za mesec september (pla~a, ki se prejme za delo, opravljeno v mesecu septembru). 2. O sprejetju oz. zavrnitvi predloga pla~nega modela sindikata SINLES na podlagi konkretnih izra~unov v izbranih podjetjih bo odlo~al UO GZS-Zdru‘enja lesarstva na svoji prvi redni seji (oz. na koresponden~ni seji). GZS-Zdru‘enje lesarstva bo o odlo-~itvi UO GZS-Zdru‘enja lesarstva pisno obvestil sindikat SINLES. GZS - Združenje lesarstv Odgovor delodajalske strani sindikatu SINLES na podlagi konkretnih simulacij izra~unov pla~ v lesarskih podjetjih v skladu s predlaganimi izhodi{~i za vzpostavitev novega modela pla~ne politike in nadaljevanje pogajanj o KPL V skladu s sklepi zadnjega kroga razgovorov glede prenove PKP za lesarstvo z dne 24. septembra 2001 vam po{iljamo odgovore pod sklep {tevilka 3, 4 in 5: UO GZS-Zdru‘enja lesarstva je na svoji 12. redni seji dne 18. oktobra 2001 obravnaval pod to~ko 3 Poro~ilo pogajalske skupine za prenovo pano‘-ne kolektivne pogodbe s sindikatom SINLES in sprejel naslednje sklepe: 1. GZS-Zdru‘enje lesarstva bo na podlagi konkretnih izra~unov pla~ v izbranih podjetjih pisno obvestil sindikat SINLES o sprejetju oz. zavrnitvi predloga pla~nega modela sindikata SINLES. 2. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva pri~akuje od sindikata SINLES, da popravi predlagano metodologijo izra~una pla~ tako, da ne bi masa pla~ rasla hitreje od zakonsko dolo~ene rasti pla~, kar je v skladu s sprejetimi izhodi{~i. 3. Zaradi razlik v metodologiji izra~una pla~ Zdru‘enja delodajalcev Slovenije (ZDS) in sindikata SINLES, naj ZDS na osnovi izhodi{~ sindikata SINLES “Izhodi{~a za vzpostavitev novega modela pla~ne politike in nadaljevanje pogajanj o KPL” simulira model pla~ne politike sindikata SINLES in model ZDS tudi v drugih panogah slovenskega gospodarstva; delodajalci naj zgoraj navedena modela simulirajo v svojih podjetjih. 4. UO GZS-Zdru‘enja lesarstva daje usmeritve za nadaljnja pogajanja pogajalski skupini za prenovo Pano‘ne kolektivne pogodbe za lesarstvo: pogajanja naj gredo v smeri modela Splo{ne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, kar pomeni, da je treba najprej po~akati na njegovo dokon~no oblikovanje in sprejem s strani vseh socialnih partnerjev; eskalacija minimalne in izhodi{~ne pla~e bi morala biti ista, sicer se v tarifnih razredih od I.-IV. pojavi uravnilovka (v tem tudi sogla{a s stali{~em sindikata). Na podlagi predstavitve novega modela pla~ne politike s strani sindikata SINLES z dne 1. oktobra 2001 na GZS smo prejeli na GZS-Zdru‘enju lesarstva konkretne izra~une pla~ v izbranih podjetjih po navodilih, ki so jih vsa navzo~a in vabljena podjetja na predstavitev pla~nega modela sindikata SINLES prejela skupaj z zapisnikom z dne 1. oktober 2001. Sklep: Na podlagi konkretnih izra~unov lesarskih podjetij pla~nega modela sindikata SINLES, ki so jo podjetja opravila po predstavitvi tega modela na GZS (1. oktobra 2001), je po mnenju delodajalske strani predlagani pla~ni model sindikata SINLES nesprejemljiv tako z vidika pove~evanja mase za pla~e kot tudi izrazite urav-nilovke, ki bi jo predlagani model povzro~il. NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Preglednica. Indeksi obsega industrijske proizvodnje, zaposlenosti in fizi~ne produktivnosti v lesni industriji, indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, september 2001 Indeksi obsega industrijske proizvodnje, september 2001 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-XII 00 I-IX 2001 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IX 2000 D Predelovalne dejavnosti 100,8 103,9 100,0 107,0 103,4 DD 20 Obdelava in predelava lesa 92,7 103,2 95,3 101,6 91,4 DN 36 Proizvodnja poh.,dr. pred. dej. 92,5 110,1 94,9 98,0 110,1 Indeksi zaposlenosti, september 2001 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-XII 00 I-IX 2001 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IX 2000 D Predelovalne dejavnosti 96,8 98,1 96,5 98,1 99,9 DD 20 Obdelava in predelava lesa 93,6 99,4 96,4 96,9 94,6 DN 36 Proizvodnja poh.,dr. pred. dej. 97,8 95,2 94,9 98,0 100,0 Indeksi fizi~ne produktivnosti, september 2001 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-XII 00 I-IX 2001 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IX 2000 D Predelovalne dejavnosti 104,1 105,9 103,6 109,1 103,5 DD 20 Obdelava in predelava lesa 99,0 103,8 98,9 104,9 96,6 DN 36 Proizvodnja poh.,dr. pred. dej. 94,6 115,7 100,0 100,0 110,1 Indeksi cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, september 2001 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-XII 00 I-IX 2001 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IX 2000 D Predelovalne dejavnosti 105,6 106,0 102,7 108,3 110,6 DD Obdelava in predelava lesa 100,8 103,2 102,4 102,9 106,1 DN 36 Proizvodnja poh.,dr. pred. dej. 105,6 106,2 103,3 103,9 106,6 Vir: Statisti~ni urad RS ijaLes 53(2001) 11 znanje za prakso Pri krivljenju obremenimo les nad mejo proporcionalnosti. Iz analize napetostno deformacijske krivulje stati~nega upogiba lahko dolo~imo modul elasti~nosti in maksimalno upogibno trdnost (MOR). Din-woodie opisuje, da med omenjenima mehanskima karakteristikama lesa obstaja mo~na korelacija, ki najverjetneje izhaja iz relacije med gostoto in modulom oziroma trdnostjo lesa. Pri krivljenju se v elementu pojavljajo natezne in tla~ne napetosti ter deformacije. Meh~anja lesa v ve~ji meri vpliva na tla~no napetostno deformacijsko krivuljo in le minimalno spremeni natezne lastnosti lesa, kar se vidi tudi iz porasta mejne D Slika 4. Vpliv meh anja jesenovine (Fraximus excel-sior na natezno in tlaDno napetostno deformacijsko soodvisnost (po Stevens in Turner 1970, str. 3) tla~ne deformacije in hitrega nara{-~anja deformacije z napetostjo nad dolo~eno vrednostjo (slika 4). Za meh~anje lesa danes uporabljamo poleg hidrotermi~nih tudi termi~ne, elektromagnetne, kemi~ne in druge postopke. Eden izmed starej{ih postopkov je parjenje lesa z nasi~eno paro pri atmosferskem tlaku. ^as parjenja lahko izra~unamo kot produkt debeline obdelovanca in faktorja plastificiranja, ki po Eggertu (1995) ne presega 2 min/mm. Stevens in Turner (1970) pa navajata vrednost 1,8 min/mm. Pri postopku meh~anja prihaja do delnega su{enja sve‘ega lesa. Les z vla‘nostjo okoli 25 % se bistveno ne navla‘i ali osu{i. Zunanji sloji suhega lesa pa vpijejo dolo~eno koli~ino vlage. Glavni u~inek meh~anja je segrevanje in ne iniciranje pare v les (slika 5). Postopek krivljenja Pri krivljenju lesa in drugih elasti~-nih materialov pre~na ploskev prereza ostane zravnana in pravokotna na smer vzdol‘nih vlaken. Iz tega sledi, da dol‘ina na spodnji in zgornji strani povr{ine krivljenega elementa ni enaka. Razlika v dol‘ini spro‘i tla~no napetost na konkavni strani in natezno napetost na konveksni strani raztezanja. Nevtralna os neomeh~a-nega, hladnega krivljenega elementa, v kateri se dol‘ina vlaken med krivljenjem ne spreminja, je v obmo~ju srednje linije med konkavno in konveksno stranjo. Pri hidrotermi~no obdelanem elementu se dele‘ lesa, obremenjenega na nateg, zmanj{a, dele‘ tla~nega pa pove~a. Nevtralna os se pomakne proti konveksni povr-{ini. (slika 6.) Maksimalna napetost se pojavlja na notranji oziroma zunanji povr{ini ukrivljenega elementa in nara{~a z zmanj{evanjem radija krivljenja in z debelino elementa. Z obremenitvijo lesa nad mejo proporcionalnosti dose‘emo najmanj{e radije krivljenja, ki so podane z velikostjo napetosti, ki se spro‘i na povr{ini, ne da bi pri tem pri{lo do loma. Meh~anje v ve~ji meri vpliva na tla~no napetostno deformacijsko soodvisnost. V praksi se izka‘e, da raztezanje vlaken na konveksni strani rezultira lom, {e preden je dose‘ena najve~ja meja tla~enja oziroma deformacije na konkavni strani. Najmanj{i mo‘ni radij dose‘emo tedaj, ko je napetost na zunanji in notranji strani povr{ine na meji zloma, kar lahko zagotovimo z uporabo podpornih jermenov (Thonetov pas). Ro~no krivljenje Pred za~etkom krivljenja, ki ga naj-ve~krat opravljata dva delavca, lociramo srednji del lesa in traku ter Slika 5. Komora za meh~anje lesa (Stevens in Turner 1970, str. 11 ) Slika 6. Vpliv meh~anja masivnega lesa na lego nevtralne osi pri krivljenju (Stevens in Turner 1970, str. 3) Les 53(2001) 11 znanje za prakso ju vpnemo na {ablono, ki je predhodno pritrjena na delovno mizo. Jekleni trak je na obeh straneh za-klju~en s ~elnima prislonoma in hrbtnima plo{~icama, ki prepre~ujeta vrtenje prislonov med krivljenjem. Krivljenje poteka tako, da hkrati vle~emo oziroma potiskamo oba konca obdelovanca k {abloni. Kriv-ljen element na koncu fiksiramo z vezno palico. Elementi, ki imajo glede na dol‘ino majhen prerez, se radi zvijajo ali pa se posamezni deli lesa, traku in {ab-lone ne