letnik CXIX • marec 2017 3 • Staranje medu in rok uporabnosti • Na kaj biti pozoren pri nakupu čebel • Čebelam najprijaznejše občine v letu 2016 Čeb elar stvo in in vali dno st 65 OBVESTILA ČZS ZDRAVJE ČEBEL 3/2017 letnik CXIX Za nami so dolgi zimski dnevi, ko je večina že komaj čakala daljše, sončne in toplejše dni. Vemo, zakaj. Če- bele so bile tisti razlog, da smo se spraševali, ali bodo prvi izletni dnevi taki, kot si jih dejansko želimo. Srčno upam, da je večina zadovoljna s prezimitvijo čebeljih družin in da v mesecu, ki je pred nami, začnete čebe- larska opravila. Tako kot vsako leto boste verjetno tudi letos postavljeni pred določene izzive v čebelarstvu. Po- membno bo, da vam prinesejo osebno zadovoljstvo. Tudi sama sem v lanskem letu sprejela izziv. To je vo- denje služb Čebelarske zveze Slovenije. Kot veste, je g. Anton Tomec konec preteklega leta odšel v pokoj, zato se je ob tem pojavilo razmišljanje, da bi vodenje treh služb pri ČZS zastavili drugače. Do sedaj je vsaka služba imela svojega vodjo, od letošnjega leta pa je njihovo vo- denje prepuščeno meni. Tako se je zlasti pri vodji služb ČZS in tajniku ČZS spremenil opis del in nalog, ki ju opravljava. Ali je nova organiziranost posameznih de- lovnih mest dobra ali ne, bo pokazal čas. Zagotovo pa je to težko oceniti po dveh mesecih. Za nami sta dva mese- ca intenzivnega dela, ko je bilo treba pripraviti različna poročila za preteklo leto, plan dela za letošnje, uvajati nov kader (tajnika, računovodje), spoznavati delo, ki ga je prej opravljal nekdanji tajnik, in druga dela. Če ostanem pri izzivih, bodo ti vsekakor prisotni tudi pri delu zaposlenih na ČZS. Pred nami je namreč novo programsko obdobje Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji, ki predvideva nove raziskovalne projekte. Tako bomo kandidirali na ne- katere javne razpise, ki jih prinaša omenjeni program, in po, upam, njihovi pridobitvi s kadrom na ČZS tudi izvajali nove naloge v triletnem obdobju. Preko njih že- limo po treh letih priti do spoznanj, ki bodo pripomogla k boljši kakovosti čebeljih pridelkov. Ne smemo pozabiti, da smo uspešno kandidirali za nepovratna sredstva na javnem razpisu AGRI SIMPLE PROJECTS 2016 za promocijo kakovostnih shem, ki ga je objavila Evropska komisija. Gre za zelo zahteven projekt, ki se bo izvajal tri leta (2017–2019) in bo v 70-% deležu financiran s strani EU. Projekt je namenjen pro- mociji kakovostnih shem Slovenski med z zaščiteno ge- ografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med, s ciljem povečati prepoznavnost in prednosti medu, UVODNIK Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji! vključenega v sheme kakovosti, tako med čebelarji kot širšo javnostjo. Vključevanje čebelarjev v sheme kako- vosti je ne samo priložnost, ampak tudi nujnost tržno usmerjenega slovenskega čebelarja, saj vse več potro- šnikov išče hrano z znanim geografskim poreklom oz. označbo. Septembra bomo sodelovali na svetovnem čebe- larskem kongresu Apimondia v Turčiji. Kandidirali bomo namreč za organizacijo kongresa Apimondia 2021 v Sloveniji. Do same predstavitve v Turčiji pa bo treba pripraviti in izpeljati mnogo dejavnosti. In ko organizacijo dobimo, se bo delo v zvezi z njo dejan- sko zares začelo ne samo za zaposlene, ampak tudi za druge. Poleg prej omenjenih nalog pa smo zavezani izva- jati še programa Javne svetovalne službe v čebelarstvu in Strokovno vodenje rejskega programa za kranjsko čebelo ter druge društvene dejavnosti, ki vključujejo tudi dejavnosti za razglasitev in obeležitev svetovnega dne čebel. Gotovo se komu poraja vprašanje: Kaj imamo od vsega tega čebelarji? Treba se je vprašati širše in ne ozko, kot posameznik. Ozrite se nazaj, za morda 10 let, in videli boste, kakšne spremembe smo skupaj ustvari- li v tem obdobju. Prepričana sem, da je bila večina teh na bolje. S svojim skupnim delom želimo tudi v priho- dnje ustvarjati še boljše razmere za čebelarstvo. Res je, da smo si letos zadali obsežne naloge, ne samo v finančnem smislu, ampak tudi v izvedbenem, vendar verjamem, da s podporo in usmerjanjem or- ganov ČZS in z odgovornimi zaposlenimi vse naloge tudi izpeljemo. Na ČZS je zaposlen relativno mlad kader, ki prinaša svežino in zagnanost za delo, zanje pa predstavljeni izzivi nudijo priložnosti za strokov- no izpopolnjevanje in pridobivanje novih kompetenc. Vendar pa bodo uspeli le, če boste čebelarji in društva tako odzivni in pripravljeni sodelovati kot doslej, saj smo neločljivo povezani. Lidija Senič, vodja služb ČZS 66 3/2017 letnik CXIX UVODNIK Lidija Senič .................................................................................................................... 65 ČEBELARSTVO IN INVALIDNOST Franc Šivic: O čebelarjenju, primernem tudi za prizadete osebe .............................. 67 Franc Šivic: Slikarka, ki upodablja čebele z usti .......................................................... 67 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Dr. Andrej Gogala: Predstavljamo alternativne opraševalce – Navadna kožuhasta čebela (Anthophora plumipes) .......................................................................................69 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Staranje medu in rok uporabnosti .......................70 Aleš Bozovičar: Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čebel .................................. 