9. štev.
V Kranju, dne 1. marca 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2-—, za četrt leta KI'—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin., za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo.'— Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
mestne skupine Hamnik-RadoulIica-rržič!
Vsled prerane smrti poslanca dr. Vilfana Vam bo dne 4. marca zopet stopiti na volišče, da mu izberete za zadnje leto tekoče zakonodajne dobe vrednega naslednika.
Toda med zadnjo in sedanjo volitvijo bo velika razlika! Klerikalna stranka je, uvidevši, da z dostojnim orožjem nikdar ne more osvojiti mogočne napredne trdnjave kranjskih mest in trgov, izvršila novo politično nepoštenost. Z lahkim srcem prelomivši dano obljubo, je vtihotapila tudi v Vašo mestno kurijo nad 300 novih kmetskih volilcev, ki so sicer že volili svojega poslanca, pa naj vzlic temu sedaj tudi v mestni kuriji Vam, edino upravičenim volilcem, vsilijo voljo klerikalne stranke. In našla se je c. kr. vlada, ki odobruje to, do neba kričeče kršenje deželnega volilnega reda; protiusluga klerikalne stranke obstoja v dopuščanju doslednje germanizacije naših cesarskih uradov in s tem združenega neizprosnega izpodrivanja domačega slovenskega elementa iz teh uradov. Tako izgleda v luči resnice narodna vest in zavest klerikalne stranke.
Narodno-napredna stranka pa je lahko ponosna na to, da morajo njeni nasprotniki, ako jej hočejo do živega, zgrabiti za orožje vero- in zakonolomstva. Končno besedo o dopustnosti takega orožja v pravni državi bo imelo c. kr. državno sodišče — za to volitev žal prekasno, ne pa tudi za splošne volitve prihodnjega leta.
Somišljeniki! Vaša neupogljiva značajnost nam je porok, da boste stopili z jasnim čelom tudi v sedanji neenaki boj. Politični prevari in ostudnemu terorizmu se ne boste uklonili nikdar!
Zategadelj Vam priporočamo v soglasno izvolitev moža čistega in kremenitega značaja, ki nikdar ni in ne bo po vetru obračal svojega plašča, moža,ki uživa po vsej pravici tudi v krogih poštenih narodnih in političnih nasprotnikov brezpogojno spoštovanje. In ta
mož je:
Matija Marintek
c. kr. notar v Tržiču.
Volilci! Vsak glas, oddan za tega našega kandidata, bodi plamteč protest zoper nepoštenost v javnem življenju!
V Ljubljani, dne 23. svečana 1913.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke.
Skader — Prizren.
h.
Nobenega dvoma ni več, da je za Avstrijo ne srbska luka, pač pa srbsko vprašanje sploh eksistenčnega pomena. Ne le zaradi Srbov takraj Save in onkraj Donave, ampak posebno zaradi tega, ker bo rešitev tega vprašanja ustanovila ko-nečno naše razmerje do Rusije. In v tem oziru so doživeli vsi tisti veliko razočaranje, ki so pripisovali grofu Berchtoldu več diplomatske spretnosti, nego jo je imel grof Aehrenthal. Kar je storil grof Berchtold v tej smeri, ni bilo dobro pogođeno, napravilo nam je ogromno škodo in ni povzdignilo našega ugleda. Kako pa je danes naše stališče v Evropi ?
Rusi molče in pravijo, da bodo streljali na vsakega aviatika, ki bi letel čez mejo. Nemci pravijo, da nima nikakega pomena, ali dobe Srbi par albanskih grobelj več ali manj. Lahi molče, utrjujejo svoje trgovske zveze na Balkanu, se nočejo zameriti ne Grkom, ne Srbom, ne Albancem in ker je pri nas na tleh vsa podjetnost, delajo izvrstne kupčije. Angleži pravijo, da bi bilo frivolno le misliti na to, da bi se vnela vojna zaradi Albanije in Francozi pravijo, da markiramo velesilo. Grof Berchtold pa dela prestižno politiko, ki nas stane že čez eno miljardo in ki kvari naše razmerje do Srbov, Bolgarov in Rusov. In da je mera polna, nismo preprečili rumunsko-bolgarskega spora.
V mednarodnem pravu je sila ena prvih in glavnih pravotvornih činiteljev. Ko je Bisma'rk izustil besede, da gre moč pred pravico, zgražalo se je vse socijalno in politično filistrstvo. Kaj da je moč, o tem imamo še precej jasne pojme, če pa hočemo določiti kaj je pravica, smo v istem položaju kot Pilatus, ki je vzdihnil: Kaj je resnica? Pravica je tisto, kar mi po svojih etičnih in socijalnih nazorih smatramo za pravo. Pravica pa je tudi tisto, kar nam močnejši vsled zakona vsili. Najrajše pa priznavamo za pravico tisto, kar nam ugaja. To, kar je Bismark jasno povedal, delali so vsi državniki pred njim, samo priznavali tega niso, ker jim je to zabranjevala prirojena neodkritost. Ali mar ni pravica, da vladajo danes Angleži v Indiji in nad Buri, ali ni pravica, da gospodarijo Nemci v Strassburgu in Metzu, ali ni pravica, da vladamo mi v Galiciji in da sedi Potiorek v Sarajevu?
To načelo velja za vse, samo ne nasproti Srbom.
Ko so se srbske čete pomikale proti Stari Srbiji, jih ni gnal čut imperijalizma kakor Angleže,
PODLISTEK.
M. Konevskv.
Vsiljivec.
Prvič sem se seznanil ž njim, ko so ga vrgli iz nekega okna drugega nadstropja in je frčal mimo mojega okna, ki je v prvem nadstropju, ter padel naravnost na tlak. Pogledal sem skozi okno ter dobrosrčno vprašal moža, ki se je pobiral po tleh ter si otipaval poškodovani hrbet:
„Ali vam lahko s čim pomagam?"
„Zakaj ne?" mi je prikimal ter grozeče dvignil prst proti drugemu nadstropju. „Seveda mi lahko pomagate!"
„Potem pridite k meni," mu rečem ter stopim od okna.
V najboljši volji, smehljaje se, je prišel gori, podal mi roko ter rekel:
„Zazkin."
„Veseli me. Ali vas zelo boli?" „Kaj še. Ni vredno, da bi človek o tem govoril."
„To se vam je pripetilo pač radi lepega dekleta?" ga vprašam. „Haha!"
„Haha!" Vi ste ljubitelj takih stvari? Ponudim vam lahko serijo interesantnih razglednic nemškega žanra. Poznavalci so mnenja, da so boljše od francoskih."
„Ne, čemu jih bom pa imel?" ga vprašam začudeno. „Ćujte . . . znani se mi zdite. Ali niste oni, ki ga je včeraj neki gospod vrgel z električne cestne železnice?"
„Kaj še! To je bilo predvčerajšnjem. Včeraj so me vrgli po zadnjih stopnicah iz neke hiše, ki leži ob tej cesti. Pa kake stopnice so to tudi bile? Slabih sedem!"
Gospod Zazkin je opazil, da ga začudeno pogledavam. V zadregi je bil ter rekel: „To je vse radi tega, ker hočem ljudi zavarovati. Čedno ljudstvo to . . . Jaz skrbim za njih življenje, a oni hočejo mojo smrt."
„Torej ste zavarovalni agent," omenim. „S čim vam torej lahko postrežem?"
„Lahko se mi izkažete koristnega z malim odgovorom na ravno taka malo vprašanje. Kako naj vas pri nas zavarujemo? Na doživetje, ali pa izplačamo premijo po vaši smrti dedičem ? . . . Bog vas ohrani zdravega!"
.Jaz' se sploh ne mislim zavarovati," sem energično protestiral. „Ne na doživetje, ne kako drugače. Tudi nimam nič svojih, ker sem čisto sam . . ."
„In vaša gospa?"
„Jaz sem samec."
Potem se morate ženiti, naravno! Jaz Vam lahko preskrbim dekle, prste si boste oblizali! Dvanajst tisoč dote, oče ima dve trgovini, brat njen je sicer lump, ali ona je brinetka očarljive krasote. Ali ste jutri prosti? Potem se pel jeva tja, da si jo ogledate. Smoking, bel telovnik. . . Ako ga nimate, ga kupiva narejenega. Naslov: Veletrgovina „Promet. . ." Naša tv.rdka. .
„Gospod Zarkin", mu odgovorim, „prise-žem vam, da se nočem, da se ne morem ženiti! Jaz nisem vstvarjen za zakon!"
„0, niste vstvarjeni? Zakaj pa ne? Ali ste morda prerazkošno živeli? Ne bojte se, temu je lahko odpomoči. Priporočim vam tako sredstvo, ki razveseli vsakega melanholičnega gospoda. Imamo nebroj zahvalnih pisem. Poizkusno stekleničico. . ."
„Obdržite vašo poizkusno stekleničico," mu odvrnem razkačen. „Jaz je ne morem rabiti. Meni
^8474246
ko so si podjarmili Indijo, ampak zavest, da se vendar enkrat izpolni hrepenenje, ki je kipelo skozi pet sto let v narodovi duši, povsod kamor so prišli zadeli so na zarjavele ostanke stoletne srbske kulture. In ko so se izpolnile te želje, ko je bil dvignjen večstoletni oklep od srbske narodove psihe, posegla je z naravnost neumevno medvedjo taktiko vmes dunajska diplomacija in se obregnila ob srbsko dušo tam, kjer je najbolj občutljiva. In to v tistem trenotku, ko stikajo skupni ministri glave skupaj in se posvetujejo, kako bi se dale skleniti s ^rnogorci in Srbi ugodne trgovinske pogodbe.
S prestižem v državi je slično, kakor s krepostjo pri ženskah. Čim manj se govori o njem, tem bolje je. Prestiž ni nič apriorističnega, ampak vedno posledica gotovih dejstev; prestiž države je posledica dobrega razmerja med ljudstvom in vlado, posledica razvite industrije, polnih žitnic in napolnjenih kas, prestiž je izraz zadovoljnih državljanov.
In kakor je danes nemogoča kabinetna vojska, tako je tudi prestiž, ki se opira izključno na bajonete in kanone, fantom, ki straši po omejenih ali prenapetih možganih, veša je, ki pelje v močvirje.
Stara Sibilja ni mogla umreti, dokler ji niso prinesli od doma prsti. In duh srbskega naroda ne bo našel miru, če bi prišla Skader in Prizren iz turške v albansko sužnost. Tisto hrepenenje, ki se zrcali v čudovitih umotvorih jugoslovanske narodne poezije, katerim se je divil celo Gothe, oglasilo bi se vnovič in sedaj mnogo močneje kot kedaj poprej. In naj v tem oziru sklene Evropa, kar hoče. Mi ne verujemo, da bi Evropa sklenila vzeti Srbom to, kar jim gre in kar so si s krvjo zopet osvojili. Srbi imajo Prizren in ga ne bodo dali iz rok. Črnogorci oblegajo Skader in če ga zavzemajo, jih nihče ne bo pregnal iz mesta. Tista pesem, ki se čuje dan na dan po dunajskih listih, da mora Skader pripasti Albaniji, bo, če ga Črnogorci vzamejo, imela prav isti konec kakor slavni status quo.
Nam bo potem na voljo dano vleči se v posteljo, kjer je ležal dosedaj bolni mož. In v tem slučaju bi bila Rusija prisiljena iti Črnogorcem na pomoč. Potem bi prej ko ne mi imeli opravka z Rusijo in balkansko zvezo, ostali bi pa popolnoma osamljeni.
Pogodba trozveze se glasi: V slučaju, da je eden izmed pogodnikov napaden, sta druga dva pogodnika zavezana priskočiti napadenemu z vojaško pomočjo. Casus foederis pa ni jian, če je eden izmed^pogodnikov napadalec. Če torej mi napademo Črnogorce ali Srbe, bi Lahi in Nemci po pogodbi ne bili vezani, pomagati nam, in taka pomoč bila bi le pričakovati, če bi javno mnenje v eni ali drugi sosednih držav sililo vlado do vojne. Ne verujemo, da bi javno mnenje v Rimu sililo vlado, priskočiti nam z vojaško pomočjo, če izbruhnejo nemiri na Južnem Tirolskem, ali tvegati laško brodovje, če so v nevarnosti Trst, Pulj ali Reka.
V Nemčiji pa velja še danes mnenje, da Balkan ni vreden kosti enega pomerskega grenadirja. Sicer ima pa Nemčija na tri kraje odprto mejo doma, vedno mora misliti na vojno s tremi frontami in prav nič ji ne bo zameriti, če ne da marširati zaradi Prizrena ali Skadra.
Nemški cesar je sicer temperamenten mož, poln inicijative in mladostnega ognja, vendar prestižne politike ni nikdar delal. Za časa njegovega vladanja dogodili so se ob francoski meji že večkrat kočljivi pojavi, ali vselej jih je znal poravnati mirnim potom.
Da bi pa Avstrija sama zase začela vojno z Rusijo in balkansko zvezo, to bi bilo vendar preveč opasno.
Prepričani smo, da čutijo to tudi na Dunaju in zato upamo, da vojske ne bo.
Pod klerikalnim jarmom.
Iz Škofje Loke.
Kakor so v drugih deželah, kjer klerikalizem nima nobene posebne veljave in vpliva v javnih zadevah, duhovniki, ki vživajo iste pravice in dolžnosti, kakor vsi drugi posvetni državljani, tako se nasprotno pri nas, kjer klerikalizmu cvetejo najlepše in najžlahtnejše rožice, smatrajo nekateri, I zlasti pa vsi politikujoči duhovniki za nekaka vzvi-sena bitja, katera smejo teptati celo veljavne za-kone in katerim se mora pokoriti vsakdo, ako se slučajno boji ali ne boji pekla in hudiča! Z nekako takim oblastnim duhovnikom, ki mu je težko do- j biti para na celem Slovenskem, imamo dan za dnem opraviti mi srečni Škofjeločanje, bodisi na- i prednega ali klerikalnega mišljenja. Da, tudi naši klerikalci imajo s svojim vrhovnim poveljnikom razne križe in težave. To priznavajo celo sami in zato tudi ni več nobena tajnost, da so ti z red- | kimi in nečastnimi izjemami z njim tudi docela nezadovoljni. Ta vedno bolj naraščujoča nezadovoljnost pa je povsem lahko umljiva onemu, ki pozna naše razmere.
Dasi bi bilo več kakor ustreženo peklenskim željam nekaterih zbesnelih popov, da bi se na-prednjaki in klerikalci med seboj klali, kakor se med seboj koljejo razne divje tolpe arnavtskih plemen v Albaniji, vendar do tega pri nas še ne bo prišlo tako kmalu. Mi sodimo celo, da do takega krvavega spopada sploh še prišlo ne bo, kakor ga oznanjajo razni Kreki in Šinkovci. Saj zadnja leta tudi res drugega ne slišimo iz posvečenih ust takih duhovnikov, kakoršen je n. pr. naš „blagi" dušni pastir, kakor le razna navodila, kako I uprizoriti pogrom na nas „brezbožne" naprednjake, i ki smo mu največja ovira v dosego njegove posvetne oblasti nad nami!
S pomočjo svojih vernih, a zelo kratkovidnih pristašev, je naš župnik tudi dosegel, da ima na naši občini on prvo in glavno besedo, dosegel je torej to, po čemur mu je pobožno srce hrepenelo leta in leta sem. Sedaj pa ko je na vladi, je mož, v dosego svojih ciljev neizbirčen za sredstva, tudi dovolj jasno dokazal, da.drugega ni, kakor dober priganjač, hujskač in agitator, a zelo slab organizator in še slabši delavec za koristi naše občine. Kajti tudi to, kar je doslej zbiral v potu svojega tolstega obraza in s trudom svojih z raznimi sum-| Ijivimi čednostimi obloženih pajdašev, noče nič i skupaj držati in grozi na razpad. Celo njegov nekdanji najhujši sovražnik, potem pa najzvestejši oproda, na vso moč kričavi podžupan, ki se ima za to čast zahvaliti edino le njemu, se mu je zdaj izneveril, ker se je pred nedavnim časom sam proklamiral za pravega voditelja loških klerikalcev. Tudi drugi njegovi pomočniki, s katerimi je do zadnjega časa pod enim klobukom koval zarote in delal načrte, kako uničiti zadnjega loškega naprednjaka, so mu jeli postajati nezvesti in se hu-I dujejo na njega,  kot edinega krivca vseh dose-I danjih neuspehov. Kam vodi taka nesložnost, ni I težko uganiti!
Sicer se za to mož, ki hoče, da se mu mora I vse pokoravati, ne bo mnogo vznemirjal. On ve, da je tudi pri nas še dosti nevednežev in mame-I lukov, ki bodo skušali ohraniti mu moč, da bo
tudi nadalje lahko ogrizel vse, kar mu ne prija. Pa najsi so to njegovi še vedno ne dovolj pokorni lastni somišljeniki, ali „Gasilno društvo", kateremu je odjedel podporo, ali pa „Godba", ki za denar sodeluje ravno tako pri klerikalnih, kakor naprednih prireditvah, ako si hoče zagotoviti obstanek in bo morda v zahvalo za te ljubeznivosti že pri bodočih procesijah sodelovala le, da pove-' liča oinkovčevo in božjo čast! Medtem se bo pa že ta sedanji rjoveči lev spremenil v zelo krotko in pohlevno klerikalno živalico, ki bo zopet s prav milobnimi glasovi vabila okoli sebe one lahko-verneže, ki jih pri vseh volitvah tako krvavo potrebuje! Nas naprednjake bi sicer tudi ta sprememba nič ne razočarala, ker smo vse to pri klerikalcih že videli!
Ravnotako nas ni tudi čisto nič razočaral zadnji, splošno veselost vzbujajoči dogodek z novima zvonovoma, ki ga je sicer ne povsem točno popisal ljubljanski „Dan" od minulega četrtka. Mi temu dogodku ne pripisujemo nobene posebne važnosti, zdi se nam pa značilen in vreden omeniti ga le v toliko: Velemožni župnik s. se je hotel zopet enkrat pobahati in naprednim Ločanom pokazati v pravi luči svoje naj odličnejše somišljenike, katerim edinim je podelil posebno čast voziti in spremljati zvonova špitalske cerkvice iz Ljubljane do Škofje Loke. Ti njegovi pristaši pa so se tudi zavedali te časti in zasluženega odlikovanja. Iz samega veselja so se hodili kazati po mnogih gostilnah, ki jih je medpotoma toliko, da se jih pošteno žejni kristjani ne morejo vseh izogniti. Učinek preveč zavžitega alkohola pa tudi v želodcu pravih kristjanov^ne izostane. To smo videli napredni in klerikalni Škofjeločanje isti večer, ko so pripeljali navedeni vozniki in spremljevalci špitalska zvona. Vozniki in spremljevalci so bili skoro do nezavesti „ginjeni", en zvon pa tako močno poškodovan, da so ga morali še „flikati". Kakor večkrat poprej, se je tudi tisti večer lahko naš župnik prepričal kake odlične pristaše ima. In teh mu mi naprednjaki gotovo ne zavidamo!
Agifato r.
POLITIČNI PREGLED.
Poljaki in Rusini.
Pogajanja med Poljaki in Rusini so se razbila. Poljaki so priznali Rusinom 62 poslancev za deželni zbor, t. t. 27 odstotkov, dočim zahtevajo Rusini 30 odstotkov. Ker se pa glede zastopov v okrožjih ni dosegel sporazum, so pretrgali Rusini pogajanja. Prva posledica bode rusinska obstruk-cija v finančnem odseku na Dunaju.
Ogrska.