ujemajo. Zato se na kriv-ljenem elementu pojavljajo frakture in deformacije ‘elene ravnine. Za prepre~evanje neujemanja uporabljamo hrbtne plo{~ice, prednape-njanje obdelovanca, vertikalne in horizontalne spone … Pri dvoravninskem krivljenju uporabljamo trakove, izdelane tako, da vedno pokrivajo konveksno stran obdelovanca, kar velja tudi pri eno-ravninskem krivljenju. Po za~etnem delu krivljenja je treba s sponami zadr‘ati obdelovanec med {ablono in trakom. Centralni del jeklenega traku je sestavljen iz neprekinjenega dela, na koncu katerega sta pritrjena kovinska kotnika. ^elna ali sekun- darna dela traku sta sestavljena iz kratkih jeklenih trakov, ki so med seboj povezani in prosto gibljivi, kar omogo~a vrtenje traku v vertikalni ravnini. Po zaklju~ku prvega dela krivljenja je sekundarni del traku v ravnini, pravokotni na centralni del obdelovanca, centralni del traku pa je povezan. Zatem je mo‘na poravnava lesa v zahtevano krivino ali tako imenovana druga faza krivljenja. ^elna dela traku, ki omogo~ata podporo obdelovancu med drugo fazo, sta zavarovana s kovinskima kotnikoma na konceh centralnega dela traku in na drugi strani s ~elnima prislonoma. Fiksiran krivljenec v {abloni je pripravljen za naslednjo fazo stabiliziranja (slika 7). Strojno krivljenje Pri klasi~nem strojnem krivljenju obdelovanec polo‘imo nad podporni trak. Predhodno na oba konca kriv-ljenega lesa podstavimo kotnika, ki prekrivata ~ela in robni konveksni del. Trak z obdelovancem postavimo pod leseno ali kovinsko {ablono. Les s spodnjim prislonom vpnemo na sredini krivine ob trak in {ablono. S ~elnima prislonoma prepre~imo zdrs in prekomerno nategovanje vlaken lesa. Obe polovici mize dvignemo do dolo~enega radija. Oba kotnika po-ve‘emo s kovinskima trakovoma, ki po odstranitvi obremenitve zagotavljata zahtevan radij. Podporni trak pri ve~jih radijih odstranimo po krivljenju, pri manj{ih pa po su{enju oziroma ohlajevanju. Su{enje Kako obdr‘ati ‘eleni radij po postopku krivljenja? ^e obdelovanec po-su{imo, se mu pri meh~anju spremenjene mehanske lastnosti povrnejo. Zato bo po su{enju in ohlajevanju les obdr‘al skoraj nespremenjeno dolo~eno obliko. Proces su{enja mora biti prilagojen pogojem, ki pri dani drevesni vrsti one-mogo~ajo nastanek notranjih razpok, napok, re‘ … Sklep Danes z razli~nimi tehnikami krivljenja nastajajo izdelki, ki jim posku-{amo vdihniti inovativnost, dobro obliko in skladno oblikovane detajle, enostavno konstrukcijo in monta‘o … Enega najve~jih uspehov na tem podro~ju je dosegel Michael Thonet (1796-1871), ki se je s svojim stolom Thonet No. 14 zapisal v zgodovino industrijskega krivljenja lesa. Literatura 1. Stevens W. C. & Turner N.; Wood Bending Handbook. London, Majesty’s Stationery Office 1970: 1- 2. Eggert O.; Untersuchung der Einflussgrossen beim Biegen von Vollholz. Stuttgart, Institute für Werkzeugmaschinen der Universität Stuttgart, 1995: 115 3. Dinwoodie J.M.; Timber, Its nature and behavior. New York, Van Nostrand Reinholdt Company, 2000: 257 4. Torelli N.; Zgradba in lastnosti lesa. Ljubljana, 1989: 121-125 ijaLes 53(2001) 11 intervju intervju Dr. ROBERT KOESTLER – sodelavec iz Metropolitanskega muzeja avtor asist. Črtomir TAVZES, univ. dipl. bio. Dr. Robert J. Koestler ‘e ve~ kot 20 let dela na Oddelku za konzerviranje (Objects Conservation Department) Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku. Kot raziskovalec skrbi za za{~ito dveh milijonov umetnin pred biotskimi vplivi. Mnoge od teh je bilo treba tudi konzervirati in restavrirati. Objavil je nad 70 ~lan-kov, njegova biografija pa poleg tega obsega tudi dve recenzirani knji‘ni poglavji. Teme njegovih publikacij so mikrobiologija, konzervatorstvo in {tudije tehnologije umetnin. Od leta 1987 je ~lan uredni{kega odbora Elsevierjeve revije International Bio-deterioration and Biodegradation, od leta 1993 pa tudi njen urednik. Leta 1991 je na osmem mednarodnem simpoziju o po{kodbah in razgradnji biotskega izvora (8th International Biodeterioration and Biodegradation Symposium, Windsor, Ontario) vodil sekcijo za kulturno dedi{~ino, v letu 1999 pa je bil programski sopred-sednik na enajstem mednarodnem simpoziju (1 1 th International Bio-deterioration and Biodegradation Symposium, Arlington, VA). Je tudi nekdanji koordinator delovne skupine 21 pri ICOM (kontrola po{kodb biotskega izvora) in ~astni predsednik ameri{kega komiteja za steklo (American Committee of the Corpus Vitrearum). Kot gostujo~i predavatelj od leta 1985 predava na podiplomskem {tudiju New York University’s Conservation center o po{kodbah kulturne dedi{~ine zaradi biotskih vplivov. Je tudi aktivni ~lan International Biodeterioration Society ter stalni predavatelj in organizator mednarodnih simpozijev o umetnosti. Dr. Koestler je leta 1972 diplomiral iz biologije na State University of NY at Stony Brook, pet let kasneje je magistriral iz Arts in Biology na City University of NY, Hunter’s College ter leta 1983 {e iz filozofije v biologiji. Na isti univerzi je nato leta 1985 postal doktor biolo{kih znanosti. Eno od podro~ij, za katere se dr. Koestler {e posebej zanima, je elektronska mikroskopija, ki se je je priu~il na Columbia University’s Lamont-Doherty Geological Observatory. V Ameri{kem naravoslovnem muzeju v New Yorku je nato osem let vodil laboratorij za vrsti~ni elektronski mikroskop, od tukaj pa je pred dvajsetimi leti pri{el v Metropolitanski muzej, kjer je osnoval laboratorij za elektronsko mikroskopijo. Dr. Koestler, kak{ne so glavne naloge raziskovalca v muzeju umetnosti in katerih smernic se mora dr‘ati? V zadnjih 20 letih sem kot razis-kovalec-naravoslovec pri razli~nih projektih sodeloval z mnogimi kon-zervatorji in drugimi znanstveniki. Ve~ino tega dela bi lahko uvrstili v eno od petih podro~ij: • Analiza sestave predmeta. To je potrebno zato, da dolo~imo razgradne produkte ali procese, ki potekajo v predmetu ali na njem, ugotovimo predmetovo avtenti~nost in dolo~imo, katera obnovitvena dela je treba izvesti. • Raziskave konzerviranja in restavriranja umetnin. Ugotoviti je treba, kako bi lahko ustavili razgradne procese, odstranili razgradne produkte, soli ali obarvane made‘e s predmetov. Preverjati moramo nove materiale in postopke obdelave ter razvijati nove, varnej{e re‘ime hrambe umetnin. • Raziskave o mo‘nosti uporabe modernih naravoslovnih analiti~nih metod za pridobivanje informacij o sestavi dolo~enih umetnin, kar pomaga konzer-vatorjem umetnine razumeti in jih uvrstiti v dolo~eno kulturo. Les 53(2001) 11 intervju Kot primer bi lahko omenil razvoj kvantitativnega postopka za analizo steklenih materialov z vrstičnim elektronskim mikroskopom, kombiniranim z rentgenskim spektrometrom, kvantitativne analize zgodnje-egipčanskega stekla, elementna karakterizacija kovinskih vlaken ter študije emajla. • Testiranje zdravstvene ustreznosti in varnosti materialov, ki se uporabljajo pri razstavnih vitrinah, v muzejskih depojih ali delavnicah. • Razvoj in uporaba modernih molekularnih tehnik pri detek-ciji in identifikaciji okužbe umetnostnih predmetov ali prostorov z mikotoksini ter razvoj varnih, okolju prijaznih in učinkovitih metod za konzerviranje umetnin, ki so jih napadli škodljivci (glive in žuželke). Analitske študije Predvidevam, da smo v zadnjih dvajsetih letih v Metropolitanskem muzeju samo z vrstičnim elektronskim mikroskopom, kombiniranim z rentgenskim spektrometrom, preiskali oz. analizirali med 6000 in 8000 predmetov. Novejše metode za določanje starosti umetnin Študirali smo uporabnost iztrebkov žuželk za ugotavljanje starosti okužbe, kar bi lahko posredno pomagalo pri ugotavljanju starosti objekta. S tem se ukvarjajo notranji in zunanji sodelavci našega muzeja. Če bi bila ta tehnika uspešna, bi bila v veliko pomoč konzervatorjem, ki jih zanima starost oz. čas, ko je prišlo do okužbe objekta. Metoda bi bila uporabna za vse, ki hranijo kakršnekoli objekte, ki jih insekti lahko napadejo. Raziskave pojavljanja made‘ev na nekaterih materialih Raziskujemo sestavo, vzroke pojavljanja in na~ine odstranjevanja temnih made‘ev, ki se zaradi delovanja najrazli~nej{ih organizmov pojavljajo na papirju, pergamentu ali usnju. Pri tem projektu moramo seveda sodelovati s {tevilnimi zunanjimi sodelavci, saj uporabljamo najnovej{e metode DNA in molekularne biologije za identifikacijo organizmov, ki povzro~ajo obarvanje, razvijanje testnih kitov, ki bi zaznali prisotnost nevarnih miko-toksinov na umetni{kih predmetih, in testiranje u~inkovitosti tehnik, ki odstranijo obarvanje z umetni{kih predmetov, z encimi ali laserjem. Ugotovitve, ki jih bomo pridobili pri tem raziskovalno-razvojnem projektu, bodo zanimive za prakti~no vse konzervatorske in ve~ino kurator-skih oddelkov v Metropolitanskem