72 DELO ČEBELARJA Jože Sever: Čebelarjeva opravila v marcu ....................................................................74 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV 77 OBVESTILA ČZS 83 OGLASI 90 V SPOMIN 95 KAZALO INDEKS letnik CXIX g Številka 3 g Marec 2017 g ISSN 0350-4697 Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Vpisano je v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraže- vanje, znanost in šport RS, pod zaporedno številko 585. Tel.: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si Transakcijski račun ČZS: SI56 0318 6100 2214 727, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Uredniški odbor Marko Borko, Brane Borštnik, Stanislav Drev, Vladimir Fajdiga, Janez Gregori, Mira Jenko Rogelj, Andreja Kandolf Borovšak, Borut Preinfalk, Franc Šmerc Urednik Marko Borko Uredništvo 01/729 61 14 051/637 204 marko.borko@czs.si www.czs.si/slovenskicebelar.php Lektorica Mojca Pipan Oddaja prispevkov Članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi in osmrtnice Cela stran: 870 € (zunanja stran ovitka), 680 € (notranjost, živi rob), 495 € (notranjost), pol strani: 435 € (zunanja stran ovitka), 345 € (notranjost, živi rob), 250 € (notranjost), tretjina strani: 165 €, četrtina strani: 120 €, petina strani: 85 €, desetina strani: 35 €. Oblikovanje reklamnega oglasa: cela stran in polovica strani 50 €, tretjina, četrtina, petina, desetina 40 €. Popravki reklamnega oglasa: 1–10 popravkov 2 €, 11 ali več popravkov 5 €. Popust pri ceni za 4- do 6-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 7- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani ČZS lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako velja tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarje- nje z gozdovi). Naklada: 8000, Tiskano: 24. 3. 2017 Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Fotografija na naslovnici: Čebele na zvončkih. Fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2015. Foto: Elga Elste, Latvija Mednarodna barvna koda za označevanje čebeljih matic 2013 2014 2015 2016 2017 EDITORIAL Lidija Senič .................................................................................................................... 65 BEEKEEPING AND DISABILITY Franc Šivic: On beekeeping, also suitable for disabled persons ................................ 67 Franc Šivic: A painter who depicts bees with her mouth ........................................... 67 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Andrej Gogala, DSc: Introducing alternative pollinators – hairy-footed flower bee (Anthophora plumipes) ...................................................................................................69 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: Aging of honey and its’ expiry date .......................70 Aleš Bozovičar: What do we need to be attentive to when buying bees ................... 72 BEEKEEPER'S WORK Jože Sever: Beekeeper's tasks in march .......................................................................74 FROM BEEKEEPERS' ASSOCIATIONS 77 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 83 ADS 90 IN MEMORIAM 95 3/2017 letnik CXIX 67 ČEBELARSTVO IN INVALIDNOST Podobno kot v ZDA se med čebelarji povečuje zanimanje za naš AŽ-panj tudi v Italiji. Vzroki za to so različni. Številni že vedo, da je bil cvetlični med našega rojaka Silvana Ferfolje iz Doberdoba, pridobljen v Žnideršičevih panjih, lani razglašen za najboljši med v vsej Italiji. Da to ni naključje, pove podatek, da je med tega čebelarja na italijanskem državnem tekmova- nju pred dvema letoma osvojil prestižno drugo mesto. Za prepoznavanje slovenskega načina čebelarjenja in posredno tudi za prepoznavanje Žniderši- čevega panja pa so brez dvoma najpomembnejša naša številna predavanja za italijanske čebe- larje o slovenskem čebelarskem turizmu in apiterapiji. Na med- narodnem simpoziju o učnih čebelarstvih, ki je potekal sredi novembra 2016 v slikovitem me- stecu Crespano del Grappa seve- rozahodno od Benetk, so organi- zatorji namenili osrednjo vlogo in tudi največ časa našemu pre- davanju z naslovom Slovenska izkušnja s čebelarskim turizmom in seznanjanjem mladih o pomenu čebel. Že na posvetu se je pri nas oglasilo veliko pred- stavnikov čebelarskih konzorcijev ter izrazilo željo po organi- zaciji strokovne ekskurzije svojih članov v Slovenijo. Brez dvoma pa bo še bolj odmeval članek dr. Renza Bar- battinija z naslovom O čebelarjenju, primernem tudi za prizadete osebe. Omenjeni profesor z Univerze v Vidmu je namreč zaradi multiple skleroze tudi sam priklenjen na in- validski voziček. Novem- bra lani je bil članek na petih straneh objavljen v priljubljeni italijanski če- belarski reviji Apinsieme, opremljen pa je bil tudi s številnimi fotografijami, ki prikazujejo, kako slo- venski invalidi, tudi ta- kšni, ki nimajo nog, uspe- šno čebelarijo z AŽ-panji in pri tem uživajo. Ure- dnik revije in poklicni čebelar Massimo Ilari je menil, da je članek izjemno aktualen za italijanske bralce, zato je za naslovnico izbral fotografijo dečka, ki v čebelnjaku sedi na stolu, v rokah drži sat in si ga z zanimanjem ogleduje. Čla- nek bo v objavo poslal tudi svojemu kolegu F. Javierju Antoji Giraltu, uredniku španske čebelarske revije Vida apícola. V Italiji je zdaj več kot 60.000 čebelarjev, številni pa so že precej v letih. Ker ne morejo dvigati težkih naklad, z žalo- stnim srcem opuščajo čebelarjenje, ki jim je bilo vse življe- nje v veliko veselje. Poleg tega so številni med njimi zaradi poškodb hrbtenice pravi invalidi. Ko vidijo, kako njihovi slovenski kolegi brez napora sedé pregledujejo čebelje dru- žine, jim to obudi upanje, da bi lahko tudi sami čebelarili še v pozni starosti. Seveda s takšnim panjem, kakršnega upo- rablja večina slovenskih čebelarjev. O širjenju AŽ-panja izven Slovenije, ki predsta- vlja upanje za onemogle in invalidne čebelarje. O čebelarjenju, primernem tudi za prizadete osebe Naslovnica lanske novembrske številke italijanske čebelarske revije Apinsieme Fo to : F ra nc Ši vi c Fo to : In te rn et Dr. Renzo Barbattini Franc Šivic franc.sivic@silvaapis.si Viri: Ustna informacija Barbattini, R., Šivic, F. (2016): Per un'apicoltura a misura anche dei disa- bili. Apinsieme, november, str. 32–36. Spoznala sva se pred nekaj leti, ko se je na svojem elek- tričnem vožičku pripeljala po ulici in se ustavila pred našo hišo. »Joj, kako lepe rože imate,« me je ogovorila. »Kadar koli se peljem tu mimo, se ustavim in jih občudujem.