Kakor je znano, je očital ogrski poslanec Desy, da je sedanji ministrski predsednik Lukacs oškodoval kot finančni minister v kabinetu Khuen-Hedervarvja državno blagajno za 4'8 milijnov kron, katere je uporabil pri volitvah v korist svoji politični stranki. Sodišče je sicer obsodilo Desvja, ker kratkomalo ni pripustilo dokaza resnice. Nato so ponovili isto očitanje opozicijonalni poslanci Andrassv, Apponvi, Cichy in Karolvi. Toda Lukacs jih ni zasledoval sodnijsko. Zato so šli opozicijo-nalci korak dalje s tem, da je naučni minister Cichy demisijoniral. Pa tudi to ni izsililo Lukacse-vega odstopa. Cesar ga je baje pri zadnji avdi-jenci sprejel prav milostno in vzel na znanje Cichvjevo demisijo. Naglasa se, da cesar Lukacsa za sedaj ni odpustil raditega, da ne bi vsled tega
manjka vse ono, kar imajo ženske rade. Plešo imam, velike ušesa, nagubančeno čelo, majhen sem. . ."
„Kaj . . . plešo? Ako jo namažete s sredstvom, ki je prodajam jaz, se vam pleša porase z lasmi kakor kokosev oreh. Kar se pa tiče gub in ušes, vporabljajte naš izpopolnjeni aparat, ki se ga rabi ponoči. . . Niti sledu ušes vam ne ostane! Vaša rast? Naš telovadni aparat poveča rast vsakih šest tednov za sedemnajst centimetrov. Po dveh letih se boste že lahko ženili in po petih se vas bo že kazalo za denar!"
„Ničesar ne rabim!" mu odvrnem ter se držim za senci. Oprostite, ali nervozen sem. . ."
„Nervozen? Ali človek, zakaj pa tega takoj niste povedali. Patentirani mrzli tuši, ki se jih lahko zoži in razgane! Imamo jih' s pipo in z raz-pršilnikom. Inteligenten človek ste, ki mi je zelo simpatičen, zato vam priporočam razpršilnik. Dražji je sicer, ali. . ."
Prijel sem se za glavo.
„Kaj delate? Ali vas mar glava boli. Povejte hitro, koliko tub našega „migrenina" naj vam pošljem v hišo."
„Oprostite," mu rečem, „ali prosil bi vas, da me zapustite. Nimam časa. Truden sem in dovršiti moram še utrudljivo delo. Pisati moram članek..." -
„Utrudljivo ?" vprašal je sočutno. ,,Povedal vam bom nekaj. Utrudljivo je delo le zato, ker še nimate naše mize, ki se lahko uravna, kakor kdo hoče. Komad stane sedem rubljev, trinajst . . ."
„Ven!" zavpijem, tresoč se jeze po vsem telesu, „ali pa vam zdrobim čepinjo s tem obte-žilnikom!"
„S tem obtežilnikom ?" se je norčeval in ga ogledoval. „S tem obtežilnikom .. . pihnite in odletel bo! Ako hočete imeti pravi obtežilnik, vam lahko ponudim celo pisalno garnituro iz malahita . . ."
Pozvonil sem.
„Takoj bo prišel moj sluga, da vas vrže
ven!"
Žalostno je povesil glavo ter sedel molče, kakor da bi pričakoval izpolnitev moje obljube.
Minulo je par minut. Pozvonil sem zopet.
„Lepi zvonci," se oglasi Zazkin, majaje z glavo. „Kako more imeti človek tak zvonec, ki ne zvoni. Ali vam smem ponuditi zvonec, ki stane z vso pripravo le sedem rubljev 60 kopejk?"
Poskočil sem s stola, prijel gospoda Žarkina za rokav ter ga vlekel proti izhodu.
„Idite, ali pa me zadene kap."
„Bog vas obvaruj tega, ali bodite brez skrbi! Pogreb drugega razreda vam preskrbimo. Ne bo sicer tako pompozen, kakor prvega razreda, ali katafalk . . ."
Zaloputnil sem vrata za njim, jih zapahnil ter se vrnil k pisalni mizi.
V prihodnjem trenotku zapazim, da se premika kljuka pri vratih, počasi se vrata odpro in — gospod Zazkin vstopi počasi. Pomežikal je z očmi in pričel:
„Povedati vam moram vsaj še to, da so vaše ključavnice jako slabe. Odpreti se morejo z malim pritiskom! Pri meni lahko kupite fine angleške ključavnice. — komad dva rublja 40 kopejk, 3 komadi šest rubljev 50 kopejk, 5 komadov . . ."
Potegnil sem iz miznice revolver ter vpil, škripaje z zobmi:
„Takoj bom ustrelil!"
„Neizrečeno me bo to veselilo. Saj imate potem priložnost, da se sami prepričate o izborni kakovosti oklepa, ki ga nosim za poizkušnjo. Prav toplo ga vam priporočim. Komad stane osemnajst rubljev, dva staneta mnogo manj in trije še manj. Prosim, prepričajte se!"
Odložil sem revolver, prijel gospoda Zazkina ter ga vrgel skozi okno.
Ko je padal, mi je še zaklical: ;
„Prav nepraktične manšetne gumbe imate! Ostri robovi, ki trgajo obleke in ki so mi ranili lice. Lahko vam jih ponudim iz afrikanskega zlata in inkrustacijo. Par tri rublje, trije pari . . ."
Zaloputnil sem okno.
■
trpel ugled države in da Lukacs skupno s Tisco izvede program sedanje večine v ogrskem državnem zboru. Treba je predvsem izvesti volilno reformo na Ogrskem in pa novi poslovnik za ogrski državni zbor. Za te reči pa je baje neobhodno potrebna Lukacseva roka. Zadnje dni so opozici-onalci vrgli Lukacsu v obraz očitanje, da je vtaknil 1ji milijona državnega denarja v svoj žep. Z ozirom na vse to, hočejo odstopiti še naslednji ogrski ministri: poljedeljski minister grof Serenvi, finančni minister Teleski in hrvaški minister Josi-povič. Zdi se, da bo podlegel Lukacs temu navalu. Lepe razmere vladajo v blaženi Ogrski!
Pašič gre na Dunaj?
Srbskega ministrskega predsednika Pašiča so že pred nekaj časa povabili, da naj pride osebno na Dunaj, da se rešijo nerešena vprašanja med Avstrijo in Srbijo v osebnem dogovoru. Pašič se še dozdaj ni odločil, ker hoče imeti zagotovilo, da se ne vrne v Belgrad praznih rok. Zlasti glede albanskega vprašanja zahteva Srbija pozitivne izjave. Srbija se nikakor noče ponižati s korakom na Dunaj.
Stiirgkhova izjava.
Te dni se je oglasila pri našem ministrskem predsedniku deputacija nemških poslancev in zastopnikov industrije, trgovine in obrti ter povdarjala, da bi se neznosna gospodarska kriza v Avstriji gotovo polegla, ako bi vlada podala izjavo o zunanjem političnem položaju. Nato je izjavil Sturgkh sporazumno z zunanjim ministrom Berchtoldom, da je upanje na izboljšanje zunanjega položaja v najkrajšem času opravičeno. Z ozirom na to izjavo se je seveda prebivalstvo nekoliko pomirilo, vzbudilo se je upanje, da se rezervisti vrnejo v kratkem k svojcem. Toda kaj je ministrski predsednik, zunanji minister v primeri s časnikarskim oddelkom v zunanjem ministrstvu. Ničla! Že par-krat je bilo tekom balkanske krize opaziti nasprotje med zunanjim ministrom in časnikarskim oddelkom. Tako zavrača tudi to pot nekako osorno grofa Sturgkha, češ, kaj boš ti govoril o izboljšanju položaja, ki ne poznaš stanja, v katerem se nahajajo konkretne sporne točke n. pr. turško-bolgarski spor, bolgarsko-rumunska zadeva ali pa albansko vprašanje. S tem je pokvaril časnikarski oddelek, za katerim se skriva vojno ministrstvo, ves dober utis, ki ga je imela Sturgkhova izjava na gospodarsko krizo. Pa kaj je mar tem gospodom, da ječi pod težo slabih gospodarskih razmer prebivalstvo od priprostega delavca pa do največjega tovarnarja. Saj je bilo pred par dnevi brati v glasilu teh gospodov, da takorekoč gospodarske krize ni, ozir. da ne Obstoja samo pri nas, ampak v vseh državah. Teh gospodov nič ne briga dejstvo, da je pred dobrim tednom izjavil nemški državni kancelar, da gospodarski položaj Nemčije že dolgo ni bil tako sijajen, kot je sedaj.
Z ozirom na to nasprotje med izjavo ministrskega predsednika, oziroma zunanjega ministra in naziranjem vojaških krogov, je stavil gospodarski odsek poslanske zbornice resolucijo, v kateri ostro graja postopanje časnikarskega oddelka, ker tako postopanje po nepotrebnem vznemirja javnost in vzbuja nezaupanje v našo zunanjo politiko.
Zunanji položaj
se je v resnici izboljšal. To dokazuje časnikarski oddelek sam, ki je moral dne 27. t. m. preklicati svoje trditve glede izjave ministrskega predsednika. Saj pa je tudi v kratkem pričakovati zopetnih mirovnih pogajanj med Turki in balkanskimi zavezniki. Haki paša že nekaj časa sem moleduje v Londonu, da naj velesile spravijo zopet v tek pogajanja na podlagi svoje spomenice, v kateri zahtevajo velesile Odrin za Bolgarijo, odločitev o otokih Egejskega morja pa pridržujejo sebi. Toda Bolgari izjavljajo že zdaj, da zahtevajo po obnovitvi vojne več ozemlja, pa tudi vojno odškodnino. Naravnost pa potrjujejo izboljšanje zunanjega položaja nekateri člani gosposke zbornice, ki so v zvezi z najvišjimi odločilnimi krogi in ki zagotavljajo, da se rezervisti v najkrajšem času odpuste. Obenem povdarjajo ti krogi, da v Berolinu pritiskajo na Avstrijo, da vendar enkrat stori korak k izboljšanju zunanjih političnih razmer.
Med Avstrijo in Rusijo
so se torej napete razmere izboljšale. To pa je le mogoče, če se je doseglo med obema državama zbližanje glede albanskih mej. In res so v tem oziru poročila ugodnejša. Iz Belgrada poročajo, da je Rusija glede Albanije nekoliko popustila. Srbija dobi mesto Djakovico Dibro, Crnagora pa Peč. Skader dobi Albanija, ako ga Crnagora ne zavzame. Da se pa to zgodi, pošljejo Srbi in Grki iz Soluna po morju 30.000 vojakov zvvečjim številom oblegovalnih in poljskih topov Črnogorcem na pomoč. Tudi vprašanje glede srbsko-bolgarske meje se je baje rešilo povoljno. Srbiji ostane ozemlje zahodno Vardarja tako, da bo segala nova Srbija do Soluna, ki postane grška posest.
