Mesta na vodi - priče preteklosti, zahteve prihodnosti Author(s): Andrej POGAČNIK Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 5-6 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180531 Accessed: 07-09-2018 11:06 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:06:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI I7.ZIV S?J3^5O Andrej POGAČNIK Mesta na vodi - price pretek- losti, zahteve příhodnosti Mesta na vodi imajo vcdno ncko přednost in privilegij pred t isi imi brez njc. Tudi najbolj nagnetena, hrupna in vroča vclcmcsta nudijo ob vodi svežino, mir in lepoto: Chao Phraya v Bangkoku in Ganges v Varanasiju umirita ra/grete množí- ce ter napět vrvež. Singapur, Hong- kong, Rio de Janeiro, Toronto bi bili samo gmota nebotičnikov, amerika- ni/irano mravljišče, če se nakopiče- no mest no tk ivo ne bi zrcalilo vgladi- ni, med /alivi in otoki. Najlcpše ur- bane sekvence so prav ob rekah: zna- menita pot čcz Karlov most na Malo Strano v Pragi. Povscm drugačna od srednjcvcško - baročnih nabrežij Vltavě je himna tehniķi, bogastvu in svobodnému tekmovanju - Brook- lynski most čez East River s Skylinom Manhattana. Če ne more- mo odreči primata razkošne lepóte mesta na vodi Benetkam, pa se za naživ Severně Benctke potęguję cela vrsta mrzlih mest, ki zavidajo stari gospe: Amsterdam, Kopenhagen, Stockholm, Gdansk, Leningrad ... Povsem provinciální San Antonio, izgubljen v tcksaških puščavah, je postal svetovno znan zaradi ozclcn- jene pešpoti ob rečici, ki teče skozi mesto. Prav vsi primeri nam doka- zujejo, da mesto in voda govorita drug z drugim in da sta v najlepših primerih tesno objeta. Poēzija, ro- mantika, pcjsaž so tu prave besede - in ne pretok, funkcija, število kopal- cev na hektar. Pred nekaj leti sem bil na mednarod- ni konferenci Bodočnost naših rek v Ottawi, v mestu, ki se ponaša z izjem- nim oblikovanjem obrečnih pro- storov, kanalov in zapornic. Toda vsa razprava je ostala v senci one- snaženja scvernoameriških rek in ekologizma. Čiščenje odplak in vod- nogospodarska dela so znova postali vážnější od oblikovnih. Aprila 1990 smo na mednarodnem posvetu o usodi Velikega ratnega ostrva v Be- ogradu prodrli z mislijo, da golo varstvo in hidrotehnična presoja nista pravi odgovor na bodočo iz- rabo tega otoka na sotočju Save in Donavc. Prof. Macura gaje slikovito imenoval medaljon na vratu mesta, ki nam ga je zapustila stara mama. Ljubljana, mesto na vodi? Vsckakor, čeprav smo s poglobitvijo strugę Ljubljanicc i/gubili blage brežine, zrcaljenje fasad, "pristaniški" vrvež. Plečnik je trdo betonsko regulacijo omilil, napravil jo je drugačno, visoko kulturno in ar- hitekturno. Mati narava je še ohra- nila pejsaže do Špice in od Šte- panjskega nasclja navzdol, na ostalih odsekih pa smo reko sprememnili v beden kanal. Kot učenec klasične gimnazije sem hodil v Solo iz Prul ob Ljubljanici. Opazoval sem, kako so od Čevljar- skega mostu do Novega trga pričcli zamenjavati grd betonski zid s priv- lačnejšo železno ograjo in svctilka- mi, okrášeními z ljubijanskimi zmaji. Reka je bila naenkrat vizualno blíže, na ograjo sem se lahko naslonil, ko- váni zmaji so se lepo simbolno do- polnjevali z Gradom. Toda nekega dne, več kot 25 let je od tega, so dela prekinili. Danes, ko se je zamenjala cela ģenerācijā arhitektov, urbanis- tov in plancrjev, se nova ograja pri- čnc in konča na istih točkah kot ta- krat. Čemu govorim o tem? Če ne bi bil sam Ljubljančan, ne bi mogel ver- jeti, da na Ljubljanici od Plcčnika daljc ni bilo nikakršnih omembe vrednih javnih del, krašenja, huma- nizacije, ureditve. Tam, kjer se něha betonski zid, že desctletja stoji nc- kakšna ograda, kot za