« Tako se je začel najin prvi pogovor. Potem sem ji pove- dal, da so moja ljubezen predvsem čebele in da njim po- svečam največ svojega časa. »Ali jih peljete kdaj tudi na pašo?« je bila radovedna. »Seveda, če v okolici čebelnjaka ni več paše, jih peljem tja, kjer bodo našle dovolj hrane. Nevenko Gorjanc je življenje že ob rojstvu za- zanamovalo s težko, neozdravljivo boleznijo – spinalno mišično distrofijo –, ki jo je prikovala na posteljo ter na invalidski vožiček. Toda v za- meno za izgubljeno zdravje je prejela ljubezen do narave, neuklonljivo voljo do ustvarjanja in izjemen slikarski talent. Slikarka, ki upodablja čebele z usti 3/2017 letnik CXIX68 ČEBELARSTVO IN INVALIDNOST Čebele morajo imeti vedno na voljo dovolj virov mediči- ne, mane in cvetnega prahu, da se nemoteno razvijajo in da lahko opravljajo svojo glavno nalogo, to je opraševanje cvetnic,« sem ji razložil. »Veste, jaz rada slikam živali,« je bila nenadoma vsa navdušena. »V glavo mi je zdaj šinila ideja, da vas naslikam, kako peljete svoje čebele na pašo, pa bi vas prosila, če mi lahko posodite dve fotografiji: svoj portret in posnetek čebele čisto od blizu, na katerem bodo razločno vidni vsi deli njenega telesa. Čez kakšen mesec bo moja slika končana in tedaj vas bom povabila, da si jo pridete k meni ogledat.« S tistim dnem se je začelo najino prijateljevanje. Po mesecu dni sem jo obiskal v domu starejših občanov. Ko sem vstopil v njeno sobico, sem opazil, da so stene do- besedno prekrite s portreti živali, ki so bile naslikane tako realistično, kot bi bile fotografirane. Na slikarskem stojalu sredi sobice pa je bilo postavljeno njeno najnovejše delo: velika oljnata slika, na njej v ospredju tri velike čebele na cvetju in v ozadju čebelar, ki drži v rokah tri vrvice, na ka- tere so čebele privezane kakor psički na sprehodu. »Vidite, tako sem si jaz zamislila, kako peljete čebele na pašo. Mor- da je stvar v resnici drugačna, toda dovolila sem si nekoliko umetniške svobode in dala svoji fantaziji prosto pot. Sicer pa je to moje darilo za vas.« Obstal sem brez besed, prese- nečenje pa je bilo toliko večje, ko mi je povedala, da slika s čopičem v ustih, ker ga v oslabljenih rokah ne more držati. Ko je spoznala, da so čebele, če jih pogleda človek od bli- zu, prav ljubke živali in da imajo tako kakor konji, psi in mačke čudovite kožuščke, se je odločila nadaljevati slikanje čebelarskih motivov. Tisti dan sva se dogovorila, da ji bom občasno prinašal fotografije raznobarvnih cvetov s čebela- mi na njih, ona pa jih bo zlasti v jesenskih in zimskih nočeh oživljala na svojih platnih v oljni tehniki, ki ji je najbolj pri srcu in v kateri se najpristneje izraža. Zdaj ko pišem te vr- stice, ima Nevenka za seboj že kar lepo število čebelarskih motivov in tudi nekaj razstav je bilo medtem, zadnja je bila odprta letos 15. februarja v Čebelarskem muzeju Radovljica, na kateri so vzbujale pozornost obiskovalcev njene čebele na raznobarvnem cvetju. Slavnostni govornik je bil predse- dnik ČZS g. Boštjan Noč. Vseh slik s čebelarsko tematiko žal ni več v njeni zbirki, ker je nekatere prodala občudovalcem svoje umetnosti; med kupci so bili seveda tudi čebelarji. Nevenka je slikarka samoukinja. V času njene mladosti ni bilo toliko možnosti za izobraževanje invalidnih oseb, kakor jih imajo danes, vendar je z vztrajnostjo in talentom dosegla mednarodno pozornost. Pred dobrimi 25 leti je Fo to : F ra nc Ši vi c Fo to : A rh iv Č ZS 15. februarja 2017 sem imel posebno čast v Čebelarskem muzeju odpreti razstavo likovne umetnice gospe Nevenke Gorjanc. Gospa Nevenka ni povsem navadna umetnica in človek ob njenih delih ostane brez besed. Rodila se je 24. 10. 1949 v Ljubljani. Že od rojstva ima spinalno mišično atrofijo. Že skoraj od rojstva je prikovana na invalidski voziček. Za- radi napredovanja bolezni se je njeno zdravstveno stanje močno poslabšalo. Leta 1980 je začela slikati z usti. Najraje slika z oljnimi barvami, in sicer motive živali. Tokratna raz- stava v čebelarskem muzeju je »čebelarska«. Gospa Neven- ka je namreč narisala kar nekaj del z motivi čebel na različ- nih cvetovih. Razstava je res edinstvena in vredna ogleda. Človek ob njej dejansko ostane brez besed … Vse, kar lahko rečem, je: »Gospa Nevenka, ste vsega občudovanja vredni in ste lahko navdih za vse nas. Lahko ste nam za vzor, da človek z vztrajnostjo zmore vse.« V svojem imenu in imenu ČZS gredo gospe Nevenki vse čestitke, in kot sem dejal na odpr- tju, je gospa Nevenka prava ambasadorka kranjske čebele! Boštjan Noč, predsednik ČZS Ganljivo! Človek z vztrajnostjo zmore vse! 3/2017 letnik CXIX 69 ČEBELARSTVO IN INVALIDNOST Franc Šivic franci.sivic@gmail.com Čebelar pelje čebele na pašo. Fo to : F ra nc Ši vi c postala štipendistka Društva slikarjev, ki slikajo z usti in nogami s sedežem v Vaduzu in prejema štipendijo te orga- nizacije. Ker pa je imela številne razstave doma in v tujini in ker so bila njena dela povsod nagrajena s priznanji, je končno postala polnopravna članica tega društva iz Lich- tensteina. To je seveda potegnilo za seboj višjo štipendijo. Ima hčerko Urško, ki je očitno podedovala slikarski talent po mami, saj je uspešno končala slikarsko akademijo in se zdaj preživlja s slikarstvom. Kadar se pogovarjam z Nevenko Gorjanc, čutim, s kak- šnim žarom se predaja svojemu delu v mali sobi bežigraj- skega doma za ostarele občane. Kljub številnim težavam, ki jih ima zaradi omejenih sposobnostmi gibanja, je njeno ži- vljenje polno in smiselno, saj se zaveda, da s svojimi upodobitvami živali in cve- tja prenaša na obiskovalce razstav tudi svoje veselje in silno ljubezen do narave. In ta občutek ji vliva vedno novih moči za delo. Kožuhaste čebele lahko opazimo na prvem spomladan- skem cvetju. Samci ga obletavajo med iskanjem samic, ki se izležejo nekoliko kasneje. Po velikosti (približno 15 mm), kroglasti obliki in gosti dlaki so kožuhaste čebele močno podobne čmrljem, a letajo še hitreje. Drugače kot čmrlji so samotarsko živeče čebele. Samice