muzeju. Zgodnje odkrivanje oku‘be umetni{kih predmetov z glivami Eden od projektov je razvitje metode, kjer bi lahko z uporabo ATP-luminiscence zaznavali ‘e za~etne faze oku‘be umetni{kih predmetov z mikrobi, ko le-teh {e ni veliko in jih je zato z drugimi, klasi~nimi tehnikami te‘ko odkriti. Te raziskave smo uspe{no izvedli le znanstveni sodelavci in konzervatorji Metropolitan-skega muzeja, brez zunanjih sodelavcev. Raziskave o primernosti smol in utrjevalcev za konzerviranje S pomo~jo zunanjih sodelavcev in konzervatorjev smo izvedli zelo ob{irno raziskavo o odpornosti umetni{kih predmetov, prepojenih z utrjevalnimi materiali, na biotsko razgradnjo. Raziskave o obdelavi blaga Veliko zgodovinskih {tudij je bilo v zadnjih letih narejenih o karakte-rizaciji jedkih snovi (jedek, zajedljiv), barvil in v kovine oble~enih niti. [tudije so bile izvedene v sodelovanju med konzervatorji blaga in notranjimi znanstveniki. Sodelovali so tudi konzervatorji in znanstveniki z drugih in{titucij. [tudije obdelave kamnitih umetnin Na razli~nih primerih kamnitih artefaktov, ki jih hranimo v muzeju, je bilo narejenih mnogo {tudij o u~inkovitosti materialov za utrjevanje kamnitih predmetov. [tudije o ‘u‘elkah V zadnjih desetih letih sem razvil uspe{en postopek za uni~enje ‘u‘elk v umetni{kih predmetih z zadu{e-vanjem (anoksi postopek z argonom). Metodo ‘elim raz{iriti na zatiranje gliv na oku‘enih muzejskih eksponatih. Poleg tega sem razvil novo metodo, s katero lahko z merjenjem njihovega dihanja odkrivamo prisotnost {kodljivcev v umetni{kih predmetih. Na ta na~in zdaj v Metro-politanskem muzeju preverjamo 200-400 predmetov na leto. Pred kratkim ste razvili metodo za konzerviranje lesenih (in drugih) umetni{kih predmetov. Kak{na je ta metoda in zakaj je primernej{a od drugih metod, ki se uporabljajo? Kak-{en je zmo‘nost te metode za konzerviranje drugih oku‘enih materialov in ne zgolj lesa? Problem oku‘be umetni{kih predmetov z glivami in ‘u‘elkami je star ‘e ve~ stoletij. Tehnike za odstranjevanje teh oku‘b so bile zelo raz-revijaLes 53(2001) 11 Novi diplomanti intervju li~ne – od uporabe zeli{~, dima in v prej{njem stoletju kemikalij. Vse so vsaj do neke stopnje zagotovile u~in-kovitost, ~e ne ‘e popolne za{~ite pred oku‘bo lesa. @al pa je mnogo teh tehnik povzro~ilo na predmetih nove po{kodbe, ~eprav smo predmet posku{ali za{~ititi. Zato smo ‘eleli razviti tehniko, s katero bi brez uporabe agresivnih kemikalij uni~ili insekte in glive z izpostavitvijo atmosferi brez koncentracije kisika ali z zelo nizko koncentracijo. To dose-‘emo tako, da predmet neprodu{no zapremo v posebno folijo, zrak v njej pa zamenjamo z inertnim plinom (argon ali du{ik). Vla‘nosti, temperature in nizke koncentracije kisika v neprodu{no zatesnjeni foliji ni te‘ko vzdr‘evati. Glede na oku‘bo (vrsto {kodljivca), vrsto lesa in plina (navadno je to argon), pustimo predmet v takem okolju {tiri do {est tednov. Metoda se je izkazala za zelo u~inkovito pri odpravljanju oku‘b na kateremkoli predmetu in je trenutno edina, ki jo v Metropolitanskem muzeju uporabljamo za uni~evanje {kodljivcev v umetni{kih predmetih. Do sedaj na tako ozdravljenih predmetih {e nismo zaznali po{kodb, ki bi jih povzro~ili z uporabo te tehnike. Kako ste navezali stike z znanstveniki in strokovnjaki iz Slovenije? Zakaj ste se nas odlo~ili obiskati prvi~ in kaj so razlogi, da se vra~ate? Do sedaj sem Slovenijo obiskal ‘e {tiri leta zaporedoma. Moj prvi obisk je povezan z mojim predavanjem o zatiranju ‘u‘elk, ki sem ga imel na Dunaju. Predavanja se je udele‘ila tudi strokovnjakinja gospa Beta Mächtig Benko z Restavratorskega centra Republike Slovenije, mu prisluhnila in kasneje stopila v stik z mano. Restavratorski center je od Art Care International Inc tudi kupil sistem za anoksi postopek, ki sem ga razvil. Od takrat sodelujem z Restavratorskim centrom pri uporabi te metode za represivno za{~ito ve~jih predmetov in situ. Prek Restavratorskega centra sem spoznal tudi druge znanstvenike z Univerze v Ljubljani, s katerimi smo za~eli raziskave za uporabo tega postopka za za{~ito predmetov, oku‘enih z glivami. Vra~am se iz ve~ razlogov – zaradi ~udovite de‘ele, njene pokrajine in znamenitosti, predvsem pa zaradi strokovnih in znanstvenih sposobnosti in interesov mnogih kolegov v Sloveniji, s katerimi skupaj re{ujemo probleme v konzerva-torstvu, ki zanimajo tako njih kot mene. Tako trenutno sodelujem s skupino prof. Pohlevna z Oddelka za lesarstvo na Biotehni{ki fakulteti. Radi bi ugotovili u~inkovitost anok-si~ne metode pri uni~evanju gliv na umetni{kih predmetih. Ali nameravate raz{iriti svojo metodo (drugi organizmi, materiali ...)? Ali na~rtujete nadaljnje sodelovanje s slovenskimi znanstveniki? Da, nadaljevati nameravamo z raziskavami, ki sem jih ‘e opisal, in jih morda raz{iriti tudi na druga pod-ro~ja, ki nas zanimajo. Najlep{a hvala za pogovor. Upamo, da vas bomo kmalu spet sre~ali v Ljubljani. Novi diplomanti GOR[E, Bojan Petstopenjska protito~na vodna ekstrakcija smrekove skorje visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentorica:Vesna Ti{ler Recenzent:Marko Petri~ IX, 88 f. : tabele, graf. prikazi, ilustr. ; 30 cm. UDK: 630*813.2:630*811.7 L dn 707 COBISS-ID 791945 Izvedli smo petstopenjsko protito~no vodno ekstrakcijo ter zaporedno vodno ekstrakcijo smrekove skorje. Ekstrakcija je potekala v laboratorijski kopeli pri temperaturi 97 0C. Potek ekstrakcije smo spremljali s pomo~jo dolo~anja dobljene suhe snovi eks-trakta in skorje. Z bilan~nimi izra~uni smo ovrednotili podatke posamezne ekstrakcije; rezultat teh izra~unov so dobljeni izkoristki. Na osnovi izkoristkov smo ugotovili, da je izbrano {tevilo stopenj ekstrakcije primerno za uporabljeno razmerje ekstraktorja. Klju~ne besede: tanin, petstopenjska protito~na ekstrakcija, smrekova skorja ijaLes 53(2001) 11 strokovne vesti sejmi Zagreb, 17. do 21. oktober 2001 avtionrtiecravjuSanja PIRC, univ. dipl. nov. Ambienta 20001 - 28. mednarodni sejem pohi{tva, notranje opreme in spremljajo~e industrije predstavlja najpomembnej{i poslovni dogodek za hrva{ko lesno panogo, obenem pa tudi eno naj-atraktivnej{ih specializiranih sejemskih prireditev na Zagreb{kem velesejmu, na kateri se iz leta v leto ve~a tako {tevilo razstavnih povr{in kot razstavljavcev iz raz-li~nih (predvsem tujih) dr‘av. Povedano s {tevilkami: v primerjavi z lansko se je leto{nja Ambi-enta povr{insko raztegnila za 7 %, po {tevilo tujih razstavljavcev pa zraslo kar za 20 %. Na 30.000 m2 se nam je tako predstavilo 535 razstavljavcev, od tega 310 tujcev iz skupno 27 dr‘av, od katerih so bile poleg Slovenije najbolj zastopane {e Italija, Nem~ija, Avstrija, Bosna in Hercegovina ter Poljska. K vedno ve~jemu zanimanju za ta sejem prispeva visoka kakovosti same prireditve, ki postaja vse pomembnej{i “meeting-point” vseh vidnih proizvajalcev lesne industrije iz Hrva{ke in {ir{e regije. Poleg bogate ponudbe razli~nih vrst pohi{tva so si obiskovalci lahko ogledali tudi najnovej{o ponudbo predmetov za opremo notranjih in zunanjih prostorov, hi{, stanovanj, poslovnih prostorov, talne, stenske ter stropne obloge, dekorativne tkanine, svetila, industrijske repromateriale, stroje, strojne linije, Slovenci pobiramo nagrade: SVEA Zagorje, TOM oblazinjeno pohi{tvo, LIP Bled, AKRON Medvode, STILLES Sevnica Les 53(2001) 11 opremo in orodje ter ekolo{ke proizvode. AMBIENTA sooblikuje hrva{ko splo{no kulturo bivanja; ob proizvajalcih pohi{tva (55 %) se tako zbirajo tudi razstavljavci proizvodov za urejanje interirera (18 %), posebno pozornost pa namenjajo tudi proizvajalcem in trgovcem strojev in opreme (12 %) ter repromaterialov za lesno industrijo (15 %). Pomembna strokovna in druga spre-mljajo~a dogajanja, nagrade za razstavljavce in {tevilne nagrade igre z bogatimi dobitki za obiskovalce dobro izpolnjujejo pri~akovanja obeh strani – po anketah sode~ so razstavljavci zelo zadovoljni tako z organizacijo kot z obiskom. Vsaj po {tevilnih nagradah sode~ bi lahko rekli, da so bili na leto{nji Ambienti razred zase slovenski proizvajalci pohi{tva oziroma razstavljavci. V kategoriji za dodelitev priznanja MOBIL OPTIMUM 2001 je prejel pohvalo za visoko oceno razstavljenih proizvodov LIP Bled, in sicer za visoko kvaliteto spalnice RONDO (avtor Peter Sandrok), bronasto plaketo in diplomo AKRON Medvode za program vgradnih omar (avtor Dejan Mir), srebrno plaketo in diplomo TOM oblazinjeno pohi{t-vo iz Mokronoga za oblazinjeno sede‘no garnituro ELVIS (avtor Igor Zupet), medtem ko sta bili med dobitniki zlate plakete in diplome MOBIL OPTIMUM 2001 kar dve slovenski podjetji: STILLES Sevnica za blagovno znamko PRESTIGE (avtor Adriano Balutto) ter SVEA Zagorja za program kuhinjske opreme TULIPA (avtor Stane Ocepek). V kategoriji B je strokovna ‘irija podeljevala priznanja razstavljavcem za uspe{en skupni nastop. Najvi{jo oce- no in posebno priznanje je pripadalo GORENJU Zagreb d.o.o., med prejemniki pohval pa sta se zopet znašla AKRON iz Medvod in SVEA Zagorje. Poleg priznanj za uspešne nastope na tej sejemski prireditvi pa so podeljevali tudi priznanja za uspešnost nastopa ambientalnega razstavljanja. Strokovna žirija je s to nagrado razveselila podjetji MEBLO TRADE d.o.o iz Zagreba in TOM oblazinjeno pohištvo iz Mokronoga. OBSEJEMSKO DOGANJE: • Poslovni klub: Pregled poslovanja industrijske predelave lesa in papirja v letu 2000 ter predlogi za povečanje proizvodnje, izvoza in zaposlovanja v prihodnosti • Strokovni posvet o pripravi, vzdrževanju in kontroli orodja za obdelavo lesa • Predstavitev: TIP Lesna -predstavitev ivernih plošč • Mednarodni posvet: Les -material prihodnosti v oblikovanju pohištva • Net-Line - bodočnost proizvodnje pohištva (predstavitev SCM-ove integrirane CNC linije za proizvodnjo pohištva za srednje velike linije). trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 379 Zakonski par BRATANI^, zdravnika Enostavne linije, svetlo pohištvo in steklo so izstopajoče komponente, s katerimi bi lahko kratko orisali letošnji pohištveni sejem, ki ga obiskujeva vsako leto. Sejem je zanimiv in sledi sodobnim trendom, vendar sva mnenja, da je kljub pestri ponudbi cena vstopnice previsoka. Še posebej, če ob tem pomislimo na samo organizacijo, ki je precej pomanjkljiva. Mojca [EREMET, 24 let, {tudentka Zelo kratko in jedrnato bi se lahko izrazila, da je sejem zanimiv in hkrati zadovoljiv. Pogrešam le prospekte, ki so na nekaterih razstavnih prostorih že četrti dan sejma pošli, ali pa jih že od samega začetka nekateri razstavljavci sploh ne ponujajo. Letošnji obisk pohištvenega sejma je moj tretji in s pridihom jeze ugotavljam, da nekaterih izdelkov, predstavljenih na sejmu, ni mogoče dobiti v razstavnih salonih oziroma na pro- nadaljevanje na strani 411 ► ► ► Les 53(2001) 11 strokovne vesti sejmi Beograd -Slovenija je na(j)prej avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Med leto{njim 12. in 18. novembrom je na tradicionalnem pohi{tvenem sejmu v Beogradu od skoraj 400 razstavljavcev, od tega prek 150 iz tujine, posebno mesto pripadalo Slovencem. Po desetih letih zamrznjenih v~asih zelo ‘ivahnih trgovskih stikov predstavlja slovensko blago na jugoslovanskem trgu {e vedno pojem ka- PARON La{ko - Zlati klju~ za program mladinske sobe kovosti in zaupanja, leto{nji slovenski skupni uspe{ni sejemski nastop pa je ta ob~utek kljub vedno glasnej{i tuji konkurenci le {e bolj okrepil. Pri-~a temu so tudi presti‘ne sejemske nagrade – kar 3 so namre~ odromale v Slovenijo. SVEA Lesna industrija d.d. je kot edina za kuhinjsko pohi{t-vo prejela posebno priznanje za kvalitetno izdelavo in design za vse GORENJE Notranja oprema iz Velenja - Srebrni klju~ za kopalni{ki program razstavljene kuhinje, Paron d.o.o. iz La{kega je za program mladinske sobe odnesel Zlati klju~, medtem ko Gorenje Notranja oprema iz Velenja odpira srca jugoslovanskih kupcev s Srebrnim klju~em, saj so se jih med drugim {e posebej dotaknili s svojim kopalni{kim programom. SVEA Zagorje - posebno priznanje za kvalitetno izdelavo in design za vse razstavljene kuhinje Poslovni sistem SVEA se je tako kot že vrsto let zapovrstjo na letošnjem ljubljanskem sejmu predstavil z novimi modeli kuhinj, in sicer z motom KUHINJA ZA DANES IN JUTRI. Odločili smo se, da ponudimo kuhinjo , ki bo postala trajna vrednota in srce vsakega doma po vseh kriterijih. Predstavljene štiri kuhinje so zasnovane z upoštevanjem aktualnosti in brezčasnosti designa, konstrukcijskih rešitev, kvalitete materialov, funkcionalnosti in seveda trženjske uspešnosti. Poleg zelo zahtevnega in vrhunsko oblikovanega programa TU-LIPA, za katerega smo že prejeli ZLATO PLAKETO in ZLATO PRIZNANJE na pohištvenem sejmu AMBIENTA v Zagrebu, smo ponudili predvsem programe srednjega in nižjega cenovnega razreda. Pri snovanju smo upoštevali različne cenovne nivoje programov. Osnovno vodilo je bilo predstaviti kuhinje, ki lahko z izborom elementov zadovoljijo osnovno funkcijo v kuhinji, z različnimi materiali front (čelnih, sprednjih delov) in korpusov (ogrodja) pa ustrezajo različnim nakupnim možnostim. Med številnimi novostmi, ki so vgrajene v nove programe, so: • prosojna rolo vrata, ki po potrebi zapirajo odprte elemente v vodoravni smeri; • delovna miza s prostorom za shranjevanje gospodinjskih aparatov; • drsna izvedba vrat pri visečih steklenih elementih; • elementi za odlaganje kuhinjskih pripomočkov; • patentirana protipožarna zaščita ijaLes 53(2001) 11 trokovne vesti SVEA - kuhinja za danes in jutri avtor Tim TOMA@IN, SVEA pri vseh napah; • shrambna omara; • mo‘nost vklju~evanja predala v podno‘ja in • druge. Lepotica iz leto{nje predstavitve novih SVEINIH programov je zagotovo kuhinja TULIPA. SVEIN dolgoletni in cenjeni oblikovalec Stane Ocepek je kuhinjo zasnoval z bogato kombinacijo furniranega mahagonijevega korpusa in vrat iz akrilnega stekla, kar daje kuhinji posebno toplino in eleganco. Novost, ki bo vzbudila pozornost, je zagotovo element z obojestranskim odpiranjem vrat, saj le-te dajejo mo‘nost izdelave pregrade med jedilni{kim in kuhalnim delom (popolna ali delna pregrada). Omenjeni sistem odpiranja vrat daje mo‘-nost uporabe elementov z obeh strani. Nova kuhinja ROSA nostalgi~no spominja na 60. leta predvsem zaradi posebno oblikovanih vogalov vrat iz vlaknene plo{~e, oplemenitene z laminatom v dveh barvnih kombinacijah. Osnovni korpus je v izvedbi javora, sprednji robovi so obdelani z ABS robniki. Kuhinja deluje doma~e in moderno, hkrati pa je pozicio-nirana v srednji cenovni razred in je primerna za vsakogar. Kuhinja LILIJA je izdelana iz zelo zanimivega substitut za masivni belo lu‘en hrast, saj so vrata iz vlaknene plo{~e, oplemenitena z laminatom v izvedbi hrast belo lu‘en. Korpus je v osnovi v beli barvi. Popoln masivni videz kuhinje je dose‘en s spoji polnila in okvira vrat. Kuhinja lahko s svojim masivnim videzom in {tevil-nimi dodatki obogati vsak ambient, saj je predstavnica ni‘jega cenovnega razreda. Predstavljena kuhinja PIA zdru‘uje enostavnost in prakti~nost. Kuhinja je v skladu z omenjenim motom, saj se robna in okrasna letev v sivi barvi odli~no ujemata z osnovno barvo bukve. Tudi tu je neverjetno ugodna cena {e dodaten argument za tr‘e-njsko privla~nost Omeniti je treba tudi novost na storitveni strani. SVEA nudi, skupaj s poobla{~enimi serviserji iz vse Slovenije, na celotnem slovenskem trgu, od 1.9.2001 kon~nim kupcem tako prevoz kot tudi monta‘o kuhinj na domu. Za implementacijo tega projekta smo reorganizirali proces proizvodnje in logistike in tudi tu dosegli ve~jo prilagodljivost. Veseli nas, da je bila ta dodatna storitev dobro sprejeta tako pri kon~nih kupcih kot tudi pri trgovcih. SVEA ponuja kupcem svojo poslovno odli~nost tako pri izdelkih kot tudi s storitvami in s tem v celoti zadovoljuje ‘elje kupcev po KUHINJAH ZA DANES IN JUTRI. Kuhinja TULIPA Kuhinja ROSA Kuhinja HORTENZIJA Les 53(2001) 11 strokovne vesti Novost iz programa pohi{tvenega okovja Hettich: Org@Tower ...prakti~na organiziranost pokon~nega predalnika. Telekomunikacijska in informacijska tehnologija narekujeta tempo dana{-njega ~asa. Mobilnost, ustvarjalnost in timsko delo korenito spreminjajo dosedanje zahteve delovnega mesta. Org@Tower je re{itev za vse, ki ‘elite prostor v pisarni, v prodajalni, lokalu ali v va{em domu izkoristiti nadvse u~inkovito. Pokon~ni predalnik Org@Tower omogo~a uporabniku {tevilne prednosti. Novi sistem organizacije predalnika namre~ temeljito spreminja dosedanje navade v pisarni{kem okolju. ^e so omare in predali do sedaj v pisarni zahtevali ogromno prostora, Org@Tower zavzame le malo prostora, pri ~emer prostor ne gre na ra~un dobre organiziranosti in preglednosti predalnika. Razli~ni atraktivno oblikovani predal~ki, nastavki in dr‘ala za zgo{~enke in druge predmete omogo~ajo natan~no razporeditev najrazli~nej{im predmetom. V pokon~nem predalniku Org@Tower lahko med drugim hra– nimo tudi predmete neneavadnih oblik, kot so kov~ki, steklenice ali ra~unalni{ki pripomo~ki. Pokon~ni predalniki Org@Tower so opremljeni z drsnim sistemom, na katerega se preprosto pritrdijo pre-dal~ki, nosilci za vise~e mape, nastavki in dr‘ala za najrazli~nej{e predmete, ki jih lahko po lastnih ‘eljah poljubno razporejamo. Preprosto, hitro in enostavno! Mo‘na je tudi namestitev elektri~ne vti~nice, kar omogo~a priklop in polnjenje prenosnega ra~unalnika, mobilnega telefona ali kamere. Pokon~na razporeditev predmetov v predalniku Org@Tower zagotavlja optimalen izkoristek