Z bojišča.
Po zadnjih bojih, ki so se vršili pred Bulair-jem in po katerih so prešle vse utrbe pred mestom
v bolgarske roke, ni nobenih posebnih poročil iz bojišča. Turška vojska je sicer poskusila preiti v ofenzivo, toda ta poskus se je popolnoma ponesrečil tako, da je veliki vezir po svojem nadzorovanju čet izjavil, da hoče ostati turška vojska nadalje v defenzivi. Zadnja turška poročila poročajo, da vlada na^ bojišču hud mraz, ki ovira vojaške operacije. Že iz tega poročila se da sklepati, da i-se turška vojska ne nahaja v sijajnem položaju. Bolgari pa sploh nič ne poročajo. Dejstvo, da bolgarsko vojno vodstvo tudi pred odločilnimi bitkami v prvem delu vojne ni nič poročalo, da sklepati rta to, da se pripravljajo odločilne vojaške operacije. To potrjuje tudi poročilo, da zbira Bolgarija pri Dimotiki v Traciji novo vojsko in da so Srbi zopet poslali dve diviziji Bolgarom na pomoč.
Bolgarija — Romunija.
Ker se Bolgarija in Romunija glede ozemlja, ki ga naj Bolgarija odstopi, nista mogli sporazumeti v medsebojnih pogajanjih, so prevzele stvar velesile. Toda tudi one bodo imele težavno delo. Med tem, ko namreč Bolgarija pogojno izjavlja, da se ukloni odločitvi velesil, pravi Romunija, da pri-pozna le posredovanje velesil. To se pravi, če velesile ustrežejo romunskim zahtevam, se Romunija ukloni, drugače pa sama skuša uresničiti svoje zahteve. Zanimivo je, kako utemeljuje Romunija zahtevano odškodnino. Pred vsem povdarja, da je pravico do Silistrije podedovala po nekem vojvodi, — ima torej historično pravico do tega mesta. Ljubi Bog, če bi odločevala v politiki zgodovinska pravica, bi se nam Slovencem ne godila slaba. Nadalje se sklicuje Romunija na berlinsko pogodbo, kjer je bila večina velesil v resnici za to, da dobi Romunija Silistrijo. Vendar pa se to ni sklenilo, ker bi ogrožala utrjena Silistrija v romunskih rokah prosto plovbo, prosto trgovino na spodnji Donavi. Iz tega vzroka zahteva Romunija tudi zdaj Silistrijo. To dokazuje dejstvo, da ima že sedaj precejšno vojno mornarico v spodnjem delu Donave. Da popolnoma zapre tukaj prosto plovbo, zato potrebuje Rumunija še trdnjavo Silistrijo. To dobro ve Bulgarija, zato noče pod nobenim pogojem odstopiti tega važnega mesta. Romunska zahteva po odškodnini pa je po mnenju romunske vlade opravičena še zaradi tega, ker je ostala Romunija v sedanji turško-bolgarski vojni nevtralna in ni delala Bolgariji težav. Udobno je zahtevati, odškodnino na stroške drugim, ki so prelivali kri!
Narodno-gospodarstvo.
Osebna dohodnina.
Naslednja razpredelnica kaže, kako je zamišljena nova osebna dohodnina pri srednjih in višjih dohodkih.
Pri dohodku			Dosedanji
nad kron	do kron	Nov davek	davek
10.000	11.000	265	258
11.000	12.000	300	292
12.000	13.000	338	326
13.000	14.000	376	362
14.000	15.000	415	398
15.000	16.000	455	434
16.000	17.000	495	470
17.000	18.000	536	506
18.000	19.000	580	544
19.000	20.000	624	582
20.000	22.000	685	638
22.000	24.000	770	714
24.000	26.000	860	790
26.000	28.000	950	866
28.000	30.000	1040	942
30.000	32.000	1135	1020
32.000	34.000	1230	1100
34.000	36.000	1325	1180
36.000	38.000	1420	1260
38.000	40.000	1515	1340
40.000	44.000	1655	1460
44.000	48.000	1850	1600
48.000	52.000	2045	1760
52.000	56.000	2240	1920
56.000	60.000	2440	2080
60.000	64.000	2640	2250
64.000	68.000	2850	2424
68.000	72.000	3060	2600
72.000	76.000	3280	2780
76.000	80.000	3510	2964
80.000	84.000	3740	3148
84.000	88.000	3970	3336
88.000	92.000	4210	3528
92.000	96.000	4450	3720
96.000	100.000	4700	—
Pri dohodkih nad 100.000 K do 200.000 K se povišajo stopnje po 4000 K in davek pri vsaki stopnji za 260 kron. Pri dohodkih od 200.000 kron do 210.000 kron, iznaša davek 11.680 kron, pri dohodkih nad 210.000 kron se povišajo stopnje po 10.000 kron in davek pri vsaki stopnji za 650 krpn.
Na tedenski semenj v Kranju, dne 24. febr. 1913 se je prignalo: 142 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 5 telet, 51 prešičev. — Od prignane živine je bilo
za mesarja: 80 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 51 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 86 v za pitane vole, 82—84 v za srednje pitane vole, 76—80 v za nič pitane vole, — v za bosansko (hrvaško) goved, 1 K za teleta, 1 K 20 v za prešiče pitane, — za prešiče za rejo.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 24. febr. 1913:
Pšenica        \Q0 kg.........k 23-—
Rž     •          *   „.........„ 22--
Ječmen          „   „..........„ 20 —
Oves             „   „   ............ 21-—
Koruza stara   „   „   .......... 21*80
Koruza nova   „   „........„ 18"50
Ajda             „   „......                   . \ . „ 24-—
Proso            „   „   . .......„ 21 —
Deteljno seme „   „.........„ 170480
Fižol ribničan  „   „.........„ 25"—
Fižol koks      „   „ .......„ 30-—
Grah             „   „.........„ 48'—
Leča             „   „......                      . ..-„ 48 —
Pšeno            „   „.........t. „ 30-—
Ješprenj         „   „.........„ 28"—
Krompir         „   „.........„ 5-80
Mleko 1 /..............„ —-20
Surovo maslo 1 kg.........„ 3-50
Maslo            1  „ .......„ 3"—
Govedina 1.    1  „   .........„ l80
Govedina II.    1  „ .....„ l72
Teletna I.       1  „ .........„ 2 —
Teletna II.      1  „........                         . „ l80
Svinjina I.       1  „ .........„ 2-—
Svinjina II.      1  „......                     . . . „ l80
Prekajena svinjina L \ kg ...... „ 2-20
Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2"—
Slanina I.                1 „......„ 2.—
Slanina II.               1 „......„ l70
Jajca  7 kom..... ......■. „ —-40
DOPISI. ~~
Jeseniške novice.
Pod klerikalno zastavo stojijo danes Jesenice in blagoslov klerikalne sebične politike se pač opaža tako, kot menda malokje. „Mi smo stranka za vse sloje," so vpili takrat, ko so moledovali za glasovnice in danes se vidi, da so res stranka, ki vse požre. Obrtnikom hočemo pomagati, so trdili. Danes pa pomagajo, da hujskajo proti trgovcem in vabijo ljudstvo v svoj konzum. Za gostilničarje delajo na ta način, da so najbolj vnetim svojim agitatorjem preskrbeli dovoljenje, točiti opojne pijače, poleg že deseterih drugih eksistenc. Društva, ki bi morala biti samo bližnjemu v pomoč, n. pr. Požarno brambo, so docela pripregli k cerkvenim bratovščinam. Kako se odločuje v šolskem vprašanju, si lahko vsakdo predstavlja, ako povemo, da imajo pri krajnem šolskem svetu besedo volarji, zidarji in razni kameleoni. Sploh se vidi v vsakem oziru, da hoče duhovščina imeti nazaj srečni srednji vek. Seveda mnogo je nezadovoljnosti v klerikalnem taboru in solidarnost in disciplina je le na videz. Zato je dolžnost vsakega naprednjaka, da dela že sedaj med ljudstvom, da pri prihodnjih volitvah izbrišemo madež klerikalnega nazadnjaštva na Jesenicah, v prvi vrsti naj bode vsak, ki misli da je napreden, tudi član tukajšnjih naprednih društev, in obenem tudi naročnik naprednega gorenjskega glasila „Save".
Sadovi klerikalne vzgoje. Zadnjič smo že poročali o podivjani klerikalni mladini, ki se pretepa s bikovkami. No, končno se je začela zanimati za te junake tudi sodnija v Kranjski gori in je nagradila dva nadebudna sinčka strogo klerikalnih staršev na deset in na tri dni zapora. Eden pa menda pride še v preiskavo radi predolgih prstov. To je torej toliko hvalisana klerikalna vzgoja.
Pobožni orli. Nek navdušen, za bočjo čast vneti orel je v cerkvi med krščanskim poukom na ta način kazal svojo globoko pobožnost, da je z iglo zbadal svojega soseda, nekega delavca. In nesreča je hotela, da je bila igla zarjavela in dotični mož je čutil drugi dan precejšne bolečine na zbo-denem mestu, ker se mu je rana pričela gnojiti. In sedaj pa, ko mož prenaša hude bolečine na tistem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje častitljivo ime, pa kar ne more pozabiti izobrazbe krščanskih orlov in njihove pobožnosti. Vrli orli pa s kaplanom vred so trdno uverjeni, da delajo vse v čast božjo in bližnjemu v korist.
Abstinentje. Na vse mogoče načine se trudijo jeseniški krščanski veljaki, da bi čim preje vničili ves alkohol. Ker ima že vsak klerikalec svoj „pajzel", kakor jih imenuje ^celo sam Skubic, zato ni smel zaostati tudi župan Čebulj, ki je tudi odprl trgovino z opojnimi pijačami. Ne vemo, ali mu županska plača in šivankarija ne nese toliko, ali pa ]e storil to zato, da ponagaja škofu in fajmoštru Kalanu.