rov za svoje gnezdo skopljejo v tla. Za prenašanje peloda imajo na za- dnjih nogah goste dlake in ne koškov, ki jih imajo čmrlji in domače čebele. Samci imajo belo obrazno masko in dolge dlake na srednjih nogah. Samice so po barvi dlake zelo različne, od sivih in rjavih do črnih primerkov. Vrsta v Evropi ni ogrožena, tudi v Sloveniji je najpogostejša iz- med kožuhastih čebel. Predstavljamo alternativne opraševalce – navadna kožuhasta čebela (Anthophora plumipes) Dr. Andrej Gogala gogala62@gmail.com Komisija UO ČZS za apiterapijo je podprla predlog g. Andreja Severja in ČD Semič, da se v okviru ČZS ustanovi sekcija, ki bo skrbela za vključevanje invalidov v čebelar- stvo. Pisno zavezo o skupnih prizadevanjih za vključe- vanje invalidov v čebelarstvo bomo podpisali, in sicer na čebelarskem sejmu v soboto, 11. marca, pobudnik Andrej Sever, ČD Semič, ČZS, predsednik Apimondie in Zveza paraplegikov Slovenije. Prvo usposabljanje invalidov pa bo potekalo, 12. marca, v Semiču. V svojem imenu in ime- nu ČZS se pobudniku tega »projekta« g. Andreju Severju zahvaljujem za odlično pobudo in predvsem za vso zavze- tost pri »zagonu« vseh dejavnosti za izvedbo te ideje. Boštjan Noč, predsednik ČZS Ustanovila se bo sekcija za vključevanje invalidov v čebelarstvu Fo to : J ug os la v L og ar 3/2017 letnik CXIX70 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Staranje medu in rok uporabnosti Trije 10 let stari vzorčki akacijevega medu so potemneli. Star med je postal črne barve. Če imate doma kaj medu, za katerega vas zanima vsebnost HMF-ja, lahko vsebnost HMF-ja v medu pre- verimo v laboratoriju na ČZS. Analizo vam opravimo brezplačno. K analizi še posebej pozivamo uporabnike sistema SMGO, saj je v medu iz tega sistema dovoljene- ga največ 15 mg/kg HMF-ja. Ogljikovi hidrati predstavljajo 95 % suhe teže medu, največ od tega pa je fruktoze in glukoze, ki za človeka predstavljata dober vir energije. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. Čeprav vsebuje veliko sladkorjev, je vseeno cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje tudi beljakovine, enci- me, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, mine- rale flavonoide, fenolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot ne- katero sadje in zelenjava. Antioksidanti naj bi preprečevali na- stanek rakavih obolenj, raznih vnetij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Vsebnost teh sestavin v medu je majhna in lahko zelo variira glede na botanično in geografsko poreklo, v manjši meri pa nanje vplivajo tudi postopki pridobivanja medu in pogoji skladiščenja. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da imajo od slovenskih medov najvišjo najvišjo anti- oksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, goz- dni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi. Med se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, upo- rablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah. Staranje – spremembe medu Nekatere sestavine medu se med skladiščenjem spremi- njajo. Nekatere spremembe vplivajo na senzorične lastno- sti medu in njegovo prehransko vrednost. Spremembe v sestavi medu so pogosto povezane z Maillardovo reakcijo. Za nastanek te reakcije v medu so odgovorne fruktoza in glukoza ter spojine z aminoskupinami (npr. aminokisline). Pri nizkem pH-ju, kakršnega ima tudi med, je vmesni pro- izvod te reakcije hidroksimetilfurfural (HMF), ki vodi do nastanka melanoidinov in drugih obarvanih spojin, zato med s sta- ranjem temni, kar pa je odvisno od temperature skladiščenja in sestave medu. Z Maillardovo re- akcijo se v prehrani sre- čujemo vsak dan. Zaradi nje naši zrezki razvijejo bogate okuse, pečen krompirček dobi zlato lupino, kruh svojo zapečeno skorjo. Z Maillardovo reakcijo se začne zmanjševanje prehranske vrednosti živil, saj pride do razgradnje esencialnih aminokislin, ki vstopajo v reak- cijo s sladkorji. Esencialne aminokisline so aminokisline, ki jih organizem ne more sintetizirati sam, zato jim mora dobivati s hrano. S staranjem medu se v njem spreminjajo še nekatere druge sestavine, med njimi kot pomembnejše omenimo encime v medu. Med vsebuje različne encime: diastazo, in- vertazo, glukozo oksidazo, katalazo in kislo fosfatazo. Večinoma so izvor encimov slinske in krmilne žleze čebele, nekaj pa jih je lahko tudi rastlinskega izvora. Čebele med zorenjem medu iz nektarja in mane dodajo encime, ki so odgovorni za zapleteno sestavo sladkorjev v medu. Količina encimov v medu je odvisna od starosti čebel, vremenskih pogojev, intenzivnosti paše in čebelarske prakse. V svežem medu je encimov največ, s staranjem in segrevanjem medu pa upa- dajo. Po enem letu je HMF-ja statistično značilno več, de- javnost diastaze pa upade. Ugotavljanje kakovosti medu Merjenje diastazne ter invertazne dejavnosti in vseb- nosti HMF-ja so glavni parametri za ovrednotenje vpliva starosti in shranjevanja ter segrevanja medu. Diastazno Med je zelo kompleksno živilo. Vsebuje približno 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisaharidov. Nekatere sestavine medu se med skladiščenjem spreminjajo. Neka- tere spremembe vplivajo na senzorične lastnosti medu in njegovo prehransko vrednost. Sestavine medu se sčasoma spreminjajo, nastajajo obarvane spojine, zato med s staranjem temni, hkrati pa izgublja prehransko vrednost. Fo to : M B 3/2017 letnik CXIX 71 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Skratka: rok uporabe medu ni neomejen, lahko pa je uporaben več let, če je skladiščen na hladnem. S sta- ranjem izgublja svojo vrednost, če pa nanj gledamo kot na sladilo, pa bo tudi po več desetletjih boljše sla- dilo kot navadni sladkor. dejavnost ter vsebnost HMF-ja opredeljuje tudi Pravilnik o medu (Ur. l. RS, 4/11, 9/15). Merjenje vsebnosti HMF-ja je za ovrednotenje kakovosti medu primernejše kot določanje diastazne dejavnosti, saj HMF-ja v svežem medu skoraj ni, medtem ko je dejavnost diastaze največja pri svežem medu in s starostjo upada. Tako ne poznamo začetne vrednosti di- astazne dejavnosti, še posebej, ker je odvisna od vrste medu. HMF je sicer kancerogena snov, prisoten pa je tudi v dru- gih živilih, tako da ga bomo s sadnim sokom, mlekom, mar- melado … zaužili več kot z medom. Če med skladiščimo pri temperaturi 12–14 °C, se vsebnost HMF-ja letno poveča pri gozdnem medu za 3 mg/kg, pri cvetličnem pa 5–6 mg/kg. Če damo med na sobno temperaturo, lahko v enem letu nastane do pribl. 