prostora, kjer ni izgubljen niti centimeter prostora. Vsak predalnik je mo‘no tudi lo~eno zakleniti, kar v primerih, da si isto pisarno deli ve~ zaposlenih, prepre-~uje mo‘nost neza‘eljenih posegov sodelavcev in omogo~a dolo~eno stopnjo zasebnosti. Vsi predalniki Org@Tower so oblikovani tako, da omogo~ajo dostop do predmetov z leve ali desne strani. Pokon~ni predalnik Org@Tower je na voljo v standardni globini od 520 do 700 mm in treh standardnih vi{inah: 489 mm kot predal na kole{~kih, 590 mm kot element pod pisalno mizo in 660 mm kot element ob pisalni mizi. Nosilnost vsakega predalnika je 30 kg. Nekonvencionalen pristop k organizaciji predalnikov Org@Tower predstavlja svojevrsten izziv za izdelovalce sodobnega pohi{tva. Pokon~ne predalnike Org@Tower tako uporabljajo izdelovalci pisarni{kega, kuhinjskega, kopalni{kega pohi{tva, pa tudi pohi{tva za spalnice in dnevne sobe. Zelo pogosto je sistem predal- Les 53(2001) 11 strokovne vesti nikov Org@Tower uporabljen tudi v prodajalnah za razstavljanje proizvodov, ki morajo biti zaradi svoje vrednosti zaklenjeni (o~ala, ure, zlatnina, mobilni telefoni...). ^e ‘elite svojim kupcem poleg estetskega pohi{tva ponuditi tudi uporabno in individualnim ‘eljam prilagojeno pohi{tvo, potem je sistem pokon~nih predalnikov Org@Tower prava re{itev za vas. Nenazadnje so to potrdili tudi nekateri izdelovalci pohi{tva, ki so na leto{njem pohi{t-venem sejmu v Ljubljani z uspehom predstavili razstavne eksponate, v katerih so uporabili sistem pokon~-nih predalnikov Org@Tower. Kontaktne osebe v Merkurjevih prodajalnah: MERKURMOJSTER, Koro{ka cesta 1, KRANJ Marjan Pen~ek, tel.: 04/20 67 475 mobilni telefon: 031/782 542 MERKURMOJSTER, Dunajska 125, LLJUBLJANA Gojo Bremec, tel.: 01/53 09 738 mobilni telefon: 031/298 245 MERKUR, Mariborska cesta 162, CELJE Stojan Je`, tel.: 03/54 32 827 MERKUR, Sokolska ulica 58, MARIBOR Bo{tjan Frange‚, tel.: 02/42 92 10 0 MERKURMOJSTER, Obrtna ulica 39, MURSKA SOBOTA Slavko Filipi~, tel.: 02/53 01 054 MERKUR, Vipavska 53, NOVA GORICA Goran Kravos, tel.: 05/33 03 204 MERKUR, Ko~evarjeva ulica 7, NOVO MESTO Sre~o Derganc, tel.: 07/ 37 18 449 Ponudbe in povpra{evanja GZS-Infolink [tevilka PP 13071 / 01 Uvozno podjetje iz Tajvana i{~e bukov in ~e{njev furnir, leseno pohi{tvo in pohi{tvene dele. Podjetje YING SUN ENTERPRISES CO., LTD Kontaktna oseba Robert Lin Ulica 3 RD FL. NO. 17 LANE 2/6, SZU-WEI ROAD Po{ta 10658 TAIPEI Dr‘ava TAJVAN tel.: +886 / 2 / 210 31 327 faks: +886 / 2 / 210 31 321 e-mail: yingsung@ms51.hiret.net [tevilka PP 13084 / 01 Slovensko proizvodno podjetje nudi lu{~en furnir, predvsem bukov, tri razli~ne kvalitete, vla‘nost 8 %, debelina od 1,0 do 2,5 mm, dol‘ina do 1600 mm, {irina 300 mm in ve~ oziroma po naro~ilu uporabnika. Podjetje SODIMEX D.O.O. Kontaktna oseba Sonja Torni~ Ulica TRG 25. MAJA 9 Po{ta 1317 SODRA@ICA Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 01 / 7054 956 faks: 01 / 7054 957 e-mail: sodimex@siol.net [tevilka PP 13085 / 01 Slovensko proizvodno podjetje nudi lakirne sisteme in i{~e zastopnika z znanjem v lesni industriji. Podjetje IVJE D.O.O. Kontaktna oseba g. [avelj Ulica CESTA 4. JULIJA 78 Po{ta 8270 KR[KO Dr‘ava SLOVENIJA tel.: 07 / 4902 650 faks 07 / 4902 651 e-mail: ivje.kk@siol.net Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 407 dajnih mestih, kjer naj bi se po zatrjevanju razstavljavcev dobila. Franci VAVPOTI^, 67 let, upokojenec Obisk na letošnjem pohištvenem sejmu je vse prej kot zanemarljiv, saj je polno obiskovalcev. Verjetno se ravno kot posledica velikega števila obiskovalcev pojavlja problem parkirnih prostorov, zato sem mnenja, da bi se sejem moral preseliti na obrobje (torej zunaj) mesta, kjer bi lahko vsakdo našel parkirno mesto brez težav. Sicer čez samo organizacijo sejma nimam nobenih pritožb. Sejma ne obiskujem vsako leto zapored, pa vendar se imam za rednega obiskovalca, saj si ga ogledam vsako drugo leto. Mnenja sem namreč, da se pohištveni trend ne spreminja tako hitro, da bi bilo mogoče opaziti kake večje spremembe vsako leto zapored. [tefan @ELEZNIK, 32 let, mizar Na sejmu nisem prvič, saj sem raz- nadaljevanje na strani 415 ► ► ► Les 53(2001) 11 strokovne vesti 125 let podjetja LEITZ avtor Boštjan POGAČNIK, univ. dipl. in`.,Leitz orodja d.o.o. Podjetje Leitz je ustanovil leta 1876 Albert Leitz v kraju Oberkochen/ Würtenberg. Na za~etku je podjetje izdelovalo ro~ne svedre, strojne svedre, spiralne svedre, torej predvsem svedre. Leta 1904 je Leitz pridobil prvi patent za orodje. Do leta 1910 je osvajal podro~je no‘ev, rezkarjev in univerzalnih glav, skratka, lesnoobdelovalno orodje za stroje na elektri~ni pogon. V letu 1955 je Leitz pridobil za orodje prvi BG-test, ki je drasti~no zmanj{al {tevilo in velikost po{kodb. Leta 1959 je podjetje pri~elo uporabljati HW material za rezila za obdelavo ivernih plo{~. Po letu 1976 v proizvodnji proizvajajo orodje z diamantnimi rezili. V letu 1993 je podjetje izdelalo orodje s ~ipom, ki bele‘i pomembne tehni~ne parametre in daje podporo celotnemu sistemu. V letu 1999 so razvili Ultra fino strukturo H W. V letu 2000 pa so v proizvodnji rezila opla{~ena z Dia opla{~itvijo za uporabo rezil v ekstremnih pogojih. V letu 2001 so v proizvodnji: I-orodje, LN rezkarji in drobilci. Razvoj te~e … Poleg razvoja na tehni~nem podro~ju se je vzporedno {irila firma. V petdesetih letih so ustanovili firme v de-‘elah Beneluxa in v [vici, v {estdese-tih letih v Franciji, Avstriji, Belgiji in Italiji. Ta avstrijski del je pokrival Avstrijo in nekdanji vzhodni blok. V sedemdesetih se je podjetje {irilo na podro~je Amerike. V osemdesetih se je podjetje razvilo v Britaniji, ZDA, na Japonskem. V devetdesetih letih pa so ustanovili firme v Avstraliji, Kanadi, ^e{ki, Slova{ki, Rusiji, Mad-‘arski, Tur~iji, Singapuru, [paniji, Sloveniji, na Poljskem, v Maleziji, Indoneziji in Ljudski republiki Kitajski. V letu 2000 je Leitzova zveza firm imela 6.400 zaposlenih, od tega na podro~ju orodja za obdelavo lesa, plastike, barvnih kovin 3.500. Vse druge zaposlene pa na podro~ju proizvodnje orodja za kovinarje. 13. septembra 2001 je v Oberkochnu na sede‘u podjetja potekala slavnostna seja in praznovanje jubileja 125. letnice. Na prireditvi so bili zbrani politiki, pomembni kupci in vodje Leitzovih enot po svetu. Vsako de‘elo, kjer deluje Leitz, je predstavljala narodna no{a, tako da so zbrani dobili pristen ob~utek de‘ele. Zbrane je prvi pozdravil in odprl prireditev predsednik uprave Leitza dr. Brucklacher. Na za~etku so se z minuto molka spomnili tragi~nih dogodkov v Ameriki. Slavnostni govornik je bil g. Erwin Teufel, predsednik vlade de‘ele Baden-Württemberg. Z zadovoljstvom je poudaril velik razvoj podjetja. Poleg tega je hudo-mu{no pripomnil, da je zadovoljen, da je podjetje v njegovi de‘eli in da redno pla~uje davke. Poleg slavnostnega govornika je zbrane pozdravil predsednik uprave podjetja Trumpf dr.Leibinger, ki je opisal razmere v kovinarski panogi. G. Böhm je razlo-‘il socialne projekte v tretjih de‘elah, ki jih podpira tudi Leitz. Biv{i nem{ki zunanji minister dr. Genscher je razlo‘il sedanje svetovne razmere in opisal svoje videnje zdru‘ene Evrope in povezanega sveta. Iz govorov je bilo na koncu razbrati, da so in bodo ljudje vedno najpo-membnej{i, navzlic vsej sodobni tehnologiji in neslutenemu razvoju. vnaLes 53(2001) 11 trokovne vesti Suhomonta`ni podboji LIP BLED po novi tehnologiji na polno zajero avtor Stojan ULČAR, LIP Bled Tehni~ne novosti v primerjavi z obstoje~imi izvedbami V zadnjem kvartalu leta 2001 bo LIP tovarna vrat RE^ICA pri~ela proizvajati suhomonta`ne podboje na novi liniji polne zajere. Poleg ob~utno ve~je natan~nosti obdelav oziroma manj{ih merskih toleranc ter komaj opazno moderniziranega funkcionalnega okovja in tesnila je prakti~no edino relevantna sprememba izvedba spoja pokon~nik - pre~nik na polno zajero. Opti~no je vidna samo na spoju tesnila in okrasnih robov v brazdi pokon~nikov in pre~nikov, ki so bili dosedaj topi (pre~nik le`i v brazdi pokon~nika), po novem pa bodo vidni kot zajera (od tod tudi naziv polna zajera). Konstrukcijsko spoj pokon~nikov in pre~nikov na polno zajero pomeni samo delno spremembo oziroma dopolnitev monta`nega okovja in sicer poleg klasi~nih kovinskih kotnih spon (vzmetne za profile pokon~-nikov in pre~nikov ter vija~ne za pokon~ne in pre~ne obloge) {e novo vezno pero, tako imenovana lamela. Z vstavljanjem lamele v ustrezne pre~ne utore je zagotovljena natan~-na sestava in z njenim vlepljenjem trden monta`ni spoj pokon~nikov in pre~nikov. Nova konstrukcija spoja suhomon-ta`nih podbojev zahteva torej tudi druga~no sestavo in monta`o podbojev, zato bodo opremljeni tudi z novimi ustreznimi navodili. Za nove tehni~ne izvedbe suhomon-ta`nih podbojev bomo uvedli tudi nove oznake, izvedene iz starih ali bodo povsem nove, na primer: 1. Klasi~ni suhomonta`ni podboji vratnih vi{in z ostrimi robovi po JUS: SM 04 namesto SM-40. 