Vodstvo knjižnice Prosvete prosi tem potom vse cenjene čitatelje, naj knjige točno vračajo, da jih bo mogoče razvrstiti med mnogobrojne čitatelje. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 9. do 11. dopoldan in se nahaja v restavraciji pri Sokolu na Jesenicah. Knjižničar.
Iz Vogelj. V zadnji številki ^Slovenskega Doma" popisuje znani popotnik iz Vogelj razmere, ki vladajo v tej občini vsled klerikalne komande, pri tem pa se prav surovo zaganja v našega župana in mu predbaciva dejanja, ki so popolnoma izmišljena in zlagana. Naš župan ima javno gost lno, v kateri se vsakomur postreže z jedjo in pijačo, dokler se dostojno obnaša. Če pa kak „po-potnik" iz Vogelj prekorači vse meje dostojnosti, potem se ga pač postavi pod kap kakor se to zgodi ednakim „popotnikom" v drugih krajih. Če se je tedaj „popotniku" v „Slovenskem Domu" kaj takega pripetilo, naj bi bil lepo molčal, kajti znano je, da eden izmed ednakih „popotnikov" potoči v Vogljah več žganja kakor vsi drugi gostilničarji v občini, če tudi od tega ni še plačal niti vinarja davka in nima prav nobene pravice prodajati žganje. Navadno se zgodi, da se „popotniki" iz Vogelj navlečejo najprej pri svojem sovrstniku-„popotniku" žganja, potem šele pridejo delat nemir v javno gostilno. Če se potem „oče župan" takih okajenih popotnikov prav nič ne razvesele in še nobenemu* ne dajo roke, se ni čuditi. Nesramna je trditev, da „oče župan" fante opijanijo in se potem ž njimi po vasi pretepajo. Popotnik iz Vogelj je najbrže pri svojem „sobratu-popotniku" v Vogljah zavžil toliko neobdačenega žganja, da je v svoji zmedenosti prav pošteno nalagal uredništvo „Slovenskega Doma". Če pa misli — mora biti namreč trezen — potem pa naj svoja obrekovanja podpiše in zmenili se bodemo drugje.
O popotnikovem poročilu glede pretepanja med fanti kakor o trditvi, da se je vršil boj med liberalnimi in klerikalnimi fanti, pa bi bilo smešno govoriti. V naši občini ni ne klerikalnih, ne liberalnih fantov, ker se ti sploh ne zanimajo za politiko, pač pa obstajaio osebna sovraštva, ki se potem še povečujejo pri neobdačenem žganju in kartah „popotnika" iz Vogelj.
Res čudni so ti naši „popotniki". Župan, osivel mož, ki že nad 30 let načeluje občini, naj bi vodil svetovno politiko v občini, mlajši naraščaj pa pozna politiko le pri pijači, drugače pa ne gane niti mazinca.
Po noči razgrajati, delati politiko pri neobdačenem žganju, to zna marsikateri popotnik, posebno, če je doma iz Vogelj.
Selca. Naši občinski možakarji, katerim je poverjena uprava raztresene naše občine, so vendar enkrat nekaj pametnega sklenili. Pri seji dne 13. svečana so se po dolgem cincanju odločili, da se vloži na pristojnem mestu prošnja za razdelitev občine v tri samostojne občine in sicer v občine: Češnjica, Bukovica in Selca.
Po tem sklepu naj bi obsegala nova občina Česnjica vasi: češnjica, Podlouk, Rudno in Studeno. Občini Bukovica naj bi pripadale vasi: Bukovica, Knape, bevlje, Zg. Luša, Praprotno, Rau-tovše, Sv. Tomaž, Sp. Luša, cela davčna občina Sv. Lenart in slednjič davčna občina Bukovšica, izvzemši vasi Bezovnica, Topolje in Zabrekve, katere naj bi se priklopile novi občini Selca, ki bi ji še pripadale davčne občine: Dolenjavas, Kališe, Nemilje, Selca in Topolje. Da se uredi šolski okoliš in farna meja, se morajo vasi Zabrekve, Topolje ln Bezovnica izločiti iz dosedanje davčne občine Bukovšica, ki bi naj potem tvorile samostojno davčno občino Sv. Mohor. Ta delitev občine bi bila resnično potrebna in ljudstvu v korist. Naša občina je tako obširna in tako raztresena, da nobeden župan, pa naj bijbil to sam naš dični državni in deželni poslanec Čoč, ne pozna ne ljudi, ne razmer posameznih krajev, kar povzroča ljudem mnogo sitnosti in potov. Če bodo torej naši občinski možje ostali pri svojem sklepu in ga tudi izvršili, jim bodemo prav hvaležni in jih bodemo tudi javno primerno pohvalili toda šele tedaj, kadar bodemo videli, da se je res kaj storilo in ni cela stvar ostala samo sklep občinskega odbora, ki se v kratkem času pozabi, izvrši nikoli, samo da se nevednemu ljudstvu naspe nekaj peska v oči. Nadejamo se, da bode naš župan, ki je — resnici na ljubo povedano — četudi ni naš pristaš, obče spoštovan, zastavil vse svoje moči, da se ta sklep občinskega odbora kar najhitreje možno izvrši vsaj do volitev v prihodnjem letu.
Cerklje. Lani je vse leto deževalo nad potrebo, da je bila zemlja gotovo dovolj namočena, uudno pa je, da se mi je sedaj — sredi zime — posušil vodnjak, ki je globok 24 m in mu ni voda usehnila nikdar, niti v najhujši vročini. Vodnjakar trdi, da so se osušili zemeljski viri. Od vseh strani ga baje kličejo, naj pride popravljat vodnjake, a povsod mora le isto konstatirati: „Vode ni, vodnjak dober." Jako nas bi zanimalo, da nam kak strokovnjak raztolmači ta čudni zemeljski pojav. L—.
Fužine (Bela Peč). Tudi pri nas trpko čutimo vojno na Balkanu. Naša tovarna, kjer se izdelujejo raznovrstne verige, je nad polovico svojega delavstva odpustila. Blago ne gre naprej — naročil v te kraje ni — delavec naj pa počiva. Seveda tovarni ni zameriti, ko vendar sama tudi trpi. Zadnji čas nas je delalo kakih 380 delavcev, in sicer med temi kakih 80 žensk. Od 1. svečana je le toliko delavstva zaposlenega, kar ga je nujno potrebnega. Tovarna je bila vendar tako previdna, da je odpustila večjidel take delavce, ki imajo vsaj kam domu iti, kjer jih čaka vsaj toplo ognjišče
in grižljaj kruha. Kakor hitro pa se promet na Balkan odpre, je tovarna obljubila, da bodo zopet vsi delavci v delo sprejeti. Naš ravnatelj je „Reichs-deutscher" (glej Vevče) in je toraj mnogo boljši, kakor marsikateri avstrijski Nemec—dela previdno in z ozirom na gmotni položaj posameznih delavcev je ukrenil prav pametno. Največ je dosedaj začasno odpuščenih Ziljanov in Ratečanov ter domačinov — pa le takih, ki imajo vsaj svoj dom in živeža za silo.
Iz Gorenje Doline. V naši Sibiriji imamo letos prav lepo zimo. Snega je padlo sicer precej, a vendar ne toliko, kakor druga leta. Na osojah je sicer že skoraj vse kopno, zato smo prekinili z vožnjo lesa. Po dolini je pa še precej snega, tako sem ga nameril v Ratečah nad pol metra. Vreme je krasno, toda tako mrzlo, da kar škriplje in poka osobito zjutraj in ponoči, uez dan sije toplo solnce in že smo slišali ščinkavcev „griču", ki bo pa go-še utihnil — kajti zima v Sibiriji nikdar nič ne \šenka".
DNEVNE VESTI.
Volilni shod narodno-napredne stranke za
deželnozborsko volitev dne 4. t. m. se je vršil minolo sredo v Tržiču. Predstavil se je volilcem kandidat, c. kr. notar g. Matija Marin ček, ki je za svoja izvajanja žel burno pohvalo. Eksekutivni odbor stranke je zastopal na shodu državni poslanec g. dr. Vladimir Ravnihar. Danes zvečer bo shod v Radovljici. Za eksekutivni odbor se ga udeleži g. dr. Ivan Tavčar. Jutri se vrši shod v Kamniku.
Nezaslišano sleparijo so uprizorili klerikalci pri sestavi volilnih imenikov za nadomestno deželnozborsko volitev v mestni skupini Tržič-Ra-=dovljlca-Kamnik, ki se vrši prihodnji torek, dne 4. marca. Glasom §. 13. deželnozborskega volilnega reda volijo poslance mest in trgov neposredno ysi tisti občani, kateri (v smislu prejšnjega obč. vol. reda) v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po osem kron cesarskega neposrednega davka na leto. Jasno je tedaj kakor beli dan, da so poleg onih oseb, ki imajo volilno pravico brez ozira na davek (duhovniki, državni in deželni uradniki i. t. d), opravičeni voliti v deželni zbor edinole oni davkoplačevalci, ki plačujejo najmanj po osem kron direktnega davka na leto. Deželnozborski volilni red določa torej takozvani „census" 8 kron neposrednega davka kot pogoj za volilno pravico v deželni zbor. Ta določba je še v veljavi in je tudi ne more odpraviti novi občinski volilni red, kajti po §. 46. deželnozborskega volilnega reda more sklepati o spremembi deželnozborskega volilnega reda le deželni zbor s kvalficfranp. večino. Toda župani v Tržiču, Radovljici in Kamniku so na migljaj iz Ljubljane in ne oziraje se na jasne zakonite določbe, privzeli med občinske volilce vse občinske volilce prvega in druzega razreda v smislu novega obč. volilnega reda, tako da je sedaj v deželnozborskih volilnih imenikih mnogo volilcev, ki plačujejo le nekaj vinarjev direktnega davka v občini. To so seveda zvečina kmetje iz okolice, ki nimajo sicer nobenega interesa na mestni občini, a se slepo pokore ukazom iz farovža. Med njimi je baje tudi mnogo volilcev, ki imajo svoja redna stanovališča v kmečkih občinah in že po §. 14. deželnozborskega volilnega reda nimajo volilne pravice v mestih. In da je mera polna, je kamniško županstvo uvrstilo med volilce še kmete iz sosedne vasi, ki sicer spadajo v kamniško občino, a glasom razsodbe državnega sodišča volijo v deželni zbor s kmečkimi občinami. Tako se hočejo klerikaici z goljufijo polastiti mestnega mandata. No, temu se ne čudimo, saj je klerikalizmu dobro vsako, še tako lopovsko sredstvo, da le doseže svoj namen. Pač nam pa tudi v teh žalostnih časih Sušteršičevega diktatorstva vendarle ne gre v glavo, da je deželna vlada, ki je vendar v prvi vrsti poklicana ščititi zakon in ki je do zadnjega časa cincala, končno zavrnila vse reklamacije glede nepravilne sestave imenikov in dala svoj blagoslov klerikalnim mahinacijam ! Zadnjo besedo v tej zadevi bo imelo državno sodišče, in pokazalo se bo, če še živimo v vstavni državi, ali pa, če smo že v — Albaniji!