24 mg/kg, pri skladiščenju na 30 °C bomo v petih do osmih mesecih prišli na vrednost 30 mg/kg. Največja dovo- ljena vsebnost je 40 mg/kg, za med, pridelan v okviru blagov- ne znamke Slovenski med, 15 mg/kg. Cvetlični med, pridobljen v letu 2014, smo skladiščili na sobni temperaturi. Decembra 2016 (po 2 letih in pol) je vseboval 49 mg/kg HMF-ja. Cvetlični med, pridobljen v letu 2015, smo eno leto in pol skladiščili na sobni temperaturi, vrednosti HMF-ja so bile od 12 do 19 mg/ kg. Čebelar nam je prinesel tudi 30 let star med, ki je bil skla- diščen v kleti, vsebnost HMF-ja je bila 60 mg/kg. Če med segrevamo, je nastanek HMF-ja hitrejši, odvi- sen je od temperature segrevanja. Pri različni temperaturi so en dan segrevali timijanov med. Vsebnost HMF-ja je naraščala počasi do temperature 45 °C, nekoliko hitre- je do temperature 55 °C, od te tem- perature pa je vsebnost zelo hitro na- raščala. Dejavnost encima invertaze je začela hitreje upadati že pri 35 °C. Na grafu se vidita porast vsebnosti HMF-ja in padec dejavnosti encima. Da čim bolj ohranimo biološko vre- dnost medu (encime, vitamine …), je torej pomembno, da ga segrevamo pri čim nižji temperaturi čim manj časa. Poleg temperature je pomem- ben tudi čas segrevanja. Čim višja, kot je temperatura segrevanja, tem krajši sme biti kontaktni čas medu in grelca in nato je med treba hitro ohladiti. Določanje roka uporabnosti medu Pri določanju roka uporabnosti medu moramo upoštevati, da do datuma, ki sledi besedam »uporabno najmanj do«, vseb- nost HMF-ja ne sme biti višja od 40 mg/kg (za med iz siste- ma SMGO 15 mg/kg). Zavedati se moramo, da bo kupec med najverjet neje postavil na kuhinjsko polico, tako bo v pribl. dveh letih vsebnost HMF-ja lahko narastla na približno 40 mg/kg. Če smo imeli prej med že sami v skladišču, moramo upošte- vati tudi to dejstvo. Če smo med utekočinjali, moramo upošte- vati, da smo tudi pri utekočinjanju pridelali nekaj HMF-ja, in moramo temu primerno rok uporabnosti skrajšati. Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si SMGO š t e v e c Število novih članov SMGO januarja 2017 Število članov, ki so izstopili januarja 2017 Število vseh članov SMGO januarja 2017 5 0 325 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa. lilek@czs.si. Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Timijanov med so segrevali 24 ur pri različnih temperaturah. Vsebnost HMF-ja je začela hitreje naraščati pri temperaturi 55 °C, dejavnost encima invertaze pa upadati že pri 35 °C. Rdeča črta označuje mejo za vsebnost HMF-ja (40 mg/kg), ki jo pravilnik določa za ustrezno. 3/2017 letnik CXIX72 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 6. 2. 2017 je začel veljati nov Pravilnik o splošnem ozna- čevanju živil, ki niso predpakirana (Ur. l. RS, št. 66/2016). Ta pravilnik določa način označevanja živil v prometu, ki (1) niso predpakirana, (2) so pakirana na mestu prodaje na zahtevo končnega potrošnika in (3) so predpakirana za ne- posredno prodajo. Živila predpakirana za neposredno prodajo v veliki meri prodajajo tudi čebelarji. To so živila, ki jih nosilec živilske dejavnosti, se pravi čebelar, zapakira brez prisotnosti kup- ca v enem izmed svojih obratov in jih trži v okviru istega ali drugih svojih obratov. Predpakirana živila za neposredno prodajo, ki jih prodaja- mo na mestu, kjer smo jih zapakirali, morajo imeti označeno: a) ime živila v skladu s prvim do četrtim odstavkom 17. člena Uredbe 1169/2011/EU; b) navedbe iz 2. točke dela A priloge VI Uredbe 1169/2011/ EU za živila, ki so bila pred prodajo zamrznjena in se prodajajo kot odtajana; c) ime ali naziv in naslov ali sedež nosilca živilske dejavnosti; č) državo porekla ali kraj izvora za živila; d) kategorijo oziroma razred živila, če je predpisan s po- sebnimi predpisi; e) za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvar- ljiva, datum uporabe; f) podatke o alergenih iz priloge II Uredbe 1169/2011/EU. Živila, ki so pakirana za neposredno prodajo in se tržijo v drugem obratu istega nosilca živilske dejavnosti, kot so bila zapakirana (npr. tržnica), pa morajo poleg naštetega imeti označena še neto količino in datum uporabe. Če prodajate v trgovini drugega nosilca dejavnosti, ta pravilnik za to vr- sto živil za vas ne velja in ostaja vse po starem. Tudi če prodajate samo na domu, imate LAHKO zapi- sana neto količino in datum uporabnosti v skladu z Ured- bo 1169/2011/EU. Čebelarji, ki ste v sistemu Slovenski med (SMGO), morate še vedno označevati tudi serijo/lot živila. Za čebelarje, ki prodajate samo na domu ali na tržnicah, tudi ne velja zahteva glede velikosti črk na nalepkah. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Nov pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana Če poenostavimo, čebelarji, ki med prodajate samo doma in niste vpisani v Register živilskih obratov (pri po- pisu družin na obrazcu označite NE pod oznakama med in čebelje pridelke oddajam na trg), morate na nalepki na MEDU imeti označene: ime izdelka, naziv proizvajalca, državo porekla, tisti, ki pa izdelke prodajate še kje dru- gje (npr. tržnica), morate biti vpisani v Register živilskih obratov in poleg zgoraj navedenih podatkov imeti zapi- sana tudi neto količino in datum uporabnosti. Cenejši nakup čebelje družine pomeni nakup roja ali čebel, ki niso na satju, tako imenovanih paketnih čebel. Za nakup take družine ne potrebujemo toliko znanja in časa. Taka družinica zna v veliki meri sama poskrbeti zase, če ji le zagotovimo panj, satne osnove, hrano in vodo. Čebeljo dru- žino je možno kupiti tudi na satju. Seveda je taka družina dražja in zahtevnejša za oskrbo. Vendar lahko od nje priča- kujemo hitrejše in večje donose, česar od roja in paketnih čebel ne moremo pričakovati. Pri nakupu roja ali paketnih čebel je pomembno omeniti še dejstvo, da pri nakupu ne kupujemo satja. S tem se izognemo prenosu ostankov raz- ličnih snovi, ki so lahko v vosku. Pri premikih čebel zaradi prodaje prodajalec podpiše iz- javo: Promet s čebelami, ki je objavljena na spletni strani ČZS. Izjava je ista kot jo potrebujemo ob premikih čebel na pašo. S podpisano izjavo čebelar zagotovi, da njegove čebe- le ne kažejo znakov hude gnilobe čebelje zalege. Veterinar potrdi, da za območje, v katerem se nahaja čebelnjak, ne velja prepoved prometa zaradi pojava hude gnilobe čebelje zalege, niti ni postavljen sum bolezni. Pred premikom čebel zaradi prodaje mora čebelar upo- števati tudi 27. člen Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja hruševega ožiga. Ta določa, da je pre- mik čebeljih družin zaradi prodaje ali paše z okuženega območja, žarišč okužbe in pripadajočega varovalnega pasu iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika na ogrožena območja v bližino sadovnjakov prepovedan vse dotlej, do- kler traja nevarnost hruševega ožiga. Ne glede na določbe Kdor želi danes imeti čebele, mu ni treba tako kot v daljni preteklosti hoditi po gozdu in iskati dupel, naseljenih s čebelami, saj jih lahko pre- prosto kupi. Čeprav je nakup čebelje družine dokaj preprost, je veliko težje postati čebelar. S tem ne mislim čebelarja v formalnem smislu, ampak mislim na čebelarja v pravem pomenu besede, ki za svoje družine uspešno skrbi, natoči kakšen kilogram medu in jih uspešno prezimi. Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čebel 3/2017 letnik CXIX 73 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Za zaključek še en nasvet prihodnjim čebelarjem: Na- kup čebelje družine dobro premislite in upoštevajte, da tudi čebele potrebujejo veliko naše pozornosti. Z nedo- slednim ravnanjem ne povzročate škode zgolj svoji druži- ni, temveč tudi čebeljim družinam in čebelarjem v okolici. Fo to : D ol or es Ču š prvega in drugega odstavka 27. čle- na lahko čebelar premesti čebelje družine, če pred njihovim premi- kom izvede enega od karantenskih ukrepov. Čebelar je dolžan na pre- vozno enoto na- mestiti obvestilo oz. izjavo katerega od karantenskih ukrepov je izvedel in obvestiti pri- stojnega inšpek- torja o nameri premeščanja. Vse podrobne infor- macije o okužbah s hruševim ožigom dobite na Fitosanitar- ni upravi RS na njihovi spletni strani www.uvhvvr.gov.si in na tel. 01/300 13 00. Nakup oz. ogled čebeljih družin izvedemo v poznem popoldanskem času. Čebel ne kupujemo zvečer ali pono- či, tudi zjutraj je ocena števila čebel v panju težja, saj je večina pašnih čebel izven panja. Čebele vedno kupujemo od čebelarjev, ki so od nas oddaljeni vsaj 3 km zračne lini- je. V nasprotne primeru se bodo vse pašne čebele vrnile k prodajalcu. Na kaj moramo biti pozorni: • Pred pregledom čebel v panju pogledamo okolico če- belnjaka, napajalnik in sam čebelnjak. Že s tem lahko vidimo in ocenimo, kakšno higieno zagotavlja čebe- lar, ki nam prodaja čebele. • Pozorni smo tudi na dogajanje na sami bradi panja, če se čebele normalno gibljejo, izletavajo in ventilirajo. Pozorni smo na njihovo telesno razvitost in na more- bitno prisotnost belih in črnih mumificiranih ličink. • Ko pregledamo zunanjost, pogledamo še v notranjost panja, če nam prodajalec seveda to dovoli. Drugače počakamo in pregledamo ter izbiramo ob selitvi, ko smo se že odločili za nakup. Zanimajo nas stanje za- lege, število čebel in zaloge medu ter cvetnega prahu. Videti moramo čebeljo populacijo v vseh fazah razvo- ja, od jajčeca, ličink, pokrite zalege do panjskih in pa- šnih čebel. Zalega mora biti lepo strjena, nad njo mo- rajo biti venci s hrano, ob gnezdu pa dovolj cvetnega prahu. Tudi pri pregledu zalege namenimo pozornost poapneli zalegi v celicah, ki jo opazimo po spremembi ličink v suho belo ali sivočrno mumificirane ličinke. To je zelo pomembno, saj je to pogojno kužna bolezen pokrite zalege. • Pozorni moramo biti tudi na staro satje, saj je tudi to eden od pokazateljev dobrega čebelarja. • Pazimo tudi na obarvanost čebel. Tistih družin, kate- rih delavke imajo prvi ali več obročkov na zadku rume- no obarvanih, ne kupujemo, saj so primerne za izloči- tev iz nadaljnje vzreje. Priporočamo uporabo čebeljih matic, ki so vzrejene s strani odobrenih vzrejevalcev, ki matice vzrejajo pod nadzorom rejske organizacije. • Če je le možno, se pred nakupom seznanimo z upora- bo zdravil za zatiranje varoj. Z vpogledom v veterinar- ski dnevnik in v zapiske o odpadu varoje lahko predvi- dimo stanje čebelje družine z napadenostjo varoj. Ko vse zgoraj naštete dejavnike preverimo in jih odklju- kamo, je taka čebelja družina primerna za nakup. Vendar bodite ob prenosu družine v svoj panj prisotni in spremljaj- te stanje posameznega sata in količine čebel na njem, da ne boste plačali praznega sata po ceni sata z zalego. To še po- sebno velja za čebelarje začetnike, ki nameravate opraviti prvi nakup čebelje družine. Zato vam svetujem, naj vam pri nakupu pomaga in svetuje mentor ali bolj izkušen čebelar. Aleš Bozovičar svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja ales.bozovicar@czs.si Register čebelnjakov je elektronska evidenca, ki jo je vzpostavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano Republike Slovenije in vsebuje podatke o čebelarjih, čebelnjakih, stojiščih ter o številu čebeljih družin in podat- ke o njihovih premikih. Omenjeni register vodi Uprava RS za varno hrano, vete- rinarstvo in varstvo rastlin z namenom: • varovanja zdravja čebel, • zagotavljanja varne hrane, • zaščite kranjske čebele kot avtohtone rase, Registracija čebelnjakov 3/2017 letnik CXIX74 Registrska oznaka čebelnjaka Fo to : M B Bom že pregledal družine ali še ne Takoj na začetku marca, ko so napajalniki za čebele raz- kuženi in napolnjeni z vodo, v katero je dodana na 20 l vode ena velika žlica jodove raztopine (ne tinkture) za razkužilo vode, bom večkrat opazoval čebele ob dopoldanskih izletih in njihovo obnašanje na izletnih bradah. Če pomlad ni pre- zgodnja, ta mesec še ne pregledujem čebeljih družin, tako da bi premikal satja, razen kadar je to nujno potrebno. Kako vzrejam trote Ta mesec pa že veliko razmišljam o pripravi družin za vzre- jo trotov, ki so na plemenilni postaji Rog Ponikve, v gozdu, na višini več kot 850 metrov nad morjem. To je pet AŽ-panjev, ki na 22 satih brez matične rešetke preživijo zimo ob veliki koli- čini medu (zadnje točenje ostane pribl. 18 kg) in pribl. 35 l je- seni dodane sladkorne raztopine v razmerju ena proti ena. Ta količina zaloge je dovolj za nekje do konca maja, ker pa mo- rajo vzrediti trote prej, je treba z njimi ravnati nekoliko dru- gače. Takoj marca, ko je pot prevozna, se odpravim do njih in nesem vsaki družini med 6 in 7 kg strjenega medu. Med je v odrezane plastične steklenice natočen od jeseni in je po- polnoma trd (najboljši je kostanjev), vsaka družina dobi dve ali tri steklenice medu in dva nezgrajena gradilnika. Čebele dobe en gradilnik poleg zalege, drugega pa na drugo stran, odmaknjenega od zalege za en sat, poln medu. Strjeni med pa se da na mesto spodnjega mrežnega okvira, ki drži satnike. Pri nas je marca lahko že zelo toplo vreme in na- rava pohiti, kajti Bela krajina ima močan vpliv iz Panonske nižine in pomlad nas rada obišče s sončnimi dnevi nekoliko prej kot drugo Slove- nijo. Vendar s severa naše države preko koče- vskega hribovja in Gorjancev prihrumi nazaj zima, ki z mrazom naredi veliko škodo pri čebe- lah zaradi ohladitve ter pomori rastlinje in uniči prve paše. Zato se moramo čebelarji na to pri- praviti in ustrezno ukrepati tako, da se ta težava čim bolj zmanjša. Čebelarjeva opravila v marcu • zagotavljanja porekla slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov, • spremljanja samega številčnega stanja čebeljih družin, • finančnih ukrepov in • nadzora v prometu s čebelami. Čebelnjak je pro- stor, v katerem so na- meščene čebele. Lah- ko je to stalni objekt z naseljenimi čebeljimi panji, geografsko za- okrožen kmetijski, gozdni ali urbani pro- stor, na katerem so postavljeni prosto stoječi čebelji panji, ali premična prevozna enota z naseljenimi čebeljimi panji. Vsak čebelnjak mora biti registriran v Registru čebelnjakov. Vlogo za registracijo če- belnjaka mora vložiti čebelar na upravo najpozneje 30 dni po naselitvi čebelnjaka. Vloga je tudi na naši spletni strani www. czs.si v zgornji vrstici pod rubriko Tehnologija. Po uspešni re- gistraciji vsak čebelar prejme registrsko oznako in obvestilo o vpisu v Register čebelnjakov. Čebelar mora čebelnjak označiti z registrsko oznako čebelnjaka na vidnem mestu, najpozneje v sedmih dneh od prejema registrske oznake čebelnjaka. Čebe- lar, ki je že registriran v Registru čebelnjakov, lahko registrira začasni čebelnjak za obdobje do največ dveh mesecev. Vlogo za registracijo začasnega čebelnjaka izpolni čebelar pred že- lenim premikom čebel in jo posreduje veterinarju, ki potrjuje izjavo za promet s čebelami, v skladu s predpisi, ki določajo ukrepe za ugotavljanje, zatiranje, obveščanje in preprečevanje bolezni čebel. Žal se na območju Slovenije še vedno pojavlja veliko če- belarjev, ki niso vpisani v uradne evidence in ne spoštujejo Pravilnika o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. l. RS, št. 117/08, 55/13 in 92/15). Taki čebelarji drugim predstavljajo stalno grožnjo v primeru izbruha kužne bolezni in poja- va škodljivcev čebelje družine. Zaradi tega je še kako po- membno, da so vsi čebelnjaki vpisani v Register čebelnja- kov, pa tudi če je v čebelnjaku en sam naseljen panj. Vpis v register čebelnjakov bi moral biti v interesu vseh. Velikokrat taki čebelarji bodisi zaradi nevednosti bodisi malomarnosti botrujejo različnim zdravstvenim težavam v čebelarstvu. Največji pregled nad takimi čebelarji pa imamo prav sose- dnji čebelarji oz. čebelarska društva na svojem območju. Zato vam svetujem, da, če poznate take čebelarje, o tem obvestite čebelarsko društvo s tistega območja. Društvo pa v nadalje- vanju pošlje obvestilo z informacijo, kje lahko vpis uredijo in zakaj je to potrebno. Če do vpisa v register čebelnjakov še vedno ne pride, vam svetujem, da kot društvo take čebelarje prijavite kmetijski inšpekciji, ki se bo ustrezno odzvala in jih prekršku primerno kaznovala. Le na takšen način bomo zagotovili pogoje, ki bodo enaki in pravični za vse. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ DELO ČEBELARJA 3/2017 letnik CXIX 75 Nato vrnem izolacijsko peno in panj zaprem. Marca, čeprav je zunaj sneg, družine izdelajo gradilnike in zaležejo trotovino. S tem je marčevsko delo vzreje končano, razen pomladanske- ga zbiranja vzorcev mrtvic za NVI. Pripravim in razkužim še plemenilčke, ki jih bom potreboval za vzrejo. Ves očiščen ma- terial, potreben za vzrejo, gre za 20 dni v 200-litrske sode, na vrh pa zlijem 2 dl 98-% ocetne kisline. Sode zaprem in pustim na soncu, da se material razkuži. Hranjenje družin za prevoz na pašo Marca nekoliko spodbudim s hranjenjem tudi čebelje družine, ki so namenjene za prevoz, in čebele na stalnem čebelnjaku. Dokler je bil še socializem in je bilo vse plansko gospodarstvo, sem točno vedel, kdaj je treba začeti špeku- lativno hraniti. Oljna repica je začela cveteti na Hrvaškem približno 25. aprila, zato sem jih začel hraniti nekje do pete- ga marca. Sedaj je pa demokracija in na Hrvaško več ne vo- zim, zato je najvažnejše določiti, kdaj bo zacve- tela akacija, ki običaj- no na pasišču, kamor vozim že trideset let, zacveti med desetim in šestnajsti majem. Bilo pa je tudi leto, ko je zacvetela že 27. aprila. Zato dobro preštudi- ram začetni čas spod- bujevalnega hranjenja za predvideno pašo. Hranjenje se mora