2. Suhomonta`ni podboji vratnih vi{in s klasi~nimi pokon~niki in SOFT oblogami: SMO 04 namesto SMO-40. 3. Novi suhomonta`ni podboji z zaokro`enimi pokon~niki na okrasnem delu in SOFT oblogami, zaenkrat samo vratnih vi{in SMS (identifikacijske {tevilke za oznako SMS bomo dolo~ili naknadno). To je na trgu povsem nov izdelek, ki v popolnosti dopolnjuje SOFT vrata (z zaokro`enimi robovi) in ki ga je mo`no izdelovati {ele z novo tehnologijo oziroma na liniji polne zajere. Z novo tehnologijo polne zajere, ki nam bo s svojo fleksibilnostjo zagotavljala kraj{e dobavne roke klasi~nih SM podbojev vratnih vi{in, ra~una-mo na postopno ukinjanje univerzalnih, tako imenovanih UNI podbojev. Les 53(2001) 11 strokovne vesti Mednarodna izmenjava vajencev avtor Ivan [KODNIK, univ. dipl. in`. ^ezmejno {olsko sodelovanje med poklicno {olo iz Wolfsberga in na{o lesarsko {olo je postalo ‘e vsakdanje. Sodelovanje poteka ‘e tretje leto in v tem ~asu se je zvrstilo kar nekaj aktivnosti. Dijaki in vajenci so se ‘e ve~krat sre~ali na tekmovanjih, ne samo na {portnem, pa~ pa tudi na strokovnem podro~ju. Na{i dijaki in vajenci so se v Wolfsbergu udele‘ili tekmovanja v ro~ni obdelavi lesa, avstrijski vajenci so aprila letos sodelovali na Lesari-adi. Poleg vajencev iz Wolfsberga je na leto{nji Lesariadi sodelovala tudi ekipa u~encev iz Finske (iz Lahtija) in re~emo lahko, da je bila Lesariada v Slovenj Gradcu 1. mednarodna Lesariada. Lansko leto smo organizirali tudi posvet o dualnem izobra‘evanju vajencev lesarske stroke, na katerem so sodelovali obrtniki in podjetniki iz slovenske in avstrijske Koro{ke. Omeniti je treba tudi skupne razstave dijakov obeh {ol na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu in na sejmih v Slovenj Gradcu. Program izmenjave vajencev po projektu, imenovanem Leonardo da Vinci, smo pripravljali eno leto. Sama izmenjava vajencev in dijakov pa je potekala od 3. do 23. septembra 2001, hkrati na obeh lokacijah. Deset vajencev iz wolfsber{ke {ole je gostovalo pri nas, dvanajst na{ih vajencev in dijakov pa v Avstriji. Prvi teden so vajenci in dijaki delali v mizarskih obratih v regiji in {ir{i okolici {ole, naslednja dva tedna pa so pre‘iveli v {oli. Avstrijski vajenci so bili teden dni gostje naslednjih obrtnikov in podjetij: Mizarstva Kova~ v Mozirju, Mizarstva Lavre v Podgorju, Mizarstva Moric na Legnu, podjetja Ga{per v Radljah ob Dravi in podjetja Kograd Interieri v Oti{kem Vrhu. Pri njih so opravljali prakso, prav tako pa so ta teden pri njih tudi bivali. Naslednja dva tedna so se izobra-‘evali v {oli. Nekaj ~asa so prisostvovali strokovno teoreti~nemu pouku, preostali ~as pa so bili v {olski delavnici, kjer so se usposabljali na sodobnem CNC-stroju, ki je ponos na{e {ole. Njihov delavnik je bil naporen, Predmet Skupaj 1. letnik 2. letnik 3. letnik Politische Bildung – politi~no izobra‘evanje 8,00 4,00 2,00 2,00 Deutsch und Kommunikation – nem{~ina in komunikacija 4,00 2,00 2,00 0,00 Berufsbezogene Fremdsprache – tuji strokovni jezik 12,00 4,00 4,00 4,00 Wirtschaftskunde mit Schriftverkehr – gospodarjenje s korespondenco 8,00 2,00 2,00 4,00 Rechnungswesen - ra~unovodstvo 10,00 4,00 4,00 2,00 Computerunterstützte Technologie – ra~unalni{ko podprta tehnologija 10,00 2,00 4,00 4,00 Fachkunde - tehnologija 16,00 6,00 4,00 6,00 Angewandte Mathematik – uporabna matematika 10,00 2,00 4,00 4,00 Fachzeichnen mit Konstruktionslehre – strokovno risanje s konstrukcijami 24,00 8,00 8,00 8,00 Praktikum - praksa 24,00 8,00 8,00 8,00 Skupaj 126,00 42,00 42,00 42,00 ijaLes 53(2001) 11 strokovne vesti saj je vsakdanje izobra‘evanje trajalo od 8. do 17. ure. Kljub temu pa so oblike dru‘abnega ‘ivljenja in spoznavanja znamenitosti bli‘nje in daljne okolice naredile na mlade vajence mo~an vtis. Fantje so bili presene~eni nad tem, kar so videli v Sloveniji. Med drugim so obiskali Tovarno pohi{tva Pame~e, mariborsko podjetje lesnoobdelovalnih strojev Ledi-nek, {e posebej pa so jih navdu{ili mojstri v {kofijski orglarski delavnici v Ho~ah. Tritedensko delo vajencev smo predstavili {ir{i javnosti 20. septembra z razstavo in s prilo‘nostno sve~a-nostjo. Na njej so bili razstavljeni tudi izdelki, ki so jih vajenci izdelali v {olski delavnici. Vsak je za svoj izdelek najprej narisal skico in dolo-~il konstrukcijo, nato pa izdelal ra~u-nalni{ki program za CNC-stroj, s katerim so izdelek naredili. Spremljevalec vajencev, mizarski mojster Jurij Preinig, ki ga je izbrala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, je izrazil zahvalo doma~inom in poudaril, da pri~akuje zbli‘evanje ob takih oblikah sodelovanja in skoraj{njo odstranitev “nevidne stene”. Direktor Poklicne {ole iz Wolfs-berga, Franz Fuchs, je povedal, da imajo njihovi vajenci manj teoreti~ne podlage, kar bi sicer ‘eleli nekoliko spremeniti. To je razumljivo, saj so le 10 tednov letno pri pouku, preostali ~as pa so pri obrtnikih, s katerimi imajo pogodbe. Od njih se pri~a-kuje hitro in natan~no delo. Njihovo izobra‘evanje v {oli pojasnjuje tabela, iz katere je razviden predmetnik in {tevilo ur posameznega predmeta na teden. 8,00 2,00 4,00 2,00 Predmet 1. letnik 3. letnik Skupaj 2. letnik Politische Bildung – politi~no izobra‘evanje Deutsch und Kommunikation – nem{~ina in komunikacija 4,00 2,00 2,00 0,00 Berufsbezogene Fremdscprache – tuji strokovni jezik 12,00 4,00 4,00 4,00 Wirtschaftskunde mit Schriftverkehr – gospodarjenje s korespondenco 8,00 2,00 2,00 4,00 Rechnungswesen - ra~unovodstvo 10,00 4,00 4,00 2,00 Computerunterstützte Technologie – ra~unalni{ko podprta tehnologija 10,00 2,00 4,00 4,00 Fachkunde - tehnologija 16,00 6,00 4,00 6,00 Angewandte Mathematik – uporabna matematika 10,00 2,00 4,00 4,00 Fachzeichnen mit Konstruktionslehre – strokovno risanje s konstrukcijami 24,00 8,00 8,00 8,00 Praktikum - praksa 24,00 8,00 8,00 8,00 Skupaj 126,00 42,00 42,00 42,00 Avstrijski vajenci so pokazali dobr{-no mero zanimanja in {e enkrat je bilo videti, da na{i severni sosedje bolj cenijo lesarski poklic in da radi sodelujejo pri tak{nih oblikah dodatnega usposabljanja. Tudi na{i dijaki in vajenci so prinesli domov veliko novih znanj in utrdili ‘e zdaj dobre odnose s {olama. S to izmenjavo vajencev oz. dijakov je bil dose‘en namen skupnih projektov, to je strokovno sodelovanje mladih in njihovo dru‘enje. V prihodnje nas ~aka skupni evropski trg in nikogar ne bo zanimalo, od kod prihajajo izdelki, temve~ njihova estetska in uporabna vrednost. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 411 stavljavec in kot tak ugotavljam, da je letos udeležba manjša v primerjavi s prejšnjim letom. Opažam pomanjkljivosti v organizaciji, poleg tega pa tudi to, da so si predstavljeni izdelki med seboj podobni. Konkretnih izdelkov ne bi želel komentirati, saj pregovor pravi, da je vsaka stvar po svoje lepa. Andrej FURLAN, 21 let, {tudent Med najbolj zanimivimi stvarmi, ki se letos predstavljajo, se mi zdijo dnevni prostori. Zlasti zato, ker sem ravno na tem podro~ju zasledil najve~ novosti. Nase opozarjajo tudi kuhinje, kjer prevladujejo svetle, moderne kuhinje. Kot predstavnik mlaj{e generacije obiskovalcev se po~utim zapostavljenega, ko opa-‘am, da je vsa pozornost razstavljavcev usmerjena v starej{o populacijo. Bojan KER[I^, 33 let, vzdr‘evalec Z namenom (na)kupiti, sem se odločil za obisk pohištvenega sejma, kjer nisem prvič. Vzrok je predvsem nadaljevanje na strani 417 ► ► ► Les 53(2001) 11 strokovne vesti Seniorji pomagajo podjetjem avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. oec. Za mnoge ljudi, ki so najve~ji del ‘ivljenja na vrhuncu svojih mo~i posvetili delu, pomeni odhod v pokoj pravzaprav veliko travmo. Naenkrat se s pridobljenimi izku{-njami, znanjem in razgledanostjo po~utijo nekoristne in odrinjene na rob dru‘benega dogajanja. Kajti merilo za ‘ivljenjsko aktivnost ‘e davno ni ve~ koledarska starost, ki pa je ‘al kriterij za odhod v pokoj. Morda nekateri posamezniki res niso ve~ sposobni prena{ati velikih stresov in fizi~nih obremenitev, ki so jim izpostavljeni ljudje na odgo-vornej{ih in vodilnih polo‘ajih, vendar nekateri imajo ravno s podobnih delovnih mest bogate iz-ku{nje. Zato lahko koristijo s svetovanjem mlaj{i generaciji, ki ima energijo, pogum, teoeri~no znanje, a manjka jim izku{enj. To velja tudi za strokovnjake z razli~nih podro~ij znanosti, kulture, izobra‘evaja, sociale in drugega javnega ‘ivljenja. V preteklosti so bili prehodi med generacijami bolj blagi, bolj naravni. Dru‘ine so ‘ivele skupaj od starih star{ev do vnukov. Delovne ve{~ine je o~e prena{al na sina in bolj kot je sin odra{~al in o~e slabel, se je sin aktivneje vklju~eval ter na koncu v celoti prevzel dejavnost. To se je nadaljevalo iz roda v rod. Danes so se dru‘beno gospodarske razmere tako bistveno spremenile, da na tak na~in ni mogo~e ve~ razmi{ljati in delovati. Danes ‘e en sam poklic za ‘ivljenje ne zadostuje. Kljub modernemu na~inu dela in ‘ivljenja pa je mnogo primerov, ko sinovi ali h~ere sledijo svojim uspe{nim star{em v isti dejavnosti in jih v~asih celo preka-{ajo. To je lahko le eden od dokazov da je medgeneracijsko sodelovanje {e vedno lahko zelo koristno in aktualno, vendar v {ir{em dru‘benem kontekstu. Zahodne razvite dr‘ave, so zato ‘e davno pred nami ugotovile, da so ljudje kljub upokojitvi in odhodu iz aktivnega dogajanja lahko v dru‘bi in gospodarstvu zelo koristni in da bi bila velika {koda, ~e bi njihov potencial znanja in delovnih izku{enj kar tako propadel. Ker tako sodelovanje doprina{a k splo{ni dru‘beni blaginji, jih podpirajo tudi {ir{e dru‘-bene skupnosti. Zato so se za~ele v razvitem svetu ustanavljati organizacije ali dru{tva seniorjev z namenom koordinacije in povezovanja med aktivnimi dru‘be-nimi subjekti in med seniorji kot posamezniki ali skupino, ki je strokovna za dolo~eno dejavnost. V Nem~iji se to dru{tvo imenuje SHJ-Senioren helfen Junioren (Starej{i pomagajo mlaj{im). Zdru‘enje seniorjev Slovenije Tudi Slovenija je {la po poti razvitih dr‘av, zato je v letu 1994 nastalo Zdru‘enje seniorjev Slovenije, njegovi za~etki pa segajo ‘e v leto 1993. ZSS ima status “dru{tva, ki deluje v javnem interesu”, podelilo pa ga je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Zdru‘enje ima sede‘ v Ljubljani, dejavnost pa poteka tudi prek Obmo~nih gospodarskih zbornic, kjer imajo sede‘e obmo~na ZSS (na 10 ve~jih regijah). ^lani zdru‘enja so ve~inoma strokovnjaki z vi{jo in visoko pa tudi z najvi{jo akademsko izobrazbo in imajo poleg znanja in izku{enj tudi voljo in ‘eljo pomagati podjetjem in institucijam s ciljem hitrej{ega vse-splo{nega gospodarsko-dru‘benega razvoja Republike Slovenije. S tem pa doprina{ajo tudi k ~imprej{njemu pribli‘evanju razvitim dr‘avam in k doseganju ve~je konkuren~nosti na tujih trgih. ^lani ZSS so na~eloma stari nad 50 let in so na svojem pod-ro~ju dobri strokovnjaki oziroma dobri managerji. Strokovnjaki imajo poleg svojih iz-ku{enj in znanja tudi poslovna in privatna znanstva, ki so veliko vredna za hitrej{e navezovanje poslovnih stikov med doma~imi in tujimi part- ijaLes 53(2001) 11 nerji. Ugled, minulo delo in poznanstva so tudi v informacijski dru‘bi velik pripomo~ek podjetjem in dru‘-benim skupnostim za doseganje ‘ele-nih ciljev. Tako v vrstah ZSS najdemo strokovnjake, ki so usposobljeni svetovati podjetjem na vseh poslovnih nivojih, ter druge strokovnjake, ki lahko podprejo vladne slu‘be zlasti v prizadevanjih pri pribli‘evanju EU. ZSS opravlja svojo strokovno dejavnost -celotno poslovno ponudbo raznih storitev- ki sodijo v njihovo delovanje, prek Agencije za management. ZSS pa vabi tudi priznana slovenska podjetja v kolektivno ~lanstvo s pla-~ilom letne ~lanarine, da na ta na~in podprejo delovanje in prodor slovenskih ekspertov na podro~ju vzpostavljanja mednarodnih odnosov, kot je praksa tudi v svetu. ZSS pa tem podjetjem nudi medsebojno dogovorjene storitve. Kje lahko seniorji pomagajo podjetjem? Kot ‘e omenjeno, lahko svetujejo posameznikom na vodilnih ali vodstvenih polo‘ajih, sodelujejo ali organizirajo izobra‘evalne cikle, seminarje, delavnice, okrogle mize, strokovne razprave za podro~ja, ki jih podjetja predlagajo. Pomagajo in svetujejo lahko tudi pri nekaterih aktualnih podro~jih, kot so npr. javna naro~ila. dr‘avne pomo~i, javni razpisi, prilagajanje poslovanja predpisom Evropske unije, navezovanje stikov s poslovnimi partnerji v dr‘avi pa tudi v tujini idr. Tu velja {e posebej omeniti stike s poslovnimi partnerji v republikah biv{e Jugoslavije. Svetujejo tudi pri povezovanju in sodelovanju posameznih podjetij z vladnimi institucijami. Lesna panoga in ZSS Znanja in izku{nje seniorjev so res {iroka in raznolika, izhajajo z vseh podro~ij gospodarskega in {ir{ega delovanja, zato so zagotovo med njimi strokovnjaki in poznavalci problema, ki ti{~i posamezno podjetje ali njihovo zdru‘enje. Z vklju-~evanjem strokovnjakov - senior-jev bodo podjetja lahko veliko pridobila in dokazala, da so prestopila prag svoje samozadostnosti in sprejele sodoben na~in razmi{ljanja in delovanja pri re{evanju poslovnih nalog. Kako se seniorje za opravljena dela nagrajuje? V principu ne gre za profitno delo, vendar naj bi cena pokrivala njihove stro{ke, ki nastanejo z njihovim delom. Za grobo orientacijo lahko omenimo, da stane svetovalni dan 150 do 250 DEM. Vendar pa je vse odvisno od zahtevnosti in obse‘nosti naloge in se zato ponudba oziroma izra~un opravi na podlagi konkretnih zahtev. Kje lahko pridobite nadaljnje informacije? ZSS ima svoj sede‘ na Vo{njakovi 1, 1000 Ljubljana. Tel. {tevilke so: 01/4347-396, 01/4336-352, 01/2311-855, fax 01/4347-397, e-mail: zdruzenje.seniorjev@siol.net. Predsednik: dr. Miran Mejak Generalna sekretarka: mag. Antonija [tucin Podpredsednik: Jo‘e Zakonj{ek Vabljeni so posamezniki- strokovnjaki, da se v~lanijo ter tudi ugledna podjetja, da postanejo kolektivni ~lan, oziroma da se na dru{tvo obrnejo po pomo~. trokovne vesti ► ► ► nadaljevanje s strani 415 praktičen: več ponudnikov na enem mestu in morebitni sejemski popust. Ker je sejem hkrati tudi družabni dogodek, tako združim prijetno s koristnim. Tatjana [TURM, 32 let, natakarica Na sejem sem pri{la zgolj informativno in ne z namenom nakupa, ~e-prav te mo‘nosti nisem izklju~ila; seveda ob predpostavki, da me bo nek izdelek dovolj impresioniral. Tukaj{nje dogajanje in podjetja, ki se predstavljajo, bi lahko ozna~ila z besedo zanimivo in za konec povedala {e to, da se mi zdi cena za vstopnico definitivno previsoka. Les 53(2001) 11 ars les Festival lesene lepote v Sutriu Od prvinskega obdelovanja do sodobnih ~arovnij avtor Franc MILOŠIČ* V italijanskem Sutriu je ma-gi~nost lesa mogo~e za~utiti v dlaneh in nosu in se tako pribli‘ati lesarskim mojstrom. Letos tudi slovenski predstavniki. Od ~asa do ~asa je pogladil nekoliko premajhne pravkar nabrekle prsi (lesene!) device in medtem srkal svoj osve‘ilni napitek. Nato je spet stopil k sosednji mizi, da bi ponovno prijel za dleto in odlu{~il {e nekaj odve~nega lesa, ki je {e kazil podobo, kakr{no je ves ~as rezbarjenja videl v dokaj neuglednem kosu debla. Na majhnem zidcu pred njim pa je stala glava zrele ‘enske, ki je s svojim pogledom in s prefinjeno vzvi{enostjo izdajala pravega Giovannija Padovana. Toda on je bil le eden od mnogih ~arov-nikov, ki se vsako prvo soboto in nedeljo v septembru predstavljajo v italijanskem mestecu Sutrio. Njihove ~arovnije so lesene in ‘e trinajst let jih prina{ajo na uli~ice, dvori{~a, pod oboke in na majhne trge ter jih razkazujejo desettiso~im navdu{enim obiskovalcem. Na poti do italijanskega Tolmezza proti severu je Sutrio mogo~e tudi * ^lanek je z dovoljenjem avtorja povzet po Delu, 8. septembra 2001 SUTRIO - mojstrovine doma~ina mojstra Isaria Mora zgre{iti saj se s ceste zdi; kakor bi nekdo po pobo~ju razsul le nekaj zna-~ilnih hi{ med katerimi na prvi pogled nima{ ~esa iskati. Pa je vas ali mestece v resnici izredno zanimivo in prikupno gnezdece v katerem se je mogo~e nau~iti, kako je treba izrabiti prostor in ustvarjati intimne koti~ke za spro{~eno ‘ivljenje in kako vse to povezati v celoto. Organizatorjem nekak{nega lesarskega festivala se je torej pot po vsem mestecu ponujala sama od sebe in letos so tako nanjo nanizali kar 35 postaj. Na vsaki je dva, trije ali ve~ lesarskih mojstrov v miru in spokojno, ne mene~ se za radovedne‘e ki so silili pod dleta; ustvarjalo svoje izdelke. A za vsakega obiskovalca, ki je pokazal vsaj trohico zanimanja so ali odlo‘ili orodje ali pa mu kar z njim v rokah kdove koliki~ ‘e razlagali temelje obdelovanja lesa, lesne vrste m njihove zna~ilnosti… Sutrio je ve~ kot o~itno odli~no rezbarsko sredi{~e. ^e bi postavnega mo‘akarja sre~al kje drugje, bi mu pripisal povsem druga~ne in bolj posvetne atribute – na sutrij-skem dvori{~u Cort di Marcoie pa je doma~in Isaia Moro v pre~no pre‘aganem nazob~anem kolutu velikanskega drevesa s posebno ljubeznijo in skrbnostjo rezal drobtinico za drobtinico lesa in sicer iz razpokane sredice lu{~il obraz Jezusa, ki pri zadnji ve~erji sedi med svojimi u~enci. Njegove jaslice v velikanskem {toru, razstavljene v bli‘ini, ali denimo objokovanje mrtvega zveli~arja so izdajali, da svetovno znanim slikam klasi~nih mojstrov daje novo prostorsko dimenzijo in tako iz lesa rezbari nove umetnine, kakr{ne bi si v svojih ijaLes 53(2001) 11 ars les Delo mojstra G. Padovana bivali{~ih za‘elel slehernik, ki je kdaj sli{al za umetnost. Zunaj na ulici pa na bli‘njem vogalu Michele Moro oblikuje bolj posvetni relief, vendar je v rokah obeh mogo~e takoj spoznati izurjene in prefinjene gibe ter naro~ila ostrim rezilom. Sutrijsko predstavljanje lesnih mojstrov razkriva vse dimenzije ustvarjanja v lesu. Rezbarji z vsemi dodatki k novodobnemu pohi{tvu, ki vedno bolj i{~e navdiha v starih oblikah in na~inih obdelave, tekmujejo vzorci v plitvih in globokih rezih, pridru-‘ujejo se ‘gani (pirografski) vzorci, Paleta pa se kon~uje s posnemanjem in poustvarjanjem bogatih baro~nih kosov pohi{tva ali najbolj znanih okvirov ogledal, mizic in uporabnih predmetov. Skulptorji in kiparji so zasedli ves prostor od najbolj dodelanih stilskih plastik preteklih zgodovinskih obdobij do povsem svobodnih domi{ljijskih figur V Sutriu ne manjka niti intarzij, celo pletenih ko{ev ne, kako naj.bi potem manjkalo raznih uporabnih predmetov iz lesa ki jih nekatere delavnice izdelu- Les 53(2001) 11 jejo ‘e kar v velikih serijah. Tako se ~arovnija v lesu razteza od povsem navadnega prvinskega obdelovanja z no‘em in vse do najsodobnej{ih stru‘nic ali povsem avtomatiziranih kopirnih strojev. Les je bil, je in vedno bo magi~en material: Vsak mojster, ki ga boste nekoliko dlje poslu{ali, bo navedel le dva vzroka, da se ne more lo~iti od njega. Povedal bo,. da ga je za~util v rokah kot prijeten material. In potem, da ga je zavohal m da mu je za~el neverjetno di{ati. ^utila in ~ustva so torej pri tem naj-pomembnej{a, vse drugo se je treba nau~iti: Odnos do lesa je tako zapleten, nerazlo‘ljiv in obenem tako preprost kot odnos med mo{kim in ‘ensko. Nobeden od njiju skoraj ni~esar ne ve, toda ko se ob~utita; ko telo enemu ali drugemu zadi{i v neki posebno ~arobni aromi, takrat naenkrat zmoreta in znata vse. Tudi mojstri v Sutriu, kamor prihajajo iz vse Italije, so si pri tem edini. In ~e bi opazovali, da les v resnici bo‘ajo, medtem ko ga re‘ejo, bi to ugotovili pri slehernem pravem oblikovalcu v lesu. Letos so poleg italijanskih predstavnikov v Sutriu tudi slovenski: dru{tvo Unitri iz Nove Gorice. Prihodnje leto si ‘elijo pripraviti drugo slovensko rezbarsko razstavo. Letos je bila prva v Ho~ah, mlado dru{tvo slovenskih rezbarjev in oblikovalcev lesa pa ‘e razmi{lja o drugi - z njo bi lahko popestrili praznovanje ob prihodnji tiso~letnici Solkana. Leseni izdelki so cenjeni predvsem tam kjer ima izdelovanje rezljanje in oblikovanje dolgoletno tradicijo. V Sutriu je bilo nekaj vrhunskih stvaritev tudi naprodaj. Iz avstrijskega St. Veita se je umetnik in dekorater predstavljal kot Manfredi, medtem ko so njegove sodobne skulpture Sutrio - Slovenska stojnica dru{tva UNITRI iz Nove Gorice izdajale ve{~ino mojstra in esteta. Toda les pinije rigo iz Tenerifov ali indijskega fikusa, celo slikoviti in izjemno bogati les avokada so izdajali svetovljana. Prikupna in prijazna ‘ena umetnika, ki ‘e poltretje desetletje bo‘a in oblikuje les, pa je izdala, da se iz Avstrije kmalu spet selita v okolico Sutria, od koder v resnici izvira Antonio Manfredini. Veliko ~asa pre‘ivita na tenerifskih otokih, kjer mojster veliko dela in precej skulptur proda peti~nim evropskim turistom, predvsem Nemcem. Ko smo skupaj pregledovali bogate albume ustvarjenih in ‘e prodanih del, jih ve~ina krasi bogate nem{ke domove. Dolo~ene skulpture iz Su-tria bi tudi bilo mogo~e odnesti domov, le nekajkrat po desettiso~ {ilin-gov bi bilo treba pustiti za nadomestilo. Pa kaj je tisti {op zme~kanih in oguljenih bankovcev v primerjavi z leseno podobo, ki bogati dom cela desetletja – le imeti jih je treba!? strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 8. del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam pošiljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredništvo sékanice -e ž drobni nasekani kosi lesa Hackschnitzel, n wood particle sesálno ústje -ega -a s naprava za odsesovanje /veri od stroja Späneabsaugung, f chip extractor sílos -a m pokončen hram za žagovino, iveri... (sipek material) Silos, m silos skladälni fáktor -ega -rja m zapolnjenost prostornine pri zlaganju lesa v skladovnico Holzeinteilzahl, f skladišče -a m 3 (glej) hlodišče skladiščenje sékancev -a - s v bunkerjih kontejnerjih, silosih (praznimo s hidravličnimi nakladalniki) Hackschnitzellagerung, f chip storage skládovnica -e ž (sklädanica) drug na drugem urejeno zloženi hlodi ali drugi lesni sortimenti Polter, m; Stapel, m deck, pile sköba -e ž (pénja, D klämfa) lesena ali kovinska mizarska priprava za spenjanje oz stiskanje Klammer, f cramp iron skódla -e ž kalana cepljena deščica za strešno kritino Schindel, f shindle skupínsko ozbbljenje lísta -ega -a - s ozobljenje pri katerem ima žagin list del oboda enako ozobljen, sledi neozobljen (širši) del Gruppenverzahnnung, f nterrupted toothing sortimDnt -énta m vrsta izbor razred, oddelek ali izdelek po kakovosti ali merah, ki ustreza standardom Sortiment, m assortment sortíranje -a s razvrščanje, odbiranje elementov Sortierung, f grading sortíranje hlodovíne -a e s razvrščanje hlodovine po določenih kriterijih (dimenziji, kvaliteti, vrsti lesa) Rundholzsortierung, f log sorting, log grading spläv -a m povezava hlodov pri transportu hlodovine Rundholzfloß, n log raft sredínski kós - ega - a m ( prvi in drugi, srednji kos) vsi kosi debla razen prvega in zadnjega; prvi ima koreničnik ima manj grč zadnji ima več grč in je bolj koničen Mittelstück, n second log srédnji premér -ega -a m premer okroglega lesa na sredini njegove dolžine Mittendurchmesser, m mid diameter steht -a m vrsta karbidne trdine, zlitina kobalta kroma in volframa za stelitiranje Stellit, m stellite (hard metal alloy) stikálna napráva e -e ž pri avtomatskem vpenjalniku Schaltanlage, f distribution board stránska déska -e -e ž prvi kos žaganega lesa iz zunanjega področja hloda Seitenbrett, n side board strDme -éna s priprava za vpenjanje (pritrditev) in napenjanje (zatezanje) listov v jarem Angel, f; Ober- Unterangel, f buckle (of a frame saw) strDj za letvičenje in paketíranje -öja --------- m stroj ki zlaga vrsto desk v paket in med posamezno vrsto vstavi distančne letve Stapelmaschine, f stacker str j za lúpljenje hlodovíne z rezkälno glävo öja --------- m stroj, pri katerem rezkalna glava pritiska na obod hloda ležečega na vozičku, in ga lupi Fräskopfentrinder, m rosser head debarker širína razprtja ali pritlačítve zöb (razperítve) -e - ------ž velikost, za katero odmaknemo konico od roba žaginega lista da se le-ta pri žaganju lahko prosto giblje swage set širína žaganja -e - ž širina določena z debelino žaginega lista in dvakratnim razprtjem (razperjenostjo) zob škroplj nje hlodovíne -a - s škropljenje hlodovine z vodo kot oblika zaščite pri skladiščenju hlodovine Rundholzberieselung, f; Beregnung, f water spraying (against fungal attack) tángencialno žáganje -ega -a s način žaganja listavcev: smer branik je čim bolj vzporedna s ploskvijo deske (do 30 stopinj) Fladerschnitt, m; Tangentialschnitt, m plain sawing, flat sawing, tangential cut telesnína -e ž (volúmen) količina okroglega lesa na podlagi njegovih mer, ponavadi izražena v kubičnih metrih Festgehaltsvolumen, n volume teorétično mésto žáganja -ega -a - s mesto dolgega okroglega lesa kjer bi lahko ločili posamezne kose po kvalitativni presoji za vrednotenje posameznih delov teoretische Schnittstelle, f theoretical crosscut point tesän lés -ega -ä m les ki ga dobimo s tesanjem, prvotno s sekiro, danes pa z rezkanjem v smeri vlaken (osi debla) testírna napráva -e -e ž del tračnega žagalnega stroja ki avtomatično izmeri odklon žaginega lista od ravnine žaganja da lahko uravnamo podajalno hitrost Testgerät, n controle system tlačenje zöb -a - s postopek s katerim konice zob stisnemo pod vrhom tako, da se razširijo na obe strani Stauchung, f; Stauch, m swage (of a saw-tooth) tračni žagálni strDj z vozičkom ega -ega öja - - m Bandsägemaschine, f mit Wagenvorschub band-sawing machine; mobile carriage tračni žágin líst -ega -ega -a m za hlodovni tračni žagalni stroj Bandsägeblatt, n band-saw blade, saw band träkasti transpórter -ega ja m transporter z gibljivim trakom za prenos sipkih materialov Bandförderer, m belt conveyor transpórtni voziček -ega -čka m voziček za prevoz hlodovine Transportschlitten, m carriage tresälnik -a m naprava ki stresa žagovino, padajočo pod polnojarmenik ali robilni stroj Schüttelrutsche, f chute upravljálno mésto -ega -a s mesto, s katerega upravljamo stroj Bedienungsstand, m utörjenje -a s izdelava utora na profilno-iverilnem stroju Nuten, n to groove vákuumsko dvigálo -ega -a s naprava za prekladanje desk Vakuumstapelanlage, f Les 53(2001) 11