Dični predsednik papirnate „Meščanske zveze" v Kranju je v včerajšnjem „Gorenjcu" obelodanil nekak katekizem, v katerem daje svojim
»meščanom" točko za točko navodila, kako bi se dalo občinskemu odboru nekoliko ponagajati. Menda je nadebudni politik hodil v šolo pri idrijskem Osvaldu ali pa hoče v Kranju uveljaviti prakso Štefetov in Kregarjev. Bojimo se le, da se je nekoliko zmotil v svojih računih in da se je še premalo vglobil v novi občinski „statut". Sicer nikakor ne dvomimo, da se je kot novopečeni predsednik tako važnega političnega društva z vso vnemo posvetil študiju visoke politike in da mu je predsedniško dostojanstvo močno dvignilo duševno potenco, a vpoštevaje njegovo vsestransko zaposlenost in razsežno delovanje, ne moremo verjeti, da bi bil mož v tem pičlo odmerjenem času že z veliko žlico poklepal vso politično modrost, marveč smo slejkoprej prepričani, da bi kot politik, kljub vsi v njegovih možganih nagromadeni učenosti, če si natakne slavnoznane zelene „špegle", še danes z največjo slastjo pohlastal tudi najde-belejše — „oblance"!
Kakor kužek na prekratki verigi se vrti „Gorenjčev" obrtnik vedno krog ene in iste osi in bevska venomer svoj stereotipni hov! hov! Neprestano se zaganja v občino in laja": Občina ničesar ne stori za obrtnike, hov! hov! Dalje ne sega njegova modrost in le toliko namiguj, da ni njegov namen, poučevati gospodov na rotovžu. In zakaj pa ne? Če imate kaj pametnega v zalogi, ne postavljajte vendar svoje luči pod mernik! Prepričani smo, da bo občinski odbor radevolje vpošteval vsak umesten predlog v prilog obrtnikom, pa naj pride od te ali one strani. Pred vsem bi pa od Vaših dobrih nasvetov lahko kaj profitirala županstva v Kamniku, Tržiču, Radovljici in Škofji Loki. Če boste pa še naprej ie zabavljali, bomo morali misliti, da res ne znate druzega, kakor samo — lajati!
Loterijske številke. V kranjskem farovžu je čakal nekdo z veliko nestrpnostjo izida zadnjih volitev zastopnikov učiteljstva v kranjski okrajni šolski svet. Kakor pripovedujejo očividci, se je po rezultatu volitve močno podaljšal obraz nestrpnega čakalca. Kandidati naprednega učiteljstva so dobili 54 glasov, njegovi ljubljenci pa so oddali samo 19 praznih glasovnic. Prav vsi so prišli k volitvi, vseh 73 upravičencev. Nemo in prestrašeno je zrl v te številke, ki so jasno pokazale vzorno disciplino volilcev. Nič nesoglasja, dasi so morali naprednjaki par minut pred volitvami izbrati za namestnika drugo osebo, ker bi sicer prvo določena ne dobila naknadne uradne potrditve. Deželni odbor je izdal na Kranjskem tik pred temi volitvami 80.000 kron za nakup novih Slomškarjev in Slomškaric, prav tako, kakor je razsipal denar ob zadnji deželnozborski volitvi v Belokrajini med ondotne volilce, kot premijo volov, krav in teličkov. Toliko denarja, a-tako malo uspeha! Ali je res med učiteljstvom. tako malo dovzetnosti do korupcije? Številke 54, 19 in 73 blodijo od tedaj znanemu politiku venomer po glavi; podnevi in ponoči so mu pred očmi. Kaj rad jih prestavlja in sestavlja v sanjah. In kar se komu sanja, to je dobro znamenje. Mi vemo zanj jako lečilno sredstvo: stavi naj. te številke v loterijo. Če ne zadene terne, pa se. mu posreči morda amba. Za prvo uteho je tudi amba nekaj. Kar bo, pa bo — naj bo!
„Preslepljeni in oteti." Pod tem naslovom je napisal za Družbo sv. Mohorja prof. dr. J. Pregelj v letošnjem koledarju povest za slovensko ljudstvo. Spis, če ga pregledamo v obče, ne dela pisatelju posebne slave, po vsebini pa je pravcati pamflet najnižje sorte. Ž njim se hoče pokazati preprostemu ljudstvu narodno delo slovenskega učitelja kot pogubonosno in človeški družbi skrajno škodljivo. Umevno je torej, da je izzval zlasti v naprednih vrstah učiteljstva odločen protest. Učiteljska Zaveza je storila pri odboru Družbe sv. Mohorja primerne korake. Družbeni odbor ji javlja,
— kakor posnamemo iz zadnjega „Učit. Tovariša"
— da sedanji družbeni odbor ni sklepal o imenovanem spisu, zakaj če bi se bilo o njem sklepalo, bi bila ta povest sigurno odklonjena. „Dom in Svet" je proglasil ta spis za politiško-tendenciozen brez vsake vrednosti. Člani Slomškove Zveze v kamniškem okraju so javno protestirali proti taki pisavi. Vse to pa ni čisto nič motilo odbora Slomškove Zveze? zato je bil slovesno sprejet v zadnji seji med njene člane. Kranjska politikujoča duhovščina, ki ima v Slomškariji prvo in zadnjo besedo, ga je torej za ta spis posebno nagradila — že ve, zakaj.
Enako milost pa je našel tudi v očeh urednikov tukajšnjega „Gorenjca". Nas zanima vsa stvar le v toliko, ali je morda profesor dr. Pregelj tudi tukajšnjemu svojemu župniku za to izredno uslugo poljubil roko, kakor jo je baje poljubil, kakor sam povdarja v proslulem spisu, onemu župniku, po katerem je povzel ta pamflet. Te-le vrste poljub je namreč obema podoben.
Podaljšanje kranjskega vodovoda do Cirčič in od tam skozi Hrastje do Prebačevega se izvrši še letos. Izkopavanje jarkov za polaganje cevi se bo v kratkem oddalo potom javne ponudbene obravnave, druga dela bo pa dežela izvedla bržkone v lastni režiji.
f Stud. med. Tine Jenko. „Omnes eodem cogimur, omnium versatur urna serius ocius". Dunajska akademična mladina žaluje nad odprtim grobom. Dne 25. svečana je objela tema cvetoče življenje, umrl je medicinec Tine Jenko. Sel je od nas nenadoma; poln načrtov in stremljenj se je moral odreči vsem vzorom, ki jih je gojil toliko. Mogočno je še dihal njegov duh in živel močno življenje — pa močnejša je bila usoda: rodila mu je spoznanje, da je obsojen. Žalostno so zrle zadnje čase njegove oči v nas, videli smo te poglede in nismo razumeli. Razumemo pa sedaj, ko si odšel, Tine! Ni bila domovina, ki ti je zatisnila oči, umrl si tujec med tujci. Ob tvojem grobu pa bodo zaplakala mnogo srca tvojih tovarišev, katerim ostaneš vedno v najdražem spominu. jL- Vale anima candida!
Nova kolodvorska cesta iz Škofje Loke do kolodvora na Trati se v kratkem prične graditi. Z novo cesto se odpravi občuten nedostatek, ki je desetletja zaviral razvoj Škofje Loke in njene okolice. Ob zgradbi gorenjske železnice so potisnili prijazno Loko v stran in prej cvetoče mesto se ni moglo več prav povspeti. Zveza s štacijo na Trati, po klancih gori in doli, je bila vedno v obupnem stanu. Z novo udobno kolodvorsko cesto se bo vsekako močno dvignil ze sedaj živahni promet in omogočila tudi avtomobilna zveza s postajo. Deželni odbor razpisuje oddajo za zgradbo deželne ceste Škofja Loka -- kolodvor in za zgradbo V tiru te ceste ležečega mesta iz železobetona na 73.200 K, odnosno 86.600 K proračunjena dela in dobave potom javne ponudbene obravnave. Pismene ponudbe je predložiti deželnemu odboru do 17. marca t. 1. ob 12. opoldne.
Spomenik sv. Janeza Nepomuka, za katerega je pokojni g. Ivan Majdič volil lepe tisočake, krati spanje gospodom v kranjskem župnišču. Ne bodite vendar tako nestrpni! Saj izvršitve spomenika ni prevzela kaka tirolska tovarna za izdelovanje svetnikov, marveč vpodablja soho slovenski umetnik. Če si pa gospodje tako žele sv. Janeza Nepomuka, naj za sedaj raz farovško podstrešje izvlečejo sv. Janeza, ki je skozi desetletja kljuboval vremenskim nezgodam na starem savskem mostu in katerega je g. dekan Koblar ob gradbi novega mostu prevzel v shrambo. Postavijo naj ga v „Go-renjčevo" uredništvo, in pogled na svetnika, ki drži prst na ustnicah, bo mogoče še celo v možganih „Gorenjčevih" urednikov semintje vzbudil misel, da je boljše, ako človek molči, kakor da izblekne kako neumnost.
Novega klanca v Rakovci se vsak, ki ondi hodi ali vozi, upravičeno boji. Kamenje se vali izpod hriba in frči na in preko ceste, da je pravi čudež, da se ni pripetila že kaka nesreča. Tako je priletel debel kamen tik mimo delavca, ki je delal na cesti. Nekdo žene vola. Kar prileti debel kamen in jo vdari k sreči naravnost pod vampom vola dalje. Zopet drugemu je priletel kamen s tako silo v kolo, da če bi bil zadel konjevo nogo, bi mu jo gotovo zdrobil. Nad cesto je postavljena škarpa, ki pa že davno ne odgovarja več svojemu namenu, ker je vsa zasuta. — Prejšnjemu načelniku je „Domoljub" očital, ""da: tišči vedno cigaro v ustih in vsled dima ne vidi ničesar. Kam pa obrača sedanji načelnik svoje oči? Pa ga "ja-niso omamile besen-ške krasotice tako, da je vdarjen s kurjo slepoto? Upamo, da bodo zadostovale te vrstice in da slavni cestni odbor ne bo čakal, da se pripeti kaka večja nesreča.
Misijon imajo v Tržiču od 26. svečana do 2. marca, pri katerem se volilci z najostudnejšo zlorabo vere in verskih čuvstev pripravljajo za volitev deželnega poslanca dne 4. sušca. Kristus je učil: „Moje kraljestvo ni od tega sveta; ljubite se med seboj in ljubite tudi svoje sovražnike!" Kaj pa je danes? Naši zbesneli popje nimajo niti pojma o naukih svojega učenika, bore se le za posvetno nadvlado, verske resnice pa so jim manj pri srcu kakor zadnjemu šolarčku. Drugače tudi ne bi bilo mogoče, v pridigah in v spovednici ščuvati brata proti bratu, ženo proti možu i. t. d. Ali ni za verski čut žaljivo, če se zaradi take, pri vseh dosedanjih
I volitvah propadle osebe kakor je „Dr. Pogoreto" izrabljajo verska čutstva pobožnega ljudstvajn se izpostavlja »Najsvetejše". Škoda, škoda. Če bi Kristus prišel še enkrat na svet, izgnal bi to propadlo svojat iz svetišč in jo vrgel tje, kamor spada.
Gozdni požari. Ker so se zadnja leta spomladi v naših krajih večkrat ponavljali gozdni požari, ki so čestokrat povzročili občutno Škodo, opozarjamo prebivalstvo na določbe gozdnega zakona, ki predpisujejo občutne kazni onim, ki lahkomiselno povzročijo kak gozdni požar. Pa ne le samo občutne kazni, temveč tudi povračilo prizadete škode mora plačati oni, ki je zakrivil gozdni požar. Ti požari nastanejo največkrat na ta način, da se v bližini gozdov požigajo pašniki, ne da bi se mislilo na nevarnost za bližnje gozde, dalje da se zanetijo v gozdih ognji pri napravi drv ali stelje, ne da bi se ti ognji pri odhodu iz gozda popolnoma pogasili. Lanski požar na Tolstem vrhu nam je pokazal, kako strahovit lahko postane gozdni požar, ako se razširi na večji obseg gozda. Ljudstvo pa se pri gozdnih požarih tudi prav nič ne ozira na postavne predpise in gre gasit še le takrat, kadar teče voda v grlo. To je tudi največkrat vzrok, da se požari v gozdovih tako razširjajo. Tako ravnanje je popolnoma napačno in nasprotuje obstoječim zakonskim določbam. Ne le oni, ki zapazi ogenj v gozdu, je obvezan to takoj naznaniti posestnikom bližjih vasi, temveč tudi ti so obvezani takoj priskočiti na pomoč in po svojih močeh pomagati, da se požar pogasi ali vsaj omeji.
Občinski lovi. Dne 31. sušca 1912. 1. se bodo oddali na javni dražbi za dobo petih let v najem lovi sledečih občin: 1. za občinu Voglje, 2. za občino Šenčur, ki obsega sedaj vsled delitve občine samo davčne občine: Šenčur Luže, Olševek in Tupaliče, 3. za novoustanovljeno občino Velesovo, ki bode obsegel vasi: Adergas, Praprotna Polica, Trata in Velesovo. Javna dražba se^ prične ob 9. uri za občino Voglje, ob 10. uri za Šenčur in ob 11. url za Velesovo. Zakupni in dražbeni pogoji so vsakomur na razpolago pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, kjer se bode tudi vršila javna dražba 31. sušca.
Ža gostilničarje. Okrajno glavarstvo opozarja gostilničarje, da mora imeti vsak v svoji gostilni na vidnem mestu nabit cenik jedil in pijač. Opozarjamo na to gostilničarje, da se obvarujejo nepotrebnih kazni in potov.
Okrajni cestni odbor v Kranju je razglasil, da so računi okrajno cestnega zaklada za 1. 1913 od 2. marca pa do 16. marca pri mestnemu županstvu v Kranju vsakemu na vpogled razpoloženi.
Permanentni izbruh vulkana v Kranju. Dan na dan prihajajo pritožbe, da dviga tovorni avtomobil tovarne Zabret, vsled prenagle in neprevidne vožnje, cestni prah tako strahovito, da je namah del Kranja podoben izbruhu vulkana. Ako se stoji poleg „Stare pošte" in pridrvi avtomobil dvakrat mimo, si lahko' pišemo na obleko, svoje ime. Nič boljše se ne godi oblekam ki vise pri prodajalnah in mnogo drugim stvarem. Prah je res bil in bo, segeče v nos in pada na pljuča, ampak s takim neupravičenim drvenjem z avtomobilom se ga dviga v takih množinah, da se človek ves dan ne iznebi tega šegetanja v nosu in pljučih. Merodajni faktorji naj čim preje preskrbe, da bo ta avtomobil enako drugim vozil skozi mesto. Saj je pri tem drvenju tudi življenje v nevarnosti. Jako dobro bi bilo, da bi se gospodar kakor tudi šofer poučila, oziroma opozorila na kazenske paragrafe 427, 428 in 431.
Več okoličanov in meščanov.
Gostilničarska zadruga za kranjski okraj je imela v torek, 25. februarja ob 10. uri dopoldne v gostilni pri Jelenu v Kranju svoj občni zbor. Udeležilo se ga je okrog 60 članov, ki so se prav pridno udeleževali debat. Kot odposlanec gostilni-čarske Zveze je došel g. Alfonz Mencinger. Občni zbor je sklenil, da zadruga pristopi k deželni in državnni zvezi gostilničarskih zadrug. Kot odposlance se izvoli 7 članov in 5 namestnikov. Med raznoterostmi se soglasno slene, da naj bi gostilničarji dobivali meso po znižani ceni. Izvoli se odsek, obstoječ iz 7 članov.
Iz Rateč. Pretekli predpust smo imeli kar dve društveni veselici in več domačih zabav. Zdaj v postnem času pa si bomo potrosili temena s spo-kornim pepelom in imeli misijon.
Književnost.
O atentatu na poslanca Schuhmeierja na
Dunaju; raziskovalca južnega tečaja Scotta in njegovo ladjo; notranjost moderne vojne ladje; jz Beneške Slovenije Rezije; iz vojne na Balkanu itd. priobčuje prav zanimive slike 8. številka „Sloven-skega Ilustrovanega Tednika". Roman „Za svobobo in ljubezen", ki izhaja v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku", postaja čimdalje bolj zanimiv in slika v živih barvah razmere na Balkanu. Naročita ' ,cJi-venski Ilustrovani Tednik" in zahtevajte ga povsod! — Polkovnik Vukasovič, ki je sedaj vrhovni po-veljenik srbske vojske v Skoplju, je rodom Slovenec z Goriškega. Njegovo sliko in življenjepis priobčuje v zadnji številki „Slovenski Ilustrovani
Tednik". Priobčuje tudi sliko in življenjepis ljub-ljančana Gorenca, ki je sedaj komita v srbski vojski. Nadalje vsebuje še 17 zanimivih slik o vojni na Balkanu; revoluciji v Mehiki; sestre papeža Pija X.; o Vladivostoku; slovenskega učiteljstva v Trstu; velemilijonarja Morgana; pošti s severnimi jeleni; pariških apaših i. t. d. Ta številka „Slov. Ilustrov. Tednika" je radi raznovrstne vsebine velezanimiva in radi slik in člankov o Vukasoviču in Gorcu še prav posebej znamenita. „Slov. Ilustr. Tednika,, bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši.
Knjige „Slovenske Matice". Letošoje knjige „Slovenske Matice" so izredno bogate vsebine. Društveniki dobe za malo članarino sledeče knjige: 1. Zbornik. 2. Zabavna knjižica. 3. Knezova knjižica; 4. Po cesti in stepi. 5. Iz svetovne književnosti. 6. Letopis za leto 1912. Obširnejo oceno priobčimo v eni prihodnjih številk.
Zadnje vesti.
Demobilizacija.
„Daily Mail" poroča iz diplomatičnih krogov, da se prekličejo vojaške priprave ob ruski meji že danes. Sočasno se prekličejo tudi v Avstriji vojaški ukrepi, ki so bili naperjeni proti Rusiji. Diplomacija je vsled avstrijsko-ruskega sporazuma zelo optimistična in misli, da se sklene tudi na Balkanu mir.
19. marca.
Po vesteh iz diplomatičnih krogov se bo demobilizacija ruske armade dne 19, marca, t. j. na dan jubileja dinastije Romanov, že popolnoma zvršila. Car želi to mirovno manifestacijo ob jubileju svoje hiše. Za gotovo je smatrati, da se bo vršila avstrijska demobilizacija enakomerno z rusko.
Začetek ruske demobilizacije.
Na vojaškem posvetovanju pri carju v Carskem selu so govorili tudi o odpustu rezervistov, ki so meseca januarja ostali pod zastavami. Car je ukazal, da se to moštvo odpusti domov. To je začetek demobilizacije.
Odrin.
V vladnih krogih pripovedujejo, da so konzuli iz Odrina pri svojih tukajšnjih poslaništvih brzojavno protestirali proti obstreljevanju hiš, v katerih prebivajo tujci.
Novo izkrcavanje.
Poveljnik desetega zbora Kuršid-paša in šef generalnega štaba Enver-beg sta prišla v Carigrad in sta imela daljšo konferenco z velikim vezirjem. Iz Galipolja prevažajo čete na neznan kraj, kjer jih mislijo izkrcati. Transportne ladje, ki odhajajo iz Galipolija, so polne vojaštva.
Velblodi za vojno.
Turška vojna uprava je sklenila nabaviti vel-blode za transportno službo pri Čataldži. Sto vel-blodov so že odposlali tja.
Novi pogoji.
„Times" poroča iz Sofije: Veliki vezir je obiskal ruskega poslanika v Carigradu zaradi mirovnega pogajanja z zavezniki in je naglašal, da bi bila Turčija pripravljena opustiti tudi Odrin, če se določi za novo mejo črta Injada-Enos. Ruski poslanik je takoj sporočil ta predlog v Sofijo, kjer ga je tukajnji ruski poslanik naznanil bolgarski vladi. Ta pa baje vztraja na mejni črti Midija-Ro-dosto.
Tovarna za patrone gori.
V steinfeldski tovarni za patronske stročnice pri Dunajskem Novem mestu je izbruhnil včeraj požar, ki se vedno bolj razširja. V nevarnosti je bližnja praharna in objekt št. 16. kjer so velike zaloge smodnika. Vojaštvo in požarne brambe delajo z nadčloveškim naporom, da omejijo ogenj in preprečijo velikansko katastrofo.
Društvene vesti.
Občni zbor C. M. podružnice v Celovcu se
vrši dne 1. marca 1913 zvečer v hotelu Trabesinger v Celovcu. Po zborovanju zabava s sodelovanjem , sokolskega tamburaškega zbora Glinje-Borovlje.
Slov. pevsko društvo „Podbreška Lira" v Podbrezjah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. sušca 1.1. ob polštirih popoldne, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnice, 3. poročilo blagajničarke, 4. poročilo računskih preglednikov, 5. votitve, 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi najvljudneje svoje redne kakor tudi podporne člane in članice — odbor.
SenlK Jedil in pijač
priporoča
Tiskarna „Sava'1 v Kranju.
Razno.
Dvojica Polajnko deportirana. Avstro-ogrski generalni konzulat v New Yorku je brzojavno obvestil ljubljansko mestno policijo, da je bila zakonska dvojica Polajnko takoj deportirana, ko se je tjekaj pripeljela s parnikom „Vaderland". Tamošnja oblast jo je oddala na parnik „Firiland", ki
ooooooooooooooooooooo   kot    tovarniško znamko
pt%ZZ najioiš!
S/ y/SSX 1:101
Proda se iz proste roke ceno
hišica j
z velikim sadnim in sočivnim vrtom, oddaljena samo kakih 20 korakov od cerkve in tričetrt ure iz Kranja.
Opremljena je z vsemi potrebnimi mobilijami ter bi bila osobito pripravna za vsakega podjetnika ali penzijonista. Hišica ima krasno lego pod Grin-tovcem. Pripravna bi bila tudi za letovišče.
Vprašanja na upravništvo „Save" v Kranju.
Večje podjetje z podružnico v Kranju
išče 382
za takojšnji vstop, ne izpod 20 let staro
gospodično
kot prodajalko proti dobri plači.
Prosilke z lepo pisavo, katere so tudi za pisarniška dela vporabljive, imajo prednost.
Ponudbe pod „Vztrajnost" na upravništvo tega
lista.
Kontoristinja
popolnoma vešča knjigovodstva, računanja, slovenske in nemške korespondence, ki bi bila obenem porabna za
blagajničarko mm
se išče. Stanovanje in hrana zunaj hiše. Vprašanja na tvrdko: 42
F. DOLENZ V KRANJU.
dospe dne 6. sušca v Plvmouth, oziroma v Ant-werpen, kjer bodeta toliko časa internirana, da bode dovršeno izročevalno postopanje.
Velik požar. V Florisdorfu pri Dunaju je minolo soboto izbruhnil v brusilnici stekla Josip Irwald velik požar. Ker je v pritličnih prostorih pet topilnikov za steklo, je cela stavba docela izsušena. Ob 5. uri popoldne je švignil iz tretjega topilnika velik plamen in trenotno je bilo vse v ognju. Vročina je bila tako močna, da se je vnel leseni pod, vki je stal kakih 15 metrov oddaljen, samposebi. Škoda se ceni na 200.000 kron, vendar je krita z zavarovalnino.
9 letno deklico umoril. V Budimpešti stanuje prodajalka Richter, ki je od svojega moža ločena. Ker v jutru zgodaj zapusti stanovanje, da se posveti svoji obrti, izroči skrb za svojo 9 letno hčerko Ano neki sosedi. V torek je hotela soseda dekletca poklicati. Vtaknila je ključ sosedovega stanovanja v ključavnico ter je, predno je Ano poklicala, še enkrat odšla. Vrnivša se, je našla ležati Ano s prerezanim vratom na divanu. Morilec, ki je bil skrit za vrami, jo je sunil proč ter utekel. Vsekako je hotel krasti ter ga je 9 letna Ana pri tem zasledila. Prerezal ji je vrat do hrbtenice. O morilcu manjka vsak sled.
0
3*
_ Oddasta se takoj       ^ _
i dve stanovanji g
katerih vsako obstoji iz 3 sob, kuhinjo in kletjo.
HI,
Naslov v upravništvu „Save" v Kranju.
I
TINČE JENKO
medicinec
v torek, dne 25. februarja 1913, previden s tolažili sv. vere v starosti 21. let, nagloma na Dunaju preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo pripeljalo v Škofjo Loko, odkoder se vrši pogreb v nedeljo, dne 2. marca 1913 ob 5. uri popoldne na mestno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V UPNICI, dne 1. marca 1913.
Marija Jenko
mati.
Peter, dr. Andrej, dipl. expt. Fran    Francika, Marija, Tončika
bratje. , sestre.
Jerica, Matilda
svakinji. 45
Akad. fer. društvo „Vesna" v Kranju naznanja pretresljivo vest, da je njen član, tovariš
TINE JENKO
medicinec
dne 25. svečana opoldne ** doma nm-'
vetoči mladeniški dobi nena-
i blag spomin!
46
NAZNANILO.
Usojam si naznaniti, da sem prevzel od gospoda RAJKA POTUČKA, dim. mojstra v Kranju
dimnikarsko obrt.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obila naročila, katera bom vedno točno in vestno iz-
vrševal.
Alojzij Zakrajšek
dimnikarski mojster v Kranju.
Kočijo. koleseli
za enega konja, lahko ter dobro ohranjeno, kupi Fr. Omersa nasl.
41
Franc Berjak
trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Kranju.
-
Tiskarna „SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
Zobozdratini^ki in zobot
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Pr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kraniu i
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
Vinska veletrgovina l
Rudolf Kokalj, Kranj
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, štajerska in istrijanska
= vina-
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, vin v ste-\ •. \ •. \ \   klenicah in mineralnih voda.   .• / .• .• .• .•
i
O
O
jq
& •p
ID
I
V..
Priporoča se velezaloga
15—9
oalanterijskeoa, norimberškeoa, modnega nlann in pletenin
A. Adamič, Kranj
Velika zaloga
posamenterije, konfekcije, perila, kravat, steznikov, klobukov, čepic, toaletnega blaga, bižuterije, kranjskih izdelkov, otročjih vozičkov, kovčegov, šolskih potrebščin, papirja i. t. d. Molitveniki, moleki, venci, verižice in vse druge potrebščine za birmo.
Lastna izdeloualnica damskih pasov. Modni salon damskih klobukov Lm.
Postrežba točna in solidna.   Cene najugodnejše!
I
I i
fil
a
(D U
-I 3
a
n O
i
M. Rant ■ Kranj
s snecer
i a
Priložnostni nakup OtfOŠKlll VOZIČKOV. I Najraznovstnejše ŠPeCerljSKO blSOO. 1
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveze Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
452-9
Umetna gnojila
18-9
kakor
Tomaževa žlindra, kajnit in kalijeva sol
prodaja po zelo nizkih cenah
veletrgovina z železni in špecerijskim hlap
Merkur, Peter MaK Kranj
-a
ca
N
N
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice s
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7-9
00
o o
© o o
33
N -t
<
N
ca ;
E 5T
Cu \
02
I
1 1
1
i
2 52—9
z znamko
Jamčeno čisto, jedrnato
MILO
najizborneje in današnjim cenam primerno najCeilGJG
zato naJbolii nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobno.
Solnce.
Tovarna: Ig. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črnomarmorirano Eschweger milo, zeleno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
m
I I
e i i
Pozor!
6—9
Podpisani se najudaneje priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi v izdelovanje
vsakovrstnih čevljev
najnovejše oblike po meri. Naroči se lahko tudi pismeno, če se naznani številko dolgosti in širjave. Lahko se pa pošlje tudi že rabljen čevelj. Vsako v moji delavnici izdelano obuvalo se prilega, je elegantno in trpežno. V zalogi pa imam tudi že
čevlje.
Cene nizke in točna postrežba. Naročnikom se stara obuvala dobro in hitro popravijo.
Mnogo zahval, pisem na razpolago.
Glavni trg, Kranj.
313-9
Kavarna
Delikatese
Zajutrkovalnica
Zdravko ftrainc, Kranj
Naročila
po dnevni ceni, se že sprejemajo za
Velikonočno gnjat.
Garantirano višnjevo cveteča francoska lucerna
N
ca .
c a
d? us
S a?
cj >
C/5 O
> .S
CD
TT >
O) co
1
-s ®
5 *
^—< (M
predanice prosta plombirana.
UH. Majdič, Kranj
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
„Salona"
Priznano najboljši dalmatinski portlad cement za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. = Umetna gnojila. =
d. § 03 s
a ta
O 03
o ej
C/3
S?" d. o «
3 m p4 -o
Vsakovrstna travna semena, krmilna pesa, korenje, čista grahora, semenski oves domač in češki.
trgovina
Ferdo Saiovic v Kranju
poprej C. Pleiweiss ,0«
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
pomladansko sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske; botrom pa obleke za birmance in birmanke.
Kreditno društvo v Kranju
13—9
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
31 0 4 |0
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
a
D
i ■
i
H
Last in zaloga tiskarne „Sava"^v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.