živino iz ves- ternov. Pač, nekaj sem le pozabil: v teh 25 letih je bilo narejenih nič koliko študij, projektov, natečajcv, arhitekturnih delavnic, lokacijskih študij. T udi takih, ki z mirnim obvod- ním pejsažem nímajo nikakršne zve- ze. Lep najnovejši primer je projekt za 3-pasovni Prulski most in možno prometno povezavo do Šentjakob- 5 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:06:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12,13/1990 skega mostu, kjcr hi hile podzemně gara/e. Kot da nismo stalno risali, govorili in se zaoblj ubijali, da morajo bili bregovi Ljubljanice mima, zele- na mest na sprcha jališča! Niso potřebné posebne študije, an- ketě, izvirno-ciljne prometne študijc in vse drugo, da začrtamo v zvezi z Ljubljanico, kar je možno in nujno: ob bregovih čim bolj izločati motorni promet, obi i kovat i cone za pešce, sprchajališča, drevorede, program vseh stavb obračati k vodi, podreti betonske "bunkcrjc" nekdanjc pri- mitivné rcgulacije in jih nadomestiti z lahkotno, a bogato oblikovano ograjo. Na obch straneh reke urediti pcšpoli, ki kontinuirano potekajo - od Spicc do vključņo Kliničncga centra. Skozi Staro Ljubljano v ta namen izrabimo že obstoječo "polico" z Makalonco, skozi sani- tarie pod Tromostovjcm, skozi ri- barnico oziroma suterenę Plcčni- kove tr/nice. Ti dve pešpoti, primer- no ozelenjeni s cvçtjcm, grmovni- cami in plezalkami, hi bili skozi staro Ljubljano široki le kakih 1,5 m, pod njima bi se sprehajali, do/.ivljali reko in mesto iz novih razgledišč, zašči- teni pred hrupom in mestnim vrve- žcm. Imeti bi morali nekatere enot- nc oblikovne prvinc (npr. ograje proti vodi, luči, klopi, tlake), saj bi bili kot ogrlica, na kateri nizamo romani ična prostorska doživetja. Nadaljcvanjc teh pešpoti skozi Liva- do, Mcsarico in ob Fužinah pa bi bilo bolj "angleško - pejsažno" z obvodno vegctacijo, v rahlih krivinah. Pešpoti ob Ljubljanici bodo pri- vlačilc mnoge nove dejavnosti, od gostinstva, kultuře in trgovinic do čolnarstva in prireditev na vodi. Ta proces se je spontāno že začel, a ur- banisti imamo bolj malo zasług zanj. Za Ljubljano je izziv prostora tudi Sava. Mesto je verjetno nikoli ne bo vključilo, obzidalo, pa tudi nobene potrebe ni po tem. Tudi Zagreb nekako ni vključil Save. Izkoristiti jo moramo drugače. Ljubljana je celin- sko mesto, poleli soparno in dolgo- časno. Vse se seli na morje, k Blej- skemu in Bohinjskemu jezeru. Toda tja je daleč. Umetna jezera za ko- panje, jadranje, ribolov, ki so hkrati energetsko izkoriščena, so prava re- šitev. To vašo pogumno vizijo* - ki sem jo podprl - pa je že takrat in jo bo v bodoče še bolj onemogočala ekološka histērija. Ta bi včasih ravno tako kritizirala Tromostovje, kol da- nes nasprotuje ojezeritvi Save. Spo- štovanje reke tam, kjcr teče skozi mesto, sc ne kaze na náčin, da jo pust imo v naravnem toku z vso ero- zijo, poplavami in nanašanjem mate- riala vrcd. Spošlovanje je v občut- ncm prcoblikovanju, v sintēzi ur- banega, pejsažnega, hortikulturncga in vodnega elementa. prof. dr. Andrej Pogačnik, mag. arh., Katedra za prostorsko pia ni ran je, Fakulicta za ar- hitektūra, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana. • SAVA - 1 JUM JANA • Si ud i ja o m o/n os- tili in pogojih izgradnjc hidroenergetskih in víxlnogospodarskih objektov na Savi v I ,ju- bljani z opredelitvijo vplivov in posledic take rabe na urejanje prostora in varstvo okolja v območju Ijubljanskih občin, UI SRS. Ljubljana, 1987. (Gl. tudi prispevka M. Debelaka in A. Guliča v tej številki.) 6 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:06:52 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms