BORBENE TRADICIJE NAŠIH NARODOV Piše POLDE ŠTUKELJ Zgodovina naših narodov je od njihovega prihoda na Balkanski polotok in v Srednjo Evropo skozi ves pa tudi za osvobodilni boj in revolucijo v drugi svetovni vojni. S hrabrostjo in množičnim heroizmom so naši narodi v vojnah in bojih nadomeščali pomanjka- V pripravah na oborožen boj in revolucijo leta 1941 je Komunistična partija Jugoslavije ocenila te naše borbene tradicije in izkušnje iz preteklosti kot po- TSaJaJfki TEDNIK TRBOVLJE, 19. julija j962 e številka 30 Leto XV # 20 din srednji in novi vek izpolnjena z neprestanimi boji za obstanek in svobodo. V njem lahko najdemo le malo mirnih obdobij, kakršna so poznali mnogi evropski in drugi narodi. -V teh bojih so si naši narodi iz stoletja v stoletje pridobivali nove vojaške izkušnje in ustvarjali bogate borbene tradicije. Značilno za vse naše obrambne, osvobodilne in socialne boje in vojne je predvsem dejstvo, da smo jih vodili vselej v zelo neugodnih pogojih glede medsebojnega odnosa sil. Bojevali smo se vselej s številčno in tehnično neprimerno močnejšim nasprotnikom. Tak odnos velja ne le za kmečke upore in vstaje, temveč tudi za vse obrambne boje pred Turki, za boje Srbije in Črne gore v preteklem stoletju in v prvi svetovni vojni, velja • »Tovarne« v tovarnah — tovarne iz »tovarn« Zapis o ekonomskih enotah — stran 3 ® Slabo obveščanje Komentar — stran 4 • Letos tretjič med nami Obisk pri graditeljih nove Zasavske ceste — stran 8, 9 • Trboveljska panorama Reportaža - stran #0 • Tednik bravcev Pisma na naš naslov — stran 11 nje orožja in druge opreme ter neugodni številčni odnos s sovražnikom. Po številu šibki, v ekonomskem in s tem tudi v tehničnem pogledu podrejenem položaju, niso mogli nikoli računati s činitelji, kot so število in vojaška tehnika. Nasprotno pa je sovražnik gradil svoje vojaške načrte vselej prav na njih. Tak odnos sil je, kar je popolnoma razumljivo, odločilno vplival tudi na naš način bojevanja. Na lastnih izkušnjah smo se učili, kako se je treba vojskovati, da bi sovražniku odvzeli prednosti, ki jih je imel. Na teh izkušnjah, ki so iz vojne v vojno in iz vstaje v vstajo postajale vse bolj bogate, smo razvili svojo strategijo in taktiko. Nasprotno od napadavcev, ki so svoje načrte snovali vselej na ideji bliskovitega naleta in hitrega zloma bra-nivca, so v obrambnih in osvobodilnih vojnah naši narodi razvili strategijo manevrske in izčrpaj oče vojne, računajoč vselej na moralno moč, vzdržljivost in upornost lastnih enot in ljudstva. Vešče so prepletali napade z obrambo, pohode z raznimi oblikami manevra, znali pa so se bojevati tudi v tesno strnjenih sovražnih obročih in se tudi prebijati iz njih. Tak način vojskovanja je vselej privedel do drobitve za-vojevavca, do slabljenja njegove udarne moči in do tega, da je bil prisiljen bojevati se v pogojih, ki so bili zanj največkrat neugodni. memben činitelj bodisi za dvig borbenega duha naših narodov ali glede načina bojevanja samega. Zato je nanje opozorila tudi v proglasu z dne 12. julija, s katerim je CK KPJ pozval jugoslovanske narode na splošno vstajo. V njem je med drugim zapisano: »Sovražnik vas je premagal v Odločno stališče Komunistične partije Jugoslavije glede oborožene vstaje in povezovanje naših borbenih tradicij z željo ogromne večine ljudstva za bojem proti fašističnim zavo-jevavcem ter za pravičnejšo socialno ureditev po vojni sta odločilno vplivala na krepitev zaupanja naših narodov v lastne sile in na razbijanje malodušja, ki so ga v tistih usodnih in težkih dneh načrtno širili izdajavska jugoslovanska buržoazija in vodilni vrhovi bivše jugoslovanske vojske. Izkušnje iz preteklosti pa smo vešče uporabili tudi v procesu boja samega, jih prilagodili sodobnim pogojem in jih tako obogatili in oplemenitili. Že v času boja smo morali ponovno ugotoviti, da pri uveljavljanju zahtev glede naših nacionalnih pravic ne moremo računati na nesebično pomoč od zunaj, pa celo ne od naših zaveznic v boju proti skupnemu sovražni- sposobna zaščititi nacionalne in socialne pridobitve našega boja. Tako smo ta prvi skupni boj vseh jugoslovanskih narodov načrtno širili in tudi razvili na celotnem njihovem etničnem ozemlju, skovali v njem trdno enotnost in bratstvo med njimi ter ustvarili pogoje za pripojitev znatnega dela našega nacionalnega ozemlja, ki je bilo dotlej izven meja Jugoslavije. V praksi vojne pa smo prišli tudi do dragocenega spoznanja, da je pripravljenost ljudstva na boj za pravično stvar tudi v sodobnih pogojih tisti odločilni činitelj, ki zagotavlja uspeh celo proti tehnično najmo-derneje opremljenemu za-vojevavcu. V narodnoosvobodilnem boju so v naših narodih torej ponovno oživele tradicije in izkušnje iz preteklosti ter spomini na težke dni v njihovi zgodovini, ko so morali z lastnimi močmi in napori reševati vprašanje svojega obstoja in prihod- Pripadnlkl naše JLA se v prostem času ukvarjajo tudi s kultumoprosvetnlm delom. Na sliki: vojaško zabavno popoldne vojni, toda s tem vas ni pokoril. Slavne tradicije naših dedov v boju za pravice in svobodo ne smejo biti pozabljene. Sedaj je čas, da pokažete, da ste dostojni potomci svojih prednikov. ku. V takih pogojih je bilo edino pravilno stališče, ki ga je zavzela KPJ, da se bodo narodi Jugoslavije osvobodili sami, in da je v procesu boja potrebno ustanoviti in razviti sodobno armado, ki bo po vojni nosti. Ob pravilnem vrednotenju in razvijanju teh izkušenj pa so v tem boju končno tudi ustvarili tiste velike ideale, za katere so se v preteklosti bojevali njihovi predniki in največji ljudje naše zgodovine. Precejšnja razgibanost v delu (ma) ZAGORJE — V zad- gradiva IV. plenuma CK delovne volivne konference, njem času —zlasti še po ob- Zveze komunistov Slovenije ki bodo na področju zagor-ravnavi pisma IK CK ZKJ in ekspozeja podpredsednika ske občine v času od 15. sep-vodstvom in članom Zveze ZIS, tovariša Edvarda Kar- tembra do 31. oktobra. Ob komunistov — je opaziti ne- delja, o spremembah v orga- koncu oktobra bo v Zagorju primerno bolj aktivno delo nizaeiji zvezne uprave in tudi konferenca članov ZK organizacij Zveze komuni- zbornic v zvezni ljudski z zagorskega rudnika, občinstev, uspešnejše in mnogo skupščini. Hkrati s tem baao sira konferenca Zveze komu-razgibanejše delo zbora pro- začeli v organizacijah Zveze nisiov v Zagorju bo pa pred-izvajavcev pri občinskem komunistov s pripravami na videno 18. novembra, ljudskem odboru, resnejše Sekcija - pobudnik aktivnosti delo svetov pri občinskem ljudskem odboru ter (udi aktivnejše delo ostalih družbe-no-političnih organizacij. Tako razgibanost v delu je pričakovati tudi v prihodnjem obdobju, zlastj še med člani in v organizacijah Zve- Oblikovane sekcij Sociali- jim hkrati obisku e zavest ze komunistov. Ti bodo v (eh stične zveze je vprašan;e, o skupne odgovornosti za raz- dneh začeli s proučevanjem katerem govorimo cesto s pre- položen e in ure enost razmer ______________________________ veliki mero nestrpnosti. Nor- v lastnem- okolišu. Vendar \e 3 malno se nam zdi, da priča- v tem primeru ie prisotna za- Hrastničani, Radečani, ku emo od članstva kar nai- hleva po razsojanju in odlo- Zagorjani! . več o delavnost, in izhajamo Čitvi. V primeru s tem pa ie Občinska odbora Rdečega z de strta, da je veliko v brastniški občini Ponekod križa 'Hrastnik in Zagorje<* Uevila članov Socialistične opaziti težnjo, po trdni orgj- Savi obveščata da bo pro- zt’ez- v sami organizaciji pre- mziranosti sekcij, kar uveliav- stovoljni odvzem krvi: mal° aktivno. Toda ob tem Ija težnjo po permanentni de- 19. in 20. julija v Hrastniku, prevečkrat spregledamo dej- javnosti sekcij, kar se. rado 24. julija v Radečah in stvo, da so člani Socialistične spreobrne v šabloniziranje de- 2g 28. in 27. julija od 7. 2z?cze delavni drugod, v raz- javnosti, V nekaterih krajevno 14. ure v prostor ih' Zdrav- *&.**«# dr“}tev,' na>~ organizacijah litijske ob-stvenega doma v Zagorju ob razltcnejsib svetih, da jih va- cine pa so med temi oblikami Savj bimo na zbore volivcev in iskanja najboljših poti. Takole je bilo na Vrheh lani, ko so se zbrale pred Domom Pokažite vašo veliko pri- druge zbore, in jim tako riu- tQ da ]e cjclova- revirsl.ih in savinjskih borcev NOV patrole iz Zasavja pravi jen ost in darujte kri za ,"n,°,nje sekciji podobno kot raziti Savinjske doline. Tudi letos se bodo ob 22. juliju zbrali sočloveka! pridobili v sekcijah lastne o>- vQ. e^0)tomsj.jf, Cnot, stvar na Vrheh prebiva vel Zasavja In Savinjske doline________________________________gamzaetje. . daljšega procesa prilagoditve Morebiti je prav v tem nastajanju novim odnosom v vzrok, da v vsem Zasavju ni družbenem dogajanju. Pone- ene krajevne organizacije So- kod men;jo da je uspeh sek- cialisticne zveze, ki bi imela cij 5e v t {e spodhudijp vzorno organizirano delova- resnejše oblikovanje politične nje sekcij. Morebiti pa je 0Jebnosti občanov, zlasti pa vzrok predvsem v tem, da tu- lUnov Socialistične zveze z di odbori krajevnih orgamza- vpUvan:em na delovanje klub- vsej verjetnosti el /f,-/'‘f'HjA‘: fSl s*eZa življenja, na sodelova- Pred 22. julijem - dnevom vstaje slovenskega ljudstva Tudi letos se v vseh štirih bo pa imel razširjeno sejo kresovi, po vsej verjetnosti l'j l j '-r j ■ 1 • timjcn/a, na soaeiova- zasavskih občinah marljivo skupaj s predstavniki družbe- bodo pripravili tudi improvl- ^ Zvoje^^območ d0Rd,t,n!^ */> strokovnjakov v njem, in pripravljamo na praznovanje no-političnih organizacij iz 22. julija — dneva vstaje slo- Trbovelj in gostov iz Žalca, venskega ljudstva. Posebni 22. julija bodo na Vrbe potil ziran napad na Zagorje. Hrastničani bodo odšli na Gore nad Hrastnikom, ka- pri pravi Jalni odbori v Trbev- teti številni gostje. Člani mor so mislili že za 4. julij, na svojem oomoeju in ir „c,r potiieniy tovarišev in vedno terjajo znato pomol m njjhovih strokovnih organiza. pobude občinskih odborov Socialistične zveze. To doka- % L Zlije tudi dejstvo. , cij največji prav v tem, da a so v spodbudijo zanimanje občanov ljah, Litiji, Zagorju in Hrast- ZROP bodo odšli na Orienta- seveda pa ne bo manjkalo vsLl zaSavskih občinah ob- , niku so izdelali obširne pro- diski pohod, strelska družina obiskovavcev tudi v drugih {^ski odbori Posredno ali % spoznavanje vsega, kar so- Uih. „,hn,„z/nn V v. ,°bse* družbene zavesti grame prireditev. Letošnje Franca Fakina bo pa razvi-praznovanje dneva vstaje slo- la društveno zastavo. Na Vr- znanih partizanskih krajih. ceh „eposredno pobudniki •' llihnvLCIvmZJZ LlUJaat bodo odg! na Jan- dejavnosti za razvijanje oblik Zra.PrT tem ^ na- venskega ljudstva bo v zasav- heh bedo člani trboveljskih če. organizacije ZB bodo pa Z.'"lahko bi rekli■'"'tioskZnCh 20r?' ,-F.ri tem ,P* s° 'd°fžne ju še obtiroejjfe zaradi tega, Svobod izvajali kulturni pro- pripravile tudi vrsto krajev- _ delovanja sekcij. ? flf d^je' “društva Tn druge ot' Zdi se, da se šele oblikuje ganizacije, ki razpolagajo tudi potreba po sekcijah pomemb- z vsemi ustreznimi pripomoč-nejše Vsebine, kot pa samo ki, kot so na primer projek-oblik razgovorov in pojasnje- torji, televizija, tisk, prostori vanja. Izkušnje iz Trbovelj in podobno. Odbori sekcij bi na primer govorijo o tem, da torej ustrezali predvsem kot ' sekcije, kadar usmerijo^ svoje koordinatorji in pobudniki prizadevanje v razčiščevanje družbene aktivnosti pn t>osa-pojmovanj, zelo zainteresirajo meznih področjih, ki ::h kra-prebivavstvo. I orej tedaj, ko jevna organizacija kot celota I se občani sestanejo v sekciji vsako zase ne proučme in ne zato, da bi doumeli smoter programira, nekega dogajanja, ne pa zato, - ,. , „ , , .... . da bi grajal, ali zahtevali z . ¥‘Je’ da S°~ namenam, da sestavijo listo 1^*1°.A° da so marsikje "•* u« neovvczna • r ■■ , ' Pn„otn, _ . .... izmenjava mnenj približuje 0”/o?. sekcl> kot. °r*a: Polletni plan so izvršili scdanm.t „ ,num' nizaetjo v organizaciji, ki naj ker so ob 4. juliju — dnevu gram. Za razvedrilo obisko- nih slovesnosti. Organizacija borca zaradi slabega vremena vaveev bosta pa poskrbeli ZB iz Jevnice bo pa priredila odpadle številne prireditve, ki godbi na pihala iz Trbovelj zbor kurirjev na Golišah. so jih v večini primerov pre- in Zabukovce. Upajmo, da nam bo tokrat lužili na dan vstaje sloven- Zagorjani bodo na praznik vreme bolj naklonjeno In da skega ljudstva. - pohiteli na Pleše, na večer bomo lahko še enkrat mani- Najebsežnejše bo prazne va- P™* julijem bodo pa na testirali bratstvo in enotnost nje prav gotovo v Trbovljah okoliških vrbovih zagoreli v naši novi domovini! z osrednjo prireditvijo na Vrheh nad Trbovljami. Na večer pred praznikom bo na Vrheh zagorel velik kres, izvršni odbor občinskega Združenja borcev NOV Trbovlje »ZASAVSKI TEDNIK,, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje uredniški odbor 13. julij v Zasavju TRBOVLJE — Po vsem mestu. Poročila o uspelem Zasavju so tudi letos eiani praznovanju 13. julija pa Združenj šoferjev in avto- smo prejeli tudi od drugod mehanikov lepo proslavili iz Zasavja. IS. julij — svoj praznik. S Ureja Vodstva podružnic Združenj Glavni šoferjev in avtomehanikov e urednik Stane ŠUŠTAR • so $e sestala na slavnostna Odgovorni urednik Marjan zasedanja, najzaslužnejšim znatno povečanemu proizvod- d < ; ' LIPOVŠEK ^ Tiska CP »Go- članom so pa podelili znač --- *»*- an'e renjskl tisk« v Kranju • ko in diplome. Uredništvo In uprava TR- bila na sam prauuu ^.u. , . . . BOVLJE, Trg revolucije II/II; motorizacije, nato pa prija- ' J . telefon 80-181, poštni predal teljska nogometna tekma vami Trbovlje, 82 ^ Tekoči račun pri Narod* med člani AMD Litija in nunčuX.1,1 Taki neoblczZ ^o.^dnjo marsikje razumeli izmenjava mnenj približuje sedanjost povprečju doumeva♦ • , - , , (S, S.) TRBOVLJE - Kljub nja preprostih J,udi in ,im tmZ7n\A° kakimi °in „tn„ povečanemu proizvod- sodlZi f TAsMe* ‘Tih'V nemu planu m drugim tež- družbenem dogajanju. Tudi Rokovnega gledišča člani od-V Liuii kočam, ki so nastale v teku podobna usmerjenost v Žagar- ho[ov Revnih organizacij in letošnjega leta v Strojni to- sk, občin, kjer sklicujejo jav-je kolektiv * ™do°povsod o°tem še posebej ne Do jeseni toga podjetja svoj polletni 'v0r7n7Tokrog ’<(gdtritjanm ra*P'™ljaK In nrl o n ncrutlnn tjI r Id*. J «. .L- 7. - ^lUCti' se dogt dogovorili e L^toa 72g d“ fctor P°^UŽIli<^ pian uspešno izvršil. Proiz- 'škod jm toči. čtlefSg Žaganii poldan 7'ZhUke ^,'lciov.mja (z dostavnino) šoferje &VZ2MT5SJ2- -. .«.;=% »J *3am«T. sasrsK čenih rokopisov in fotografij med šoferji in organi LM, o količini s 104,5%, po rcaliza* , u ' nja.izkušenj. ae vračamo kateri poročamo na drugem clji pa s 103,9 %. zitivnega javnega mnenja in Viktor ŠIREC OL >-*Vt . ’!!**• •* X '*'’n' < • Zasavski tednik 0 št. 30 e 19. VII. 1962 »Tovarne« v tovarnah »Tovarne« v tovarnah radi imenujemo ekonomske enote — nekoliko netoči, seveda. Prav tako lahko govorimo o tovarnah, ki nastajajo iz »tovarn«. Toda teh dveh pojmovanj ne združujemo. Menimo, da ekonomske enote spreminjajo le shemo gospodarjenja. Tako pač lahko mislimo tako dolgo, dokler ne izhajamo iz interesov komune ali komun. Ko se sprašujemo, kako se oblikujejo ekonomske enote, in zakaj prepočasi, nam je pred očmi decentralizacija gospodarjenja in upravljanja. Ko pa se vprašujemo, kako vplivajo ekonomska enote na gospodarjenje v komuni, pa mislimo na krepitev koncentracije proizvodnih in gospodarskih sposobnosti, v smislu oblikovanja'kombinatov, v katerih so v bistvu celotne gospodarske organizacije to, kar so v njih ekonomske enote. ČLANI DELOVNIH KOLEKTIVOV NISO ZADOVOLJNI Z DOSEDANJIMI OBLIKAMI EKONOMSKIH ENOT da so podjetja kupovala dra- vodnje in gospodarskih zmog-ge vzorce za decentralizacijo ljivosti takšen, da prerašča po ekonomskih enotah, ki so obseg ne samo gospodarskih ostali praktično brez uporab- organizacij, temevč tudi posa-ne vrednosti — v predalih. meznih komun. ODGOVOR ŠELE CEZ NEKAJ MESECEV VPRAŠANJE ODNOSOV KAŽE ODLOČNEJE REŠEVATI Del novil: obratov Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku 0 Morebiti smo bili v Zasav- 5 Vp^jS • Kako je torej z razvojem 1 enot. Marsikomu se je ne- e ekonomsk.h enot m zakaj I mara zdelo, da ekonomske ® J« doslej prepočasen? Na a enote ne smejo spreminja- vprašanje bomo dobi 1 ves dosedanji obseg raz- S ti ustaljene ali običajne ® odgovor čez nekaj mesecev, prav o ekonomskih eno. ah 0 sheme gospodarske organi- €> ko bodo predstavniki sin- ^ zagotavlja le na takšni 0 zacije. Posledica tega je ® dikata v Sloveniji anal zi- y osnovi maksimalno gospo- gan;z-c:.- ajj v komuni sploh, rudnika, torej hrastniške ko- £ pač ta, da člani delovnih © ra“ dogajanje na tem pod- ^ damost ekonomskih enot. ven(ial. ^rez potrebnih doku- mune. Tudi takšne medobčin- ® kolektivov niso zadovoljni ® r°čju v 60 gospodarskih or- ^ Nekatere velike gdar- mcntjranjh argumentov, kar ske odnose torej postavljajo 0 z dosedanjimi oblikami eko- ® ganizacijah. 0 ske organizacije, predvsem dopušča tako bojazen. Od za- odnosi zasnovani na ekonom- 0 nomskih enot. Član delov- V Zasavju lahko ugotovimo, q pa rudniki, imajo še vedno mis)j «}„ uresničitve zamisli skih enotah v čistejšo luč. To 0 nega kolektiva Steklarne da je oblikovanje ekonomskih 0 kapacitete in sredstva iz- -e Vi-ekakor potrebna daljša pa pomeni, da bodo na ta na* 0 Hrastnik je na primer za- enot dokaj vzpodbudno delo- 0 ven uporabe in se bedo doba ^ela strokovnjakov in čin postopoma odpravljeni tu- 0 stavil vprašanje svojemu valo na prizadevanje po obli- 0 morale le-teh iznebiti. Prav dručbenih delav.ev. Smer raz- di pogoji, ki ohranjajo takšna 0 podjetju: »Smo ali nismo 'kovanju gospodarnejšega go- 0 v tem je vzrok, da se je voja gospod*rstva pa je tu- ali drugačne lokalizme. 0 za razvoj ekonomskih enot? spodarjenja v komunah In 0 zagorski rudnik odločil M dl v Zasavju v koncentraciji 0 Ce nismo, ne tratimo časa tudi v razčiščevanju odno- 0 to, da se čim bolj razbre- proizvodnje s poudarkom na 0 in papirja v razpravah o sov v gospodarjenju med ko- ^ meni. V trboveljskem pa se maksimalni gospodarnosti VPLIV NA DRUŽBENO ZAVEST PREBIVAVSTVA vsega nepotrebnega ali premalo koristnega balasta. 0 Ce je tako, pelem dobijo ekonomsk.h Ni za nazadnje omeniti tudi ' vpliv gospodarjenja po ekonomskih enotah na družbeno zavest prebivavstva, 0 njih, če smo za njihov raz- munami. Naj samo ugotovimo 0 sprašujejo, ali bodo gospo- V£.ej, gospodarskih organiza-0 voj, pa se podvizajmo!« V primer rudnika Zagorje, kjer 9 danske enote, ki naj bi bile cjj se t>o^o morale otresti 0 delovnem kolektivu rudni- so Izločili iz obsega svoje go- £ izločene iz obsega rudnika, 0 ka Trbovlje-Hrastnik se ru- spodarske organizacije avto- q v samostojni obliki res 0 darji pogovarjajo takole: bušni promet; kjer je iz obra- 0 zadostili pričakovanjem. ^__ 0 Koliko dobimo po ekonom- ta rudnika nastala samostej- e Vprašanje je torej, ali bo- ” Razprave o 0 eki enoti?« Redki vprašajo: na gospodarska organizacija e do povečale obseg gespo- enotah še globlji smisel in zlasti pa na vzpodbujanje ini- 0 »Kako gospodari ekonom- TEVE »Varnost« in tako je e damosti, tonej ren.abilno- $ zahtevajo še večjo širino, ciative pri članih delovn h 0 ska enota?« Dejstvo pa je, bilo tudi pred več leti z obn- @ sti. Drugo vprašanje s tem ^ Razgovori na to temo naj kolektivov. Tudi za to imamo 0 da pri rudniku "še vedno ni tom rudnika, ki danes pred- 0 v zvezi pa je, ali bodo ^ bj tQTej predstavni- lep primer v hrastniški cbči- 0 jasnosti okrog ekonomskih stavlja samostojno Industrijo e eventuelne tovarne iz »to- p ke V6eh gospodarskih or- ni, in sicer v delovnem koiek- 0 enot, čeprav je bilo ime- gradbenega materiala. Že prej vam« zagotavljale rudniku ^ ganlz?.cij v Zasavju in naj livu železničarjev križišča Zi-0 ncvanlh že nekaj kom"s j. *z ekvirn rud n ka fr- ^ vse tisto, zaradi česar jih ^ t>odo torej preneseni iz dani most. Ker na želczn.ci 0 ki naj bi pripravile pred- bovlje Hrr.s.nik izlo.dla Ter- ^ rudn:k sedaj ima in dajale krogov posameznih gospo- delavsko upravljanje še ved- 0 log oblikovanja teh enot. moeleklrarna Trbcvlje in iz 0 družbi več kot dos.ej. ^ danskih organizacij in ko- no ni zaživelo (niti občina ne ve za njihov delež v gospodarstvu) in ker je znatno zapoznelo za tem upravljale n v ostalih delovnih kolektiv h, se člani tega delavnega kolektiva še zdaj ne morejo tuliti povsem samostojne. To se kaže celo v delovanju njihove krajevne skupnosti, kj r e ne znajdejo niti tedaj, k» 0 Odlašanje, ki je trajalo do- rudniškega obrat- je nastala ^ Vprašanje je torej v tem, mun. 0 slej, ko so se zedinili za Strojna tovarna. Trenulnn je 9 ali bodo odnosi med gospo-0 vzorec iz velenjskega rud- zastavljeno vprašanje izlo- g, danskimi organizacijami v , 0 nika, vse leto ni vplivalo čitve rudniške opekarne, ka n- y bodočih oblikah zagotavlja- nclomov In rudniške gradbr- fg lj nemotenost proizvodnje ne operative, ki naj bi tvorili 0 v svojem kompleksu. To-gradbe-io Industrijo v Trbov- 0 da enako vprašanje je žarah skupno s Tovarno zida- g stavljeno tudi odnosom kot pri Termoelek‘rami. Iz ^ med ekonomskimi enotami 0 vzpodbudno. PREVELIKA FORMALNOST — OVIRA ZA USPEŠNEJŠE DELO MNOGOKRAT POUDARJENO: CISTI RAČUNI — DOBRI PRIJATELJI! Geslo, ki nas vodi pri vsem v posameznih gospodarskih tem, kar želimo doseči z eko- Povs.m formalne ekonomske enote vse dos ej tudi , v Industriji gradbenega materiala Zagorje. Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik Pa se je odlcfiila za čakanje na zaključek rekonstrukcije. Tudi tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah nima urejenih dokončnih raz- gospodarr-kih enot več gospe- . r_____________________ „ ___ ___________ dr.rskih organizacij bi torej g organizacijah. To je vpra- nemškimi enotami, pa je vse- jma;0 na razpolago sren t a nastala nova go-podarska or- Q sanje pismenih dogovorov, kakor: C:sti računi, dobri pn- za ureditev kraja. Tako se je so bile ganiz cija, torej tovarna iz (g pravil podjetij ali njihovih jatelji! Vemo, da včasih raje na F,r;mcr zgcaii0> da so za »tovarn«. KONCENTRACIJA PROIZVODNJE IN GOSPODARSKIH ZMOGLJIVOSTI V tem so očitni zamelki morij — v ekonomskih enotah morebitnega bodočega kom-— ker je pred rekonstrukcijo, binata. Ce ugotovimo, da je V sedanjem podjetju »Sijaj« Tovarna zidakov termoelek- q statutov m sploh zasnov kaj prikrijemo, kot pa prika- uredjtev hiše št. 14, ko so de-■ - žemo, zlasti tisto, kar nam ni v čast in ne v korist. Poslej slabega gospodarjenja na račun dobrega v celotnem gospodarjenju gospodarske organizacije ne bo mogoče skri- ti, tudi ne bo moglo ostati pri @ Sele na redkih anomalijah, dosedanji delitvi sredstev rud- ® ki še obstajajo v na^cm nika Trbovlje-Hrastnik med 6 družbenem razvoju, lahko obema komunama po seda- » opazimo, kakšen razvoj j« 0 medsebojnih proizvodnih 0 odnosov, ki obvezujejo 0 partnerje med seboj. BREZ ANALIZ, IZRAČUNOV IN DOKUMENTIRANIH nar dobili, zalfiovali še ganizatorja. NE ČAKAJMO IN NE OKLEVAJMO UTEMELJITEV . -----,— ,—, . , --------- Strah pred negativnim izi- njem ključu razmerja 55:45, 0 že dosežen, im P°tem a'-‘e v Hrastniku so bile še pred trarne v Trbovljah v koopera- dom reorganizacij v gospodar- temveč bo z uvedbo ekonom- ® lahko dodobra ocenimo po- nekaj meseci na 28 delavcev ciji z Industrijo gradbenega jenju je lahko utemeljen le skih enot postala ta delitev ® trebe po nadaljnjem razvo- 4 ekonomske enote, v Grad- materiala v Zagorju, In sicer tako dolgo, dokler ni pred- realna — po uspehu eko- ® Ju družbenih odnosov, ki hodnih analiz, izračunov, nomskih enot. Ker vemo, da • 60 pogojeni vsekakor z raz- dokumentiranih utemeljitev, so perspektive za razvoj rud- 0 vojem gospodarstva. Prav Včasih Je bilo in se še doga- nika na hrastniSkem območju 0 to pa zahteva od nas- d® ja, da kdo predlaga znatne večje, kot na trboveljskem, se 0 ne oklevamo z dejanji, ki benem jx>djetju v Hrastniku z nevezanostjo na proizvodnjo pa so z ustanovitvijo ekonom- tamkajšnje hidrarne, in če 'skih enot degradirali takrat- upoštevamo izračune gradbenega direktorja v vodjo eko- nih podjetij, da jim kamnolo- nomske enote in e tem prak- mi in opekarne znatno poce- spremembe v gospodarjnju bo ta delitev z leti nagibala 0 nam prinašajo napredek. tično favorizirali delitev pod- nijo realizacijo gradenj, če jetja na niz neznatnih pod- bi njihova -proizvodnjo prlla-jetij. In podobnih pojavov je godili njihovim potrebam, pobilo še precej. To je bila po- tem se nam vsiljuje zaklju-slcdica nejasnih pojmovanj, ček, da je obseg težnje po ki so privedla tudi do tega, krepitvi koncentracije proiz- ene ali več gospodarskih or- v korist hrastniškega dela VIKTOR SIREC -tovarne iz »tovarn« V slogi je moč Del vveekcnd naselja občinskega sindikalnega sveta Hrastnik v bližini Pulja Nedavno je v Litiji nastalo iz dveh podjetij (iz »Gradbenika« in Splošnega obrtnega podjetja) novo, močno podjetje. Dosedanje delo prvega kot drugega dosedanjega kolektiva pa kaže, da se ljudje še ne poznajo dovolj med seboj. Odgovorni ljudje, zlasti pri Splošnem obrtnem podjetju, so sklenili, da je treba napeti vse sile, da se kolektiva zlijeta v celoto in nastopata enotno, če hočeta, da bosta prosperirala. Preti takim težnjam za enotnost in skupno delo pa govore določene parole, katerih glavna vsebina je, da ponovno prihaja na dan: mi smo od tu, vi pa od tam! Postavlja pa se tudi vprašanje, kdo je koga »požrl«. Tak način »zlivanja« obeh kolektivov v enega lahko samo obsodimo in ga moramo preprečiti skupno s kolektivi obeh pod- Slabo obveščanje Pred tednom je zbor pro-izvajavcev občinskega ljudskega odbora v Zagorju razpravljal o šestmesečni realizaciji občinskega družbenega plana. Za vsakomesečno obravnavanje problemov gospodarjenja se je zbor proizva-javcev odločil na pobudo občinskega odbora Socialistične zveze. Kaže • namreč, da občinski ljudski odbori nekoliko zapoznelo obravnavajo realizacijo družbenega plana, kar povzroča slabo obveščanje ljudskih odborov od gospodarskih organizacij, so pa še nekateri drugi vzroki. Tako je na primer pred devetimi dnevi občinski ljudski odbor v Litiji razpravljal šele o realizaciji družbenega plana v prvem tromesečju, je pa že poteklo drugo tromesečje. Tako zapoznelo obveščanje ljudskih odbornikov je vsekakor neučinkovito in je njegova svrha prej ko ne zadostitev formalnosti. Prav zaradi tega je pobuda iz Zagorja vse pozornosti vredna Podatki, ki jih obravnavajo vsak mesec na zboru pro-izvajavcev občinskega ljudskega odbora v Zagorju, prav gotovo niso do procenta natančni, ker težijo za tem, da bi bili z dogajanjem na tekočem, ne pa tudi s sleherno desetinko procentov iz izračunov. Prav je torej, da se s problemi proizvodnje v komuni ukvarja zbor proizva-javcev in da vpliva na gospodarjenje, v kolikor tega vpliva nimajo v dovoljni meri sami organi delavskega upravljanja v gospodarskih organizacijah. V hra.stniški občini na primer že dalj časa ugotavljajo tovariši iz občinske uprave, da jim goepodareke organizacije mesečno ne dajejo na razpolago zahtevanih podatkov in da zaradi tega no morejo. sgr(?*^jati nieeečnega gibanj:v' v gnetx*r*tvu, *a» radi č&ar fiofern r.bo? prBiz- vajaveev čestokrat razpravlja »od oka« in torej površno. Umestno pa je ob tem pripomniti, da bi moral sam zbor proizvajavcev ljudskega odbora zahtevati doslednost v zbiranju potrebnih podatkov, in da bi preko svojih članov, ki so obenem člani uprav ali vsaj člani kolektivov gospodarskih organizacij, lahko posredovali pri zbiranju podatkov neposredno pri podjetjih. Seveda se ta problem ne pojavlja samo v hrastniški občini. Včasih je mogoče razpravljati o gospodarjenju v gospodarskih organizacijah tudi brez natančnih pokazateljev za vso občino. Tega načina dela v zboru proizva-javeev so se lotili v zagonski občini. Za pripomniti pa je še dejstvo, da o temi »realizacija družbenega plana občine« govorijo v vseh občinah tudi v ostalih občinskih forumih. Nemalokrat se zgo- di, da se na več mastih srečajo isti obrazi in da obravnavajo iste probleme, pri čemer prihaja do formalnega obravnavanja. Ob tem pa je pomembno ugotoviti, da razpravljajo o temah (ne sicer vedno) tako, kot jim razpravo nakazujejo ustrezni upravni organi. Od to izhaja težnja dosedanjega predloga novega statuta v hrastniški občini, da bi v bodoče dati pravilnega poudarka tudi vrstnemu redu pristojnosti od občinske skupščine preko svetov, pri čemer želijo, naj po navodilih občinske skupščine ustrezni sveti usmerijo analiziranje določenih problemov in vprašanj, in naposled naročijo izvršitev tega dela upravnim organom b-čine. Tak način dela bi imel gotovo za posledico večjo aktivnosti svetov, ki bi delovali, tudi z večjo zainteresiranostjo in odgovornostjo, medtem ko zdaj marsikaj samo »prikimajo« referentu iz upravnega organa občine, ki zagovarja svoje lastno stališče, ki izhaja iz rutine, in včasih se zgodi - tudi iz birokracije. Mislim, da ni treba dvomiti o tem. da bi sveti večkrat drugače zaključili kakšno temo, kot pa sšclenejo, če bi imeli na razpolago dovolj vsestransko obdelanega gradiva brez predhodno pripravljenega edinega sklepa. Tak način razpravljanja bi dal tudi zborom proizvajavcev večjo vlogo, kot pa jo ta čestokrat izraža v svoji občini. Hkrati pa gre pri tem tudi za to, kako uveljavlja zbor proizvajavcev svoja pri« poročila in ali dopušča, da ta priporočila ostanejo le na papirju. To se prevečkrat dogaja, da ne bi na to posebej opozorili. viktor Sirec jeti j. Ce tega ne storimo, bo škoda obojestranska in utrpeli jo bodo delavci in uslužbenci ter družba. Simbolična združitev obeh kolektivov je bil tudi skupni sestanek dne 13. julija. Člani so deloma obravnavali nepravilnosti, ki so se svoje-časno dogajale v »Gradbeniku«. Važno pa je predvsem to, kar so na tem sestanku posebno poudarili, namreč: treba je gledati, kako bodo delali v bodoče kot enoten kolektiv. »Pranje umazanega perila« ne fco nikomur koristilo. To ni rešitev iz težav, ampak je rešitev le v skupnem delu, v skupnih naporih in v slogi. Slišali smo tudi, da za !>od-jc’"j ni problematično, kaj bodo Ijndje delali. Dela je dovolj (stolpnica, Sela Šmartno, pošta itd.). Kruha bo dovolj. če bodo vsi plani kolektiva polteno poprijeli za delo. Dvigniti bo trebi kolektivno zavest. Vsak član kolektiva naj čuti, da drla v svojem podjetju, kjer skupno s sodelavci ustvarja sredstva zase in družbo. Na sestanku je bil izvoljen »-članski izvršni odbor sindikalne podrrrniee. Sestavili so tudi kandidatne listo za 19-clanski delavski svet, pred katerim stoje odgovorne naloge. Od močnega in enotnega kolektiva imamo lahko vsi skupaj velike koristi. Bodeči delavski svet bo 1 oral vzeti svoje delo resne v roke. Naj bo res dejansko najvišji organ v podjetju, toda ne samo na papirju. Delavsko upravljanje je treba dokončno novsem postaviti na trdne noge. Ce bi delavsko upravljanje, n. pr. v »Gradbenik -«. Imelo gospodarjenje v svojih rokah, se ne bi dogajale take stvari, kakor smo jih slišali na sestanku (netočne informacije p s .enje-nih pogodbah). Novemu kolektivu želimo obilo d°lovnih uspehov. Dosegel jih bo s skupnim delom, ..obro organizacijo dela, s popolnim delavskim samoupravljanjem in s skupnim premagovanjem težav. j. r. Polletni dosežki 8t«w)*e:ijsko-ponlovnl Mok podjetja »Elektro-Tihovljc« ob Cesti 9. avgusta V Zagorju, M ga eradi zagorsko Gradbeno podjetje, je “v zadnji fazi gradi” Po podatkih, s katerimi razpolaga LO Trbovlje o polletni količinski realizaciji nekaterih industrijskih podjetij, je razvidno, da nekatere gospodarske organizacije zadovoljivo izpolnjujejo planska predvidevanja. 'Tželovni kolektiv trboveljske Cementarne je v lanskem polletju proizvedel 39.818 ton cementa, letos pa v istem razdobju 49.141 ton, kar je pa 8c ped polletnimi predvidevanji. Ta količinski izpad Je posledica zakasnelega poskusnega obratovanja nove peči, tako da je težišče proizvodnje v drugem polletju. Zlasti lepe polletne rezultate je dosegel delovni 1:>-lektiv »Elita«. Tako so v vseh šestih standardnih proizvodnih- skupinah presegli' planska predvidevanja. To pa kaže med drugim tudi na poznavanje tržišča in prilagajanje petrebam in povpraševanju slednjega. Prav tako so dosegli nadvse ugodne rezultate tudi v »Mehaniki«, saj so v skupini okovja za stavbno pohištvo presegli za 32,1%, pri instalacijskem materialu za 12.2% ter v skupini potrebščin za clck-trovode In kable za 17,S%. Enako so presegli za približno 2,5 % tudi vrednostno proizvodnjo. Določen zastoj v proizvodnji In hkrati v prodaji pa Je opaziti pri Tovarni pohištva, saj so dosegli količinsko proizvodnjo le z 38 7 odstotka. To Je pa posledica tržišča oziroma trenutnega zastoja v plašmaju. Aktivnejše delo organov upravljanja Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Litiji sodi med najdelav-■nejše v ljubljanskem okraju. , Doslej je imela 11 delovnih sej, prisostvovala je pa tudi ;vsem zasedanjem organov 1 samoupravljanja, na katerih so le-ti razpravljali ponovno 'o zaključnih računih gospodarskih organizacij. Sicer so pa v Litiji že zaključili s prvo fazo dela komisije, to je z analizo zaključnih računov gospodarskih organizacij za leto 1961. Tajnik komisije Avgust SPAT je povedal, da je komisija ugotovila vrsto po-'manjkljivosti, ki jih bo kazalo čimprej odpraviti. Med drugim je ugotovljeno, da so ivsebovali dosedanji pravilni-|ki o delitvi osebnih dohodkov gospodarskih organiza- cij vrsto neekonomskih določil, ki pa niso izstopala verjetno zaradi tega, ker so ustvarjale lani gospodarske organizacije sorazmerno manj dohodka kot prejšnja leta. V pravilnikih o delitvi čistega dohodka pa delitvena razmerja na osebne dohodke in sklade niso zagotavljala trajnejšega razvoja gospodarskih organizacij. Sicer je ugotovljen, da so v razpravah okrog analiz k zaključnim računom gospodarskih organizacij za lansko leto dobili proizvajavci na področju litijske občine vse večjo vlogo in je vse bolj tudi čutiti aktivnejše delo in bolj samostojnejše odločanje organov samoupravljanja. Zeleno pa bi bilo, da bi bili vsi litijski proizvajavci seznanjeni s finančnimi in proizvodnimi načrti podjetij, še posebej s perspektivnimi plani. Ob vsem tem pa ne bo kazalo pozabiti tudi na večjo družbeno-ekonomsko vzgojo proizvajavcev. Zdaj v Litiji tudi ugotavljajo, da so osnovna sredstva v gospodarskih organizacijah precej izrabljena-Tako znaša povprečna starost osnovnih sredstev — z izjemo 10 novih pnstančnih strojev v Predilnici - od 45 do 50 let. Na podlagi te ugotovitve bo litijska občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov predlagala zboru proizvajavcev pri občinskem ljudskem odboru Litija uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev in združenih sredstev gospodarskih organizacij za potrebne rekonstrukcije oz. obnove strojnega parka, da bodo litijske gospodarske organizacije lahko konkurenčne. Ob podrobnejši analizi gospodarjenja v zadnjih letih je postalo tudi očitno, da bo treba nekaj manjših gospodarskih organizacij, ki same nimajo perspektive, združiti. Doslej sta se že združila Obrtno podjetje Litija in gradbeno podjetje »Gradbenik«, v prihodnje bo pa po mnenju komisije postalo aktualno tudi vprašanje združitve obeh kmetijskih zadrug v občini. Komisija je že zdaj izdelala vrsto predlogov zboru proizvajavcev za odpravo določenih pomanjkljivosti. Razumljivo pa je, da bodo morali v prihodnje zbor proizvajavcev, občinski ljudski odbor in njegovi sveti ier drugi upoštevati priporočila ob največji podpori vseh družbeno-političnih organizacij. - M. L. Priprave za analizo osebnih dohodkov Občinska komisija za izva- Jasno je, da bodo morale janje načel o delitvi čistega gospodarske organizacije iz-dohodka v gospodarskih or- polnjevati te obrazce bolj ganizacijah je te dni pregle- dosledno ter v njih navesti dala vso dokumentacijo in vsa dejanska izplačila, tako analize vseh 34 gospodarskih da ne bodo take očitne raz-organizacij v trboveljski ko- like med DOD in zaključni-m^' mi računi, ki morajo vsebo- Tako je komisija ugotovila, vati vsa izplačila, da je obrtno podjetje »Zla- Na omenjene razlike je komisija naletela pri Elektrarni in Mehaniki ter še nekaterih drugih gospodarskih organizacijah. J. Savšek V Zagorju so v teku dela pri rekonstrukciji separacije Rudnika Zagorje tanstvo« izplačalo v lanskem ' letu 1 milijon dinarjev več za osebne dohodke, kot pa bi smelo. O tem je že raz-1 pravijal njihov delavski svet, ki je sklenil, da se mora ta znesek v letošnjem letu na-I domestiti bodisi s povečano proizvodnjo ali pa s povrnitvijo sredstev. , Komisija je prav tako ugo- ’ podjetju1 »1 lunil« lanTTzrVzT Pred nedavnirr> je bila se- šniški center za k čMiJ za csebnTdoholke ja izvršnc8a odbora občinske- pridelke, pridelovala _ . . _________________________ • bližno 3 milijon^ dinariev gi‘ odboru SZDL v Trbovljah, položljivih površinah čimveč Planiranje naj bi bilo takšno, tijske proizvodnje, izebraže- . več, kot pa bi sme’i Za to katerc 60 ,se ud('iežiii tudi kmetijskih proizvodov (krom- da ne bi nastale nepotrebne vanje obstoječega kadra v KZ ' podjetje pa komisija še ni KZ^Trt>ovlJe, na- pirja, sadja, zelenjave, mesa, težave. Kmetijska zadruga naj in ostala tekoča vprašanja na zavzela dokončnega stališča . ., , , ... in bo o predloženi dokumen- stopmki krajevmh orgamzac,l Problemi kmetijstva in gozdarstva kmetijske na raz- nega plana celotnega razvoja V nadaljnji razpravi so pro-i v obeh gospodarskih vejah, učevali še produktivnost kme- dalje predstavnik LO ter za- mleka itd.) ter da bi se obde- bi proučila tudi kooperacijsko tem področju. Posebno pa so lovalne površine kar na ji nten- sodelovanje z individualnimi podčrtali potrebo proučevanja taciji še razpravljala Kaže Soclal-st.cne zveze Klek, Ga-| pa, da gre za prevelike oseb- bnsko in Dobovcc- Glavna te" ne dohodke, ki niso bili v ee- ma ™zJ*«ve na tej seji so bili loti zasluga kolektiva. - Problemi in naloge razvoja Komisija izdeluje sedaj in gozdanstva v tr- šanju nadaljnega razvoja analizo osebnih dohodkov, obeliski komuni. kmetijstva in gozdarstva v na podlagi katere bo ugoto- Ze,v uvodnih mislih o tem komuni je bilo poudarjeno, da zivneje izkoristile za večji donos in plasma na trboveljskem trgu. V nadaljnji razpravi v vpra- vila povprečni osebni d oho- vPra^anJu je bilo poudarjeno, je treba kmetijskim proizva- določeno pomoč tudi LO. Tu delt v komuni in tako delo- da ie razv°J kmetijstva in jalcem temeljito obrazložiti bi bilo treba razmišljati o po-( čila naj nižji osebni dohodek gozdarstva v občini neločljivo velik pomen razvoja obeh stepnem odkupu zemljišč, ki ' v komuni, ki je potreben za P°vezan. in da bi bilo zgre- teh gospodarskih vej. Ugoto- sedaj tvorijo osnovo živino- 1 določen življenjski standard. ženo’ Probleme obeh gospo- vili so, da bo treba razmišlja- rejskega obrata. Iz dosedanjih ugotovitev je darskih vej proučevati ločeno, ti tudi o nadaljnji or-razvidno, da so izkazani Udeležene; tega posvetovanja ganizacijski izpopolnitvi in osobni dohodki precej raz- K0 naglasili, da je napačno razporeditvi dela ter o učni od podatkov, ki so mnenje, češ da kmetijstvo in medsebojnem povezovanju v J Jih gospodarsko organizacije gozdarstvo v trboveljski ko- KZ, če hočemo doseči ! £r(?dl°žilc' LO na obrazcu muni glede narodnega dohod- večje in boljše rezultate. , . . (delavčev osobni doho- k a ne pomenita mnogo. Upo- Prav tako bo potrebno naj-„Ji, ugotovljeno jo, da so Sevati je namreč treba, da tesnejše sodelovanje tudi med _ u poaatki prooej vi5ji od tl. so v komuni štirje krajevni svetom za kmetijstvo pri LO -sun, Ki jih gospodaren*, or- odbori izključno kmečkega in pristojnimi organi KZ gle- k^k^žf 2,naČajf’ Mdal-ie da kmetij- do razvoja kmetijstva in goz- I m- 1^,lTvke h,V° Zg0lj g°st>odar6ki pro- danstva. Pozitivno in tesno , , izkazujejoveoh blem, temveč je tudi družbe- sodelovanje je pa potrebno plačil, ki gredo iz skladov n o-politično vprašanje. Ob tel tudi med K 7 in tac (Osebnega dohodka, zaradi če- priliki je »£££&£?£ 22 latern gozK sar tudi ugotovitve, s kate- treba, da na i bi (_________ (T i it ^ rimi razpolaga LO, niso toč- druga Trbovlt tudl 6,uibo RozdneRa nc g u« lroovije »pričo okoli- gospodarstva. Poudarili so ’ da je kraj močan potro- prav tako potrebo perspektiv- proizvajavci, kjer bi morali problemov glede nadaljnjega iti v dve smeri: v gozdno in razvoja kmetijstva in gozdar« kmetijsko proizvodnjo. Ugoto- stva v najtesnejšem sodelova« vili so med drugim, da je važ- n ju s kmetijskimi proizva javna naloga KZ nadaljnji raz- ci. voj živinorejskega obrata, kjer bj zadrugi moral nuditi Za 15 odstotkov cene »e (ma) ZAGORJE - V prizadevanjih, da se poceni grr.d« n ja, zlasti še stanovanjska izgradnja, je delovni kolek iv Gradbenega podjetja iz Zagorja znižaj s 1. julijem v povprečja za 15 odstotkov cene gradbenim elementom, ki jih izdeluje v stranskih obratih podjetja. Ukinitev poverjeništva (s) TRBOVLJE - Z ustanovitvijo nove gospodarska zbornice za ljubljanski okraj se bo ukinilo dosedanje poverjeništvo gostinske zborni-v proizvodnji. Načrta za bun- oc za zasavsko območje v Tr-kerja za premog in hidrirno bovljah. Sedaj se bodo po apno sta že izdelana, vendar potrebi ustanovile sekcije, ki z deli še ne morejo začeti, bodo registrirale in reševale ker čakajo na soglasje zaradi vse morebitne gostinske pro-predvidene prestavitve želez- bleme v okviru nove gospo-niških tirov. danske zbornice. Novi bunkerji v zagorski Industriji gradbenega materiala (ma) ZAGORJE - V Industriji gradbenega materiala v Zagorju pripravljajo gradnjo bunkerjev za premog in hidrimo apno, s čimer bi odpravili dosedanje tesno grlo Novo: odbori krajevnih zadružnih skupnosti Na področju občinskega ljudskega odbora Litija je zdaj 26 krajevnih odborov. To sorazmerno precejšnje število je — gledano z gospodarskega in družbeno-politič-nega stališča — oviralo izvajanje širše gospodarske politike v litijski občini. Ta razdrobljenost krajevnih odbo- laz; Save; Vač; Polšnika in Konjšice; Dol in Gradišča ter Štange, Štangarskih poljan in Reke — Gozda. Na zadnjih sejah krajevnih odborov na področju litijske Ribče, Črni potok, občine je bilo slišati tudi pre-Gozd in Stangarske cej pripomb na račun dela ter o komunalnih investicijah v občini in lokalnih komunalnih gradnjah. Doslej je imelo seje že 21 krajevnih odborov, sej pa še niso sklicali krajevni odbori Jevnica, Reka — rov je med drugim tudi po- logi občinskega Ljudskega od- peljane. Člani krajevnih od- kmetijskih zadrug, zlasti še borov so se strinjali s pred- Kmetijske zadruge Litija, pri vzročila, da so se krajevni odbori ubadali le z reševanjem vprašanj komunalne dejavnosti za posamezne vasi, druga važna vprašanji perspektivnega razvoja v občini, izvajanja proračunske politike in drugo, so pa le bolj poredko ali nikoli prišla na dnevne rede sej krajevnih odborov. Zavoljo tega je ljudski odbor priporočil vsem krajevnim odborom v občini, da bora Litija o bodoči vlogi, nalogah in pristojnostih, ki jih bodo imele krajevne skupnosti v litijski občini. Predlagano je tudi bilo, da naj bi bilo v prihodnje na področju litijske občine 13 čemer je bilo poudarjeno, da imajo strokovni kmetijski uslužbenci premalo stika s kmetijskimi proizvajavci. Predlagano je pa tudi bilo, da naj bi ob ustanavljanju krajevnih skupnosti ustanovili tudi odbore krajevnih za- krajevnih skupnosti. Tako družnih skupnosti, ki bi ime- naj bi bile krajevne skupnosti za področje Litije; Gabrovke, Tihaboja in Moravč; Kresnic, Jevnice in Ribč; Primskovega, Ješč in Sobra-če; Velike Kostrevnice; Ho- skličejo najkasneje do konca tič»; Šmarlna, Zavrstnika in meseca julija seje krajevnih Črnega potoka; Jablanice, odborov, na katerih naj bi v navzočnosti predstavnikov občinskega ljudskega odbora razpravljali o dosedanjem delu krajevnih odborov in njihovih bodočih nalogah ter o formiranja krajevnih skupnosti in vsebini dela krajevnih skupnosti glede na vlogo, ki jim jo bo dal nov statut občine. Zraven tega je predlagana še razprava o perspektivnem razvoju kmetijstva in nalogah krajevnih skupnosti pri izvajanju gospodarske politike na področ Cerovice, Brega in 'Iradiških li predvsem nalogo spremljati razvoj knfictijstva na svojem področju, spremljati izvajanje plana kmetijstva ter razpravljati o problemih, raznih akcijah, predlogih in priporočilih zadružnim svetom In upravam km-tiiških zadrug. M. L. Gibaire osebnih dogodkov (ma) ZAGORJE - Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi je na zadnji seji zbora proizvajavcev objavil podatke o gibanju osebnih dohodkov v maju letos. V indu-bila striji je bil dosežen v maju povprečni osebni dohodek 30.885 din, in je za 9,49% večji v primerjavi S povprečnim mesečnim osebnim dohodkom v prvih štirih me- Ju kmetijstva in gozdarstva secih letos ob nekoliko (0,81%) zmanjšanem številu zaposlenih. V gradbeništvu je bil dosežen v maju povprečni osebni dohodek 26.479 din, v trgovini 21.286 din, v gostinstvu 23.027 din, v obrti 25.020 din, v komunali 26.557 din In v kmetijstvu 30.778 din. Skupaj v gospodarstvu je bil pa dosežen povprečni mesečni osebni dohodek 30.037 din. Prijetno so združili s koristnim Zaključek sezone je bil za Svobodo-Center in njene sekcije v sezoni 1961/1962 bogat in ploden. Za uspešno delo je upravni odbor društva priredil preteklo nedeljo za sodelujoče sekcije skupen izlet z avtobusi v Slovensko Primorje. Prijetno na tem izletu so združili tudi s koristnim. Ob tej priliki so izletniki obiskali bolnišnico za kostno in sklepno tuber- kulozo v Valdoltri in tamkaj izven programa obiskali naj- priredili enourni koncert. Na terasi ob morju so se zbrali bolniki in osebje bolnišnice na verandi in okrog nje. Godba na pihala iz Trbovelj ter mešani pevski zbor »Slavček« in moški zbor »Zarja« so bolnikom in osebju bolnišnice pripravili lep dopoldanski kulturni užitek in razvedrilo. Ob koncu so godbeniki še Ob koncu lanskega leta so v Zgornjih Trbovljah na trgu Franca Fakina odprli edino samopostrežno trgovino v Trbovljah. Določen odpor potrošnikov proti samopostrežbi je pa kmalu nehal, ko so gospodinje spoznale, da si lahko hitro postrežejo in tako pridobijo veliko časa. Kako velik promet je v samopostrežbi, nam najbolje pove podatek, da je bil enodnevni izkupiček že 500.000 din. V trgovini poudarjajo, da so se potrošniki navadili na specializirano trgovino ter da je promet enakomeren, le ob praznikih, plačilnih dneh in sobotah je pa opaziti nekoliko večji promet Cene in marže mlajše bolnike, ki ne morejo hoditi, in jim posebej zaigrali. Bil je to lep in prijeten obisk, ki bo ostal članom Svobode-Center -še dolgo v spominu. »Se vas bomo obiskali!« so ob zaključku zaklicali Trboveljčani, ko so zadovoljni odhajali iz Valdoltre. ar. Trboveljčani ob koncertu v Valdoltri Nedavno tega je LO Trbovlje sprejel sklep o določenih maržah za trgovska podjetja v komuni, kar je imelo za posledico sprostitev cen na lanskoletno decembrsko raven. Ta sprostitev cen je v povprečju 3-odstotna pri industrijskih artiklih v korist potrošnika, pri prehrambenih artiklih je pa opaziti delno povišanje cen. Določeno krivdo za povišanje cen nosi trgovsko podjetje »1. junij« ter proizvajavci. Trgovsko podjetje prodaja zraven povprečno določene marže tudi ostale prehrambene artikle, katerih cena je regulirana s prejšnjimi predpisi (mast, sladkor, moka). Če ne upoštevamo alkoholnih pijač, kalltulira trgovsko podjetje »1. junij« v špeceriji maržo od 12 do 30 odstotkov tako, da povprečna marža ni večja od 18 odstotkov. Ta povprečni pribitek od 12 do 30 odstotkov je pa določen od delavskega sveta zato, da kalkulant lahko drži enotnejše cene v vseh poslovalnicah zaradi različnih nakupnih cen. Podjetje kalkulira tako, da imajo enotne cene v vseh poslovalnicah. Jasno je pa, da ni pri vseh artiklih enotne cene. Pri pregledu ustvarjene marže so ugotovili, da so lani dosegli povipreček neto marž 14,97 odstotkov, letos pa 14,87 odstotkov. To pa kaže, da so delno v povprečju znižali cene tudi prehrambenih artiklom in daje opaziti tendenco zniževanja cen na lanskoletno decembrsko raven. Jasno pa je, da ima podjetje precejšnje težave, ki jih povzročajo pasivne poslovalnice. Ena izmed glavnih nalog delavskega sveta je, najti pot, da se te poslovalnice spravijo na renlabilnejšo bazo, oziroma kje dobiti sredstva za kritje Izgub. Tu so zajete v glavnem odobrene poslovalnice In tiste, ki prodajajo špecerijsko blago razen Požuna in Blagovnice. Težkoče v vzdrževanju oziroma vsklajevanju cen z decembrsko ravnijo so v tem, da sami proizvajavci pošiljajo blago po višjih cenah kot lani. Tako npr. pošilja -Zitt Makedonija« riž »Biser« po 10 dinarjev dražje za kilogram. Ugotovili so tudi, da proizvajavci isto blago pakirajo drugače in ga prodajajo po dražji ceni. Enako je s tovarno kruha tn peciva »Soko« Iz Beograda, kjer so podražili napolitanke za deset dinarjev, trgovsko podjetje »1 junij« pa je dvignilo ceno za 20 dinarjev, se pravi od 480 na 500 dinarjev za kg. Prav tako so zvišali ceno čajnim kolutičem za 30 dinarjev za kg, čeprav je nakupna cena le za 10 din večja kot lani Pivo - prej nakupna cena 175 din, prodajna 200, sedaj nakupna cena 170, prodajna 220 din za liter. Parketna pasta prej 260. sedaj 210, prodajna cena 272 dinarjev. Kupna cena rezancev prej 225 din, prodajna cena 260 din, sedaj nakupna cena 234, prodajna pa 280 din za kilogram. Analiza poslovanja (ma) LITIJA — Oba zbora občinskega ljudskega odbora Litija sta sklenila, da naj svet "za gospodarstvo pri ob-1 činske . ljudskem odboru izdela analizo o gospodarskem položaju in perspektivah vseh manjših gospodarskih organizacij v občini. Zraven tega so predlagali, da naj bi obrtne delavnice, kjer zaposlujejo po enega ali dva delavca in poslujejo z izgubo (Krojaštvo, Čevljarstvo itd.), predlagali v redno likvidacijo. Še okrog 100.000 srajc zn Izvoz (ma) ZAGORJE - V tovarni konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju so v prvih šeslih mesecih letos predelali za izvoz okrog 133.060 kv. m blaga In Izdelali okrog 63.000 srajc. Računajo ,dn bodo letos predelali za Izvoz šc okrog 200.000 Uv. m blaga In izdelali nad Povečati vlogo Trbovelj v turizmu Slovenije Svet za turizem in gostinstvo pri okrajnem ljudskem odboru je pred kratkim razpravljal med drugim tudi o perspektivnem programu o razvoju turizma in gostinstva v zasavskem turističnem območju. Ker menimo, da bo obravnavano gradivo zanimalo tudi naše bravce, smo se odločili, da v današnji in prihodnjih treh številkah nanizamo nekaj značilnosti iz perspektivnega programa o razvoju turizma in gostinstva v Zasavju. Ugotovljeno je, da je vloga pričakovati razvoj športnega ključno za pospešitev turiz-Zasavja v turizmu Slovenije in izletniškega turizma v ma. trenutno še izredno majhna, okolico Trbovelj, za katerega obrova in modem za-iia To ni v najmanjši meri po- bi kraj služil za izhodišče. g0%°£°%a hr?teku™?e'ie sledica slabe cestne poveza ^ Potrebna je zgraditev v teku. To gostišče je locira-ve oziroma slabega stanja avt0busnih postaj na vseh no v središču rudarskih ko-0661 postajališčih. lonij, in tja rudarji rad: za- To kar velja za Zasavje # ^ priljubljeni haja->°- izletniški točki Trboveljča- ® Glede na nadaljnjo re-nov, je treba adaptirati že konstrukcijo trboveljske Ce- Podmeja nad Trbovljami je zdaj znana kot priljubljena izletniška točka Trboveljčanov, računajo pa, da bi tam zgradili rekreacijsko središče kot celoto, velja tudi za samo občino Trbovlje, saj je v pogledu turizma v primerjavi 'z ostalo Slovenijo ta predel slabše razvit kljub ugodnim naravnim pogojem, To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da v sami turistični dejavnosti ni bilo vloženo večjih sredstev, razen v gradnjo in obnovo planinskih domov na Kumu, Mrzlici In Partizanskem vrhu ter v kopališče z olimpijskim plavalnim bazenom, kar se tudi odraža v .povečanem turističnem, prometu zadnjih let. Majhna povprečna doba bivanja označuje turistični promet občine Trbovlje kot izrazito posloven oziroma izletniški. Izredno pereče je vprašanje prenočnhiskih kapacitet, saj je v samem mestu le malo sob. Premajhno število prenočninskih kapacitet glede na pomen, ki ga imajo Trbovlje v poslovnem turiz-,mu in na potrebe po širši uveljavitvi rekreacijskega izletniškega turizma, je še bolj pereče, zlasti če upoštevamo, da ni na voljo zasebnih turističnih sob in prenočitvenih možnosti v weekendih in gostiščem, verjetno nekje v bližini postajnega poslopja. e V Domu na Partizan« ekem vrhu bi bilo treba rešiti _ _____problem pitne vode, saj je * v„ sedai razpolago le dežev- nica. savske ceste bo potrebno na bregu Sove nasproti postaje zgraditi (R Na Kumu je treba zgra- turistično - gostinski objekt, diti cesto, da bo mogoče tu-Zasnova tega turistično-go- di to postojanko približati stinskega centra ob Zasavski večjemu štc ilu turistov, na magistrali predvideva zraven drugi strani pa omogočiti iz-gostinskega objekta s preno- koriščanje do sedaj težko do-čišči še parkirni prostor, ben- stopnih gozdov, kar še potr-cinsko črpalko, nudenje tu- juje upravičenost gradnje ie rističnih Informacij s prospekti, spominki, turistično literaturo, razglednicami in podobnim. ceste. Zgraditi bi bilo treba cesto Klek-Planinska vas-Knez-dol in njeno povezavo preko ® Mrzlici bo treba obstoječe ceste s Podmejo. adaptirati oz. ninski dom. razširiti pla- ® Potrebna bi bila tudi no- S Veliko število zaposlenih vogradnja zimskega bazena, v Trbovljah zahteva ureditev Predvsem za rehabilitacijo rekreacijskega središča na ?z' P1*’-10™1! '"v?* Podmeji z novogradnjo gosti- lidov. Nujnost gradnje tak- Mrzlice šča, ki je nujno potrebno ob 4ne*a objekta za rekreacijo upoštevanju dejstva, da je delovnega človeka na eni tod prehod iz Zasavja v Sa- strani 1° kot športno vzgoi-vinjsko dolino. Od Podmeje ni »bjekt na drugi strani ie drži do Mrzlice tudi nova ce- Pokazal obstoječi plavalni testa, po kateri je mogoč pre- zen’ ki je prezaseden. Na-voz z avtomobili, in je tako 6n' za novogradnjo so v pri-gradnja rekreacijskega sredi- prav‘' šča na Podme ji še bolj opra- v razpravi o perspektiv* vičijiva. Ob tem rekreacij- nem programu razvoja turiz-akem središču bi kazalo kas- ma in gostinstva na področju campingih. Obstoječe stanje obstoječo gostilno v hotel ali mentarne in s tem celotnega nejc zgraditi še weekend na- trboveljske občine so člani v gostinstvu je nezadovoljivo sodoben gostinski obrat, ki postajnega območja je v na- eelje, za ureditev katerega SVeta za turizem in gostin- in zahteva perspektivno ure- bi imel tudi tujske sobe. Sam Črtu rušenje Kolodvorske re- naj bi dale sredstva gospo- stvo pri okrajnem ljudskem ditev gostinske mreže. Ob- J aJ J6 izrazito turističnega stavracije in bo potrebno to darske organizacije in tudi odboru Ljubljana med dru- gim naglasili: 0 — v okviru programa določiti prioriteto gradenj; 0 — posvetiti več pozornosti izgradnji in organizaciji družbene prehrane. Sedaj se rešuje problem družbene prehrane v redni gostinski mreži, ki pa obstoječih potreb v celoti ne more kriti; 0 — aktivneje je začeti reševati pomanjkanje prenočninskih kapacitet; glede na močan poslovni dotok gostov in razgibano tradicionalno športno dejavnost; 0 — glede na ugodne pri-rodne pogoje aktivneje izgrajevati objekte za dnevni in tedenski oddih delavcev. V to izgradnjo naj se aktivno vključijo turistično društvo, delovni kolektivi in občinski sindikalni svet in 0 - razčistiti vprašanje, ali naj postanejo Trbovlje izhodišče za izlete samo za domačine ali za turiste nasploh. (ma) stoječi obrati so v glavnem pomena in bo dom služil iz- gostišče nadomestiti z novim zasebniki, urejeni za postrežbo v klasičnem sntislu, razen restavracije -Turist«. Večji del obratov je pa potreben tudi temeljite prenovitve. Na podlagi dosedanjega razvoja ter razpoložljivih pri rodnih in ostalih pogojev pa je mogoče pričakovati, da se bodo Trbovlje v prihodnje še bolj uveljavile v poslovnem turizmu, istočasno pa tudi kot primemo izhodišče za izlete v okolico s številnimi razgledišči in izlefišči, ki omogočajo temu področju glede na število zaposlenih nujr. potreben razmah rekreativnega turizma. Pospeševan ie te vrste turističnega promc>n pa zahteva gradnjo mate-alnih csnov Nova Zasavska cesta bo bistveno povečala možnosti za nadaljnji razvoj turizma, tako v Trbovljah kot v vsem Zasavju. * Trbovlje potrebujejo povečane prenočninske kapacl-' tete že zaradi poslovnega tu- j rizma. V prihodnje je pa Poslopje Podjetja za ptt promet Trbovlje ,*&**•■ Letos tretjič med nami V Cesarskih kamrah so se pripadniki JLA krepko spoprijeli s kamenjem. Lansko leto so tod gradili predor in g* tudi prebili. Letos so pa geologi ugotovili, da bi predor predstavljal nevarnost za promet in so se zato odločili, da ga porušijo in zgradijo usek. Delo v skalah tik nad strugo reke Save je izredno nevarno in .zahte'”'? Obisk pri graditeljih nove Zasavske ceste 2e večkrat smo pisali o Zasavju. In že tretje leto nas gradnji nove Zasavske ceste navdušujejo s svojim nese-in o njenih graditeljih — pri- bičnim in požrtvovalnim de-padnikih naše Jugoslovanske lom, v želji, da bi nam čim-Ijudske armade. Pred 22. ju- preje zgradili cesto, na kalijem - dnevom vstaje slo- tero je Zasavje čakalo de-venskega ljudstva smo se od- setletja. ločili, da jih obiščemo in ob- Nova ^savska cesta je že javimo slikovno reportažo o vidn3i pravzaprav so pa do- lble Je še en posnetek Cesarskih kamer, najtežavnejšega področja p<,gr* že v kratkem lahko vrtela ob prijetnih zvokih na jmoder- ■ n e j, ih skladb brhka dekleta', na letnem vrtu pri Restavraciji. Prišepnil sem vam zato, ker se bojim, da se ne' M kdo premislil in našel objektivne vzroke in težave, da plesa ne bi bilo. Kot obetajo, bodo vneti plcsavoij lahko segrevali pete vsak* večer. Obilo zabave in uspehov!' Kot vse kaže, bodo morali j kmalu postaviti še kako lično kočo na bližnjih planinah okrog Trbovelj, kajti vsak' dam in zlasti ob nedeljah in sobotah je vse več Trbovelj-’ čanov, ki se zatekajo v naravo, In veseli so, da posluje vsak dan v lovski koči nad Podmejo prijazen gostilničar, ki vsem žejnim in lačnim kmalu poteši žejo in lakote. Za sedaj bo dovolj potepa, Udri drugič pa kaj ve? .e Trbovljah in Trboveljčanih. X»eko BAV®BK Pridite v Medijske toplice Vloga Medijskih toplic v slovenskem turizmu je majhna. To ni v najmanjši meri posledica slabe cestne povezave oziroma slabega stanja cest. Ureditev ceste Trojane — Izlake — Zagorje (kdaj?) in dograditev nove Zasavske ceste pa odpirata široke možnosti za povečanje prometa v Medijskih toplicah (katerih obrat je zdaj tudi »Obrezi j a-) in odpira v tem pogledu turizma v zagorskem področju nove, vse večje perspektive. Novo vodstvo Medijskih toplic si prizadeva, da bi privabilo kar največ gostov. Zato ni čudno, če so zadnjo nedelja v juniju presenetili Medijske toplice številni gostje, saj so našteli okrog doma kar 110 osebnih avtomobilov. Zato je nastal problem — parkirni prostor. Kolektiv tega turističnega centra se je zaradi tega odločil, da do nedelje 15. julija uredi p>okrit parkirni prostor zadaj za domom za okrog 150 osebnih avtomobilov. Računajo pa še na ureditev parkirnega prostora na levem bregu potoka. V zadnjem času se je v turističnem centru Medijske toplice močno povečal promet. Zato vse bolj računajo tudi na ureditev novih sanitarij, novih kabin, zasilnih garderob in slačilnice na prostem. Prenočninske zmogljivosti Medijskih toplic so letos mnogo slabše zasedene kot prejšnja leta. V začetku julija je bilo v Medijskih toplicah 6 stalnih gostov, od tega 3 Danci. Za mesec avgust pa imajo zasedenih po, dosedanjih prijavah doslej polovico postelj. Za letovanje v Medijskih toplicah se zanimajo v večjem številu tudi Beograjčani, Novosadčani, Zagrebčani in drugi. Letos so sicer v Medijskih toplicah zamudili dotok teh turistov. Zato so sklenili, da bodo za novo sezono pripravili primemo reklamo in navezali stike s turističnimi in potovalnimi agencijami, da bi imeli skozi vso sezono zasedene zmogljivosti. Lepo vreme in dostopne cene vas vabijo še vedno na obisk Medijskih toplic. Ce se boste odločili za letovanje v tem idiličnem kraju Zasavja, ne boste razočarani. (ma) Medijske toplice Se tretjič: Rabljen hladilnik prodali za novega Zadnjo soboto se je zglasi) v našem uredništvu Ivan Juteršek in nam podrobno razložil zadevo glede nakupa rabljenega hladilnika za novega. Med drugim je povedal: »16. maja sem šel po trboveljskih trgovinah z name- nbm, da kupim hladilnik. Med drugim sem se oglasil tudi v poslovalnici »Železnine« pri Germu. Tam sem videl neki hladilnik, ki je stal okrog 80.000 din. Vprašal sem pa, če imajo kakega cenejšega. Tov. Romih me nato odpeljal v skladišče Tednik bravcev PREB1VAVCI S TRGA SVOBODE V TRBOVLJAH PIŠEJO Tovariš uredniki Podpisani (našteto je precej podpisov strank s Trga Svobode v Trbovljah) javno vprašujemo, zakaj se cesta skozi Njivo — od odcepa pri trgovini Paš pa do mostu pri Klavnici (ki je prepovedana za jro-met), uporablja za učenje voznikov motornih vozil — amaterjev. 2a delavce je to neznosno, saj spričo nemira ne morejo počivati ali spati. Posebno so prizadeti tisti, ki imajo nočno službo. Zraven tega pa po-menjo ti vozniki — amaterji nevarnost za otroke, ki jih je na tem področju kar 144. Dogodilo se je že, da se ie otrok v zadnjem trenutku rešil, da ga šofer — amate ni povozil. Vprašanje je, če v Trbovljah ni drugega mesta, kjer bi se lahko učili šoferji — amaterji. O tem smo razpravljali že na zboru volivcev in izrekli nezadovoljstvo nad tem, vendar za zdaj še brez uspeha. Prizadeti s Trga Svobode v Trbovljah 7.AKAI SLABI ODNOSI MED ŠAHOVSKIMA SEKCIJAMA SVOBODE I IN SVOBODE 11 V HRASTNIKU? Tovariš urednik! Že dalj časa sem priča izredno slabim odnosom med šahovskima sekcijama Svobode I in Svobode II v Hrastniku. Največje trenje je pa med obema predsednikoma teh sekcij. Predsednik Svobode I je bil na zadnjem zasavskem šahovskem prvenstvu sodnik, zaradi cesar mu je bil obljubljen honorar od predsednika šahovske sekcije Svobode II Milenkoviča, katerega pa še ni dobil. Ob mojem zadnjem razgovoru z Milenkovičem mi je leta dejal, da on tega honorarja tudi nikoli ne bo dal, čeprav mu je ostalo še precej denarja iz tega prvenstva. • Da poravnam spore med obema predsednikoma, sem 3. julija odšel na brzotur-nir šahovske sekcije Svobode II. Sredi partije med Milenkovičem in menoj je prvi ob izgubljeni poziciji nenadoma zagrabil figure in jih vrgel po tleh. Na moje besede, da ga je za tako vedenje lahko sram, je zakričal: »Ge ne boš hitro tiho, ti bom dal takšno brco, da se ne boš nikoli več pobral.* Ker so se prisotni zgražali nad takim početjem, svoje obljube Milenkovič ni izvršil, in me je potem le surovo porinil skozi vrata. Mislim da je jasno, kje so vzroki Za tako slabe odnose med šahovskima sekcijama v Hrastniku. Milenkovič ie na naša opozorila zaradi vedenja vedno odgovarjal: »Kaj mi pa kdo moreI* Oto Kranjc, Hrastnik 373 ZAPOZNELA UGOTOVITEV! Tovariš urednikI Tudi pri nas v Litiji je vedno več prijateljev motorizacije. In zato ni čudno, če sc kdo odloči za obiskovanje tečaja in da gre potem tudi polagati izpit za voznika — amaterja. Eden od Litijanov se je tudi odločil za to in se priglasil za obiskovanje teča ja v Trbovljah. - a m je obiskoval teoretični tečaj in potem opravil skupaj^ okrog 80 ur praktične vožnje (ura po 1.300 din). Izpit je opravljal petkrat in vselej padel. Zdaj, ko petič kandidat ni opravil izpita, so pa >ugotovili*, da je kandidat iz Litije in so njegovo prošnjo odstopili v Ljubljano, da tam dela izpit. Ta odločitev je dokaj čudna, z.isti še če pomislimo, da se ljubljanska proga tirecej razlikuje od trboveljske in da bo ta »odstoj:* stal kandidata še precejšnje denarje. A. C., Litija KJE SO TELETA? Tovariš urednik! Vse kaže, da zadnje čase v Zagorju koljejo precej teleta na •črno*. Namreč od maja naprej ni bilo na odkupih v Zagorju in na Izlakah nobeneg tep leta, čeprav je telet pri kmetovavcih precej. Nekateri trdijo, da je temu kriv sistem odkupa od zagorske Kmetijske zadruge, čes da je enkrat na mesec odkup premalo. Verjetno pa ta ugotovitev ne bo točna. Prav bi bilo, da bi se inšpekcijski organi malo bolj pozanimali za te >črne zakole*, o katerih v Zagorju zadnje čase že precej govorijo in celo trdijo, 'da poslovalnica *Ko-tensa* odkupi mnogo več uož telet, kolikor jih pa pokoljejo v klavnicah. N. R., Zagorje KDAJ NA BOLJE PRI LITIJSKIH MESARJIH Tovariš uredniki Že »Zasavski tednik* 'e večkrat■ grajal — in to Pravičeno — litijske mesarje. Početje pred praz- nikom borcev pa zasluži spet javno grajo. Tedaj so litijski mešam prodajali smrdljivo meso, v hladilnikih so pa imeli — ko. je hilo ugotovljeno — meso 4 telet, ki so ga hranili za nedeljo. Sprašujem se, zakaj litijski mesarji niso mogli dati v prodajo tega mesa ob našem državnem prazniku in zakaj se vrsta vprašan' glede litijske Mesarije in prekajevalnice, o katerih se že nekaj časa govori in piše, ne reši. A. S., Litija ZAKAJ TAK ODNOS? Tovariš urednik! Želim Opisati dogodek, ki se mi je pripetil zadnji ponedeljek. Hotela sem po telefonu govoriti z direktorjem Komunalnega podjetja Zagorje zaradi neke važne zadeve in mu jo pojasniti. Ko sem povedala, kdo je pri telefonu, je začel vpiti v telefon in govoriti, da mu nimam kaj pojasnjevati, potem pa je odložil slušalko. Potem sem ga še enkrat klicala in je ponovno odložil slušalko. Cez čas sem hotela govoriti z računovodjem podjetja. Ko sva začela pogovor in ko je direktor Komunalnega podjetja Zagorje slišal s kom govori njihov računovodja, je pritisnil na vilice telefona in tako prekinil pogovor. Pozneje sem ?e nekajkrat poskušala srečo, da bi dobila zvzo s Komunalnim podjetjem, pa nisem imela sreče. Zdi se mi, da je odnos direktorja Komunalnega podjetja Zagorje, ki ga je pokazal v tem primeru, povsem nepravilen. Marta Kumlanc, računovodja Gostinsko podjetje Zagorje in pokazal še en hladilnik« in sicer za 72.100 din. Tu cena se mi je zdela primerna in sem se zato odločil za na« kup. Vprašal sem ga, če je hladilnik v redu, pa mi je odgovoril, da je, zraven mi je pa še rekel, »saj imate garancijski list«. Plačal sem račun in hladilnik odpeljal domov. Zvečer sem hladilnik vključil. Prišlo je prvo razočaranje, saj ni naredil ledu. Drugi dan sem prebiral navodila in med drugim prebral, da se vpisani podatki na garancijskem listu ne smejo popravljati, ugotovil pa sem, da so bili na tem listu podatki popravljeni. Pregledal sem tudi regala« torje in ugotovil, da se šte« Vilke ne ujemajo. 26. 5. 1962 sem se pa potem obrnil na šefa servisne službe ELIT.' Sel je z menoj domov in pregledal hladilnik. Pri tem je ugotovil, da je hladilnik že star in da so ga že imeli v popravilu. Ko sem potem obiskal prejšnjega lastnika hladilnika, sem tudi ugoto« vil, da je ta plačal zanj sa« me 65.000 din, in sicer 24. februarja 1960. 28. maja sem nato odšel v trgovino z dokazi. Poklical sem tov. Romiha in mu povedal vso zadevo. Tov. Romih je tedaj dejal, da ni nič obdržal. Nato je sledil razgovor v skladišču v pri« solnosti Romiha, poslovodje tov. Ivana Cerarja in direk« torja »Železnine«, tov. Iva Sostarja. Vprašal sem jih« če mi dajo sedaj, ko je dokazano, da je hladilnik že rabljen, kaj popusta. Odgovorili so mi, da naj pridem vprašat čez tri dni. Res sem šel vprašat in so mi povedali, da so znižali ceno in so mi potem 31. 5. tudi vrni« li 20.100 din.« Gradnja lovske koče napreduje (A. B.) ZAGORJE - Pred časom je bilo v »Zasavskem tedniku« objavljeno, da potekajo prepočasi dela pri gradnji lovske koče na Kian-čišah. Naglasiti je pa treba« da so se zlasti v zadnjem času močno razmahnili pri nadaljnjem delu in da je Lovska družina Zagorje preskrbela že precej potrebnega materiala in opr<*we za kočo. 1 PONAREJENO KLADIVO Gozdarji so pred j dnevi ugotovili gozdni, prekršek — ponareditev službenega žiga — signirnega kladiva za odkazovanje gozdnega drevja, in sicer po obhodu v gozdovih, last Jerneja Trebušaka iz Čemšenika 23. V gozdu parcelna številka 142 je bilo posekano in žigosano 1 bukovo drevo 0,84 m3, na parceli št. 239/2 je^ bilo posekano in žigosano 1 smrekovo drevo 1.08 m3, 1 bukovo drevo 1,02 m1, 1 borovo drevo 1,17 m3 ter na parcelni številki 243 posekano in žigosano eno smrekovo drevo 0,18 m3, 1 borovo drevo 0,23 m3; skupaj torej 2,96 m3 iglavcev in 1,86 m3 listavcev. Omenjeni lastnik je tudi lani na nedovoljen način, vendar brez uporabe ponarejenega kladiva, posekal 0,58 kub. metov iglavcev in 2,97 kub. metrov listavcev. Verjetno bomo lahko že kmalu pisali o kazni, ki je bila izrečena Jerneju Trebušaku iz Čemšenika zaradi ponareditve službenega žiga — signirnega kladiva za odkazovanje gozdnega drevja in zaradi nedovoljenega poseka lesa. To dejanje bo verjetno precej drago za Trebušaka. Kako bi bilo bolje, če bi leta zaprosil za dovoljenje, če je rabil les, in bi ga lahko posekal brez skrbi, da bi ga kdo zasačil pri sečnji in da bi zaradi tega plačal kazen. Ponarejeno kladivo in nedovoljen posek bosta Jerneja Trebušaka verjetno precej stala. O tem naj razmislijo vsi lastniki gozdov. Poslovalnica Jugoslovanske loterije (s) TRBOVLJE - V začetku tega meseca je odprla Jugoslovanska loterija svojo poslovalnico tudi v Trbovljah. Trboveljčani lahko tu oddajajo kupone športne stave in loterije ter kupujejo srečke. Poslovalnica je odprta ves dan. Polovica vplačanih sredstev gre za razvoj športne kulture v komuni. Poslovalnica je v bivših prostorih starinarne v centru Trbovelj. Na letovanje že druga Izmena KOZARA*, ki ga je režiral Veljko Bulajič. Da je kil ta film zgotovljen v tako rekordno kratkem času, ima največ zaslug ljudstvo K ozare in Podkozare, je dejal režiser Bulajič. Slovesna premiera filma iKozara* bo na Matkoviči 27. julija, to je na dan praznovanja vstaje Bosne in Hercegovine, ker so želeli, da bi prvi videli ta film njegovi ustvarjavci. Film »Kozara*, ki bo sodeloval tudi na letošnjem festivalu v P h, je naš največji film tako po vloženih sredstvih kot po številu sodelavcev v njem. V filmu namreč nastopa nad 20.000 statistov, žara* eden izmed najresnejših predvajanje filma pa traja kandidatov za letošnjo naj-dve uri in pol. višjo filmsko nagrado. (Pri- Prav gotovo bo film >Ko- pomba uredništva.) Zanimivosti Vlomivec s slabimi živci Ni vsako delo za vsakogar. Seveda prav tako ni priporočljivo, da bi se tisti, ki ima slabe živce, preživljal z vlamljanjem. To je na lastni koži preizkusil vlomivec, ko je neke noči vdrl v konfekcijsko trgovino v Pappen-heimu v Zahodni Nemčiji. Ko se je v poletni noči pla- zil proti blagajni, je nenadoma zagledal v nekem ogledalu samega sebe z revolverjem v roki. Tat je bil prepričan, da vidi nočnega čuvaja. Ves prestrašen je ustrelil proti ogledalu in nabrusil pete. Na cesti pa ga je zaustavil dežurni policaj in ga odpeljal v zapor. Prometne nesreče vsepovsod Neki osebni vlak z dopustniki se je prejšnji teden iztiril Južni Karolini v ZDA. Vlakovodja in strojevodja sta pri nesreči izgubila življenje, deset potnikov pa je bilo ranjenih. Vseh dvanajst vagonov tega luksuznega vlaka se je iztirilo na mestu, kjer je neprestano deževje razrahljalo zemljo. Lokomotiva in štirje vozovi so zdrčali preko železniškega nasipa na avtomobilsko cesto in slednjič obstali v jarku, kjer so ee stisnili kot harmonika. Koliko nas je Po statističnih podatkih Organizacije združenih narodov je človeštvo letos prvič doseglo zavidljivo število — tri milijarde. Poročilo pravi nadalje, da je še sredi preteklega leta manjkalo do te impozantne številke pet milijonov zemljanov. NAROČAJTE IN KUPUJTE Zasavski TEDNIK Dekle s sanjavimi očmi: Natalija Fatejeva, sovjetska film-igravka N. Tatar: 26 Ukleti partizan Novak ga je ščitil s hitrim streljanjem in ga bodril: — Se malo, O hren! Ščitim te jaz, tvoj tovariš Novak! Tukaj sem jaz! Obren . . . mu je zamrl vzklik na ustnicah. Hrabri puškomitraljezeč je vlekel z zadnjimi močmi in padel za skalo. Novak je splezal do njega in z eno roko zvlekel Obrena za skalo, z drugo pa puškomitraljez. — Ščiti naše ... jaz sem . . . Oh, mati moja ... je zaječal Obren. Njegove roke so se pobesile. Bil je mrtev. Od zgoraj je prihitela preživela petorica. Novak je streljal močneje in prisilil Nemce, da so se skrili. Komnen je legel zraven Suši ča in strgal z njega torbo z rezervnimi saržerji in vzel avtomat. Do kamenice je prvi prispel Džoko Vujak. Prišel je do Obrena in s strahom pogledal proti Radu, ki je padel na desno stran in mirno ležal. — Komisar, Obren je mrtev! A mitraljez. . . Kdo strelja z njim? je vprašal. Prispeli so tudi ostali. Tudi ti so presenečeni gledali mrtvega tovariša. Komnen je odšel proti skali, izza katere je gledalo Novakovo telo. Noge so mu drhtele od tresljajev puškomitral jeza, ki je udarjal s kratkimi rafali. — Kdo je tam? je vprašal komandir. Novak se je samo za hip obrnil in nadaljeval s streljanjem. — Od kod pa ti? ga je vprašal Komnen in legel zraven njega. — Ne sprašuj ... Ti veš... je zajecljal Novak. Pozabil je, kje je. Sklonil je glavo. Oči so se mu zazrle v zemljo. — Meri! je vzkliknil Komnen, ko je zagledal Nemce, ki so počasi prihajali. Novak je nameril in začel hladnokrvno streljati. Na levem krilu je Tomo že zavzel položaj in odprl ogenj na Nemce, ki so poskušali obkoliti kamenieo. Toda na desni in levi so nastajali dolgi, nezavarovani položaji, ki so jih borci zavzeli za obrambo. — Rade, poglej, po kateri strani bi se lahko umaknili! je zavpil Komnen. Komisar je odhitel med bukve. Cez nekaj trenutkov se je vrnil. — Fronta je blizu, za nami so minometalske baterije. Veliko vojakov je. Morda bi se lahko umaknili po poti, ki drži k Vrbničkim kolibam, je dejal Rade. . (Nadaljevanje sledi) XAVIER DE MONTEPIN 37 Maščevanje in ljubezen — Nekaj moramo storiti! Moramo jo rešiti! Prinesite lestev! so vpili najpogumnejši. Več mož je poletelo In kaj kmalu so prinesli dolgo lestev. Toda komaj so jo prinesli, je veter ponovno razplamtel ogenj In plameni so zajeli stolp. Šele tisti trenutek Je revica doumela, kakšna nevarnost JI grozi. Oči so se ji razširile, lica pa pobledela. Ne vedoč, kaj naj stori, Je brezupno gledala na vse strani, že je stala na sprednji strani poda — še korak, pa bi padla v globino. — Stojte! so zavpili prestrašeni gledavd. NI se ustavila. Morda ni slišala vpitja ali pa ni razumela svarilnih besed. Prestopila Je majhen prostor, in tedaj Je bilo slišati strašen vik! Ljudje so videli nekaj v zraku, kar Je padlo na pogorišče ln tam obležalo negibno, kakor da v dekletu ni več življenja. Ljudje so jo obkrožili ln hiteli spraševati: — Ali je mrtva? — Poglej, kako lepa je In mlada! — Ne, ni mrtva! Samo v nezavesti Je. — Ali je to res? — Da. res. Poslušajte, saj še diha la JI srce bije! — Potem se je dogodil čudež! In ker dekle ni mrtva, Jo bom prevzela jaz! Skrbela bom zanjo In jo negovala. Ženska, ki je to rekla, je bila mati Uršula, kakor so jo imenovali. Bila Je vdova brez otrok. Ni bila bogata, toda s tistim, kar je Imela, je rada pomagala revežem, ki so Jo klicali »mati«! Poznali so jo tudi nekateri bogataši In Ji pomagali. Med njimi je bila tudi vojvodinja de Sl-meuse. Po Izjavi te ženske sta dekle — bila Je Izidora! — prijela dva možakarja In jo odnesla v stanovanje matere Uršule. Skoraj Isti trenutek so prispela nosila, na katera so položili Perlno. Njo so odnesli v bolnišnico. POSTELJA ŠTEVILKA 13 V neki veliki javni bolnišnici je bilo približno dvajset postelj postavljenih v tri vrste. Ob vsaki postelji je bila na steni obešena majhna tablica, na kateri Je bila zaznamovana številka bolnika. Velik soba Je bila napolnjena s hudim smradom, čeprav Je bil vsepovsod red. Dva mlada zdravnika sta se Uho pomenkovala ob postelji številka 13 na kateri Je ležala nezavestna PERINA. — Res, prijatelj. Je dejal eden Izmed obeh zdravnikov drugemu, ne vem sl razlagati teSie-navadne rane na obrazu žene. Rane ni mogla dobiti pri padcu, ker bi sicer imela zlomljeno kost. Kaj bi torej to bilo? — Človek bi mislil, je pripomnil drugi zdravnik, da je kdo na njenem obrazu razbil masko, takšno, kakršno so nosili na obrazil v rimskih ln grških časih lgravci. Sicer bova pa žensko vprašala, saj se ravnokar prebuja. In res je Perlna počasi prihajala k zavesti. Cez nekaj trenutkov Je odprla oči ln začela začudeno gledati okoli sebe. — Ali sem v bolnišnici? je vprašala s tihim, zlomljenim glasom. Spomnila se je namreč, kaj se je zgodilo. — Da, v bolnišnici ste. — A11 bom umrla? Prosim vas, povejte ml resnico! — Umrli? Kaj še! Kmalu boste ozdraveH! — Morda bi bilo bolje, če bi umrla, je Uho rekla Perlna. — Povejte nam, kje ste se ponesrečili? Je vprašal eden od obeh zdravnikov. — Padla sem z velike višine, mu je odgovorita vedeževavka. — To je čudno. A prava sreča je, da sl niste polomili niti ene kosti. Toda raztolmačiti si ne moreva, kako da si ste poškodovali vaš obraz? — Moj obraz? je s strahom v glasu ponovila Perlna. Ali imam iznakažen obraz? Zdravnika JI nista odgovorila. Bolnica Je hotela z rokami doseči svoj obraz, toda ko Je vzdignila roko, Je občutila strahovite bolečine. (Dalje prihodnjič)