začeti vsaj šest tednov pred začetkom paše in končati vsaj tri tedne pred pašo, tudi če je treba kakšno družino okrepiti s pokrito za- lego pred pašo. To bom naredil najpozneje dva tedna pred prevozom na pašo. To pomladansko špekulativno hranje- nje, ki ga imenujem lobiranje za boljše donose medu, bom izpeljal s pomočjo strjenega medu. Vsaka družina bo dobila po en kilogram popol- noma strjenega medu, ki nastane pri polnjenju kozarcev za prodajo. Pri polnjenju so zadnji trije kilogrami iz serije tako mešani s peno (pe- nasti), da tak med ni za prodajo, zato ga zbiram celo leto in pustim, da se strdi, in takega potem dam spomladi čebelam. Ta med čebele stopijo in pojedo v dveh do treh tednih, kar lepo pospeši zaleganje, in čebele, ki se izvalijo iz te zalege, nabirajo na predvideni prihajajoči paši. Ko družine poje- do dano količino hrane, jim je več ne dam (seveda morajo imeti dovolj zalog), zato da tik na začetku paše ne bi imele preveč zalege in ne bi med pašo preveč čebel delalo kot ne- govalke, ampak bi jih večina šla na pašo, ko bo ta izredna (in jaz mislim, da bo to letos). Čistoča in kaj naredim s testnimi vložki Marca bom pregledal in očistil še vse testne vložke (če najdem kaj sumljivega, si zapišem) in jih spravil za novo kontrolo konec julija. Lovilcev imam za 90 % družin in jih marca odstranim, da se v njih ne nabirajo odpadki. V pašni dobi jih nimam nikoli v panju, tako da čebele lahko vse očistijo, tudi podnice. Bili so časi, ko sem poslušal, kako je potrebna stalna kontrola varoj in da je treba imeti vedno testne vložke v panjih, a ugotovil sem, da mi jih ne uspe redno očistiti, in pri družinah, pri katerih je bila neopazna količina poapnele zalege, je del »mumije« padel v lovilec, ki ga čebele niso mogle očistiti, in trosi so se začeli širiti po družini vedno bolj intenzivno, dokler ni prišlo do popolnega izbruha poapnele zalege. V času intenzivnega razvoja čebelje družine, ki je bila pravilno v predhodnem letu dovolj očiščena varoj, ni treba, razen rednega izrezovanja pokrite trotovine, skrbeti in izvaja- ti nobenih ukrepov proti varoji. Če bo marca dovolj toplo, bom konec meseca očistil še propolis iz zapiralnih okvirjev in mrežic na njih ter sten za- dnjega dela panja, če pa temperatura tega ne bo dovolila, bom to opravil aprila, skupaj s čiščenjem prizidkov in ma- tične rešetke. Tu nabrani propolis zavržem, ker je zmešan z voskom, ima ostanke trdih kovin (kovinski deli panja) in ker so ga čebele nabirale čez celo leto. Najvažnejše je določiti, kdaj se bo na območju, kjer čebelarite, začela prva glavna paša, temu časovno prilagoditi začetek spodbujanja razvoja. DELO ČEBELARJA Napajalniki z vodo za čebele Strjen in penast kostanjev med v odreza- nih plastičnih steklenicah za krmljenje pri vzreji trotov 3/2017 letnik CXIX76 DELO ČEBELARJA Kako uporabljam panjski list Marca je tudi zadnji čas za zamenjavo panjskih listov. Na nov panjski list obvezno prepišem naslednje podatke. Če je matica iz prejšnjega leta, se zapiše številka, če jo ima, in je enaka številki panja. Če je preležena, se zapiše čas, ko je za- čela zalegati. Matice, ki še nimajo številk, se nato označijo na list, označevale se bodo v toplejšem delu aprila. Matice, ki so iz vzreje plemenilne postaje in so bile dajane iz kate- rega koli vzroka, pa imajo številko panja in odrezano eno zgornje krilo. Obenem imajo te matice zraven panjskega lista še listek, na katerem piše, pod katero številko so regi- strirane na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Iz te evidence se vidi njihov rodovnik za trinajst let nazaj. Maticam, ki so starejše od leta ali več in imajo številko od vzreje in li- stek inštituta, bom na nov list zapisal leto rojstva in donos medu, pridnost in rojilno razpoloženje za vsa leta, ki so jih preživele. To potrebujem za vzrejni material na plemenil- ni postaji. Matic, ki pridejo v izbor za vzrejo, je med dva in štiri odstotke in ne več. Druge podatke bom sproti beležil celo leto. Ljubezen do čebel z medovitimi rastlinami Marca se zavedam tudi, da moram posaditi vsaj kakšno medovito drevo, in to tudi delam, zato predlagam vsakemu čebelarju, da za vsako novo družino, ki jo nastavi v čebel- njak, posadi vsaj deset medovitih dreves. Medu na kolesih, s prevažanjem, ni preprosto pridelati, zato poskrbite, da bodo v bližini vašega čebelnjaka rastla medovita drevesa. Ko se mi mladi čebelar pohvali, da je povečal čebelarstvo za neko količino družin, s tem pokaže svoj pohlep po medu. Če pa posadi tudi medovite rastline za svoje čebele, se vidi njegova ljubezen do čebel in splošnega dobrega ter do nara- ve. Naša dežela se zarašča z jelšami, brezami in praprotjo. Zakaj se ne bi s cvetočimi rastlinami? Jože Sever – Semič cebelarstvo.sever@gmail.com Opozorilo čebelarjem! Letošnja poraba hrane preko zime je bila relativno visoka, zato čebelarjem svetujemo, da ob primernem vremenu, ko temperature to dopuščajo, torej pri pri- bližno +12 °C, nujno preverijo stanje zalog hrane v panjih. Če se ugotovi pomanjkanje hrane, je najbolje dodati medeni sat z nastrganimi pokrovci iz zaloge ob gnezdo. S tekočo hrano lahko začnemo krmiti, ko so temperature dovolj visoke, nekje sredi marca, dodaja- nje pogač lačnim družinam oz. družinam, ki jim v spo- mladanskem času primanjkuje hrane, odsvetujemo. Jure Justinek, vodja ONS Dne 26. 1. 2017 je na Veterinarski fakulteti v Ljubljani po- tekala 10. seja Sveta za čebelarstvo. Na seji so se člani sveta seznanili s podatki glede aktualnega zdravstvenega stanja v čebelarstvu. Osrednji temi seje sta bili obravnava in uskladitev pre- dlogov za izboljšavo zdravstvenega stanja čebel. Za pripra- vo nabora predlogov se je sestala posebna delovna skupina, ki so jo predlagali člani Sveta na prejšnji, 9. seji. Nabor pre- dlogov je bil predstavljen članom Sveta, ki so sprejeli nasle- dnje sklepe: • Javna svetovalna služba v čebelarstvu bo v spomladan- skem času izvedla 60 predavanj na temo »Dobra oskr- ba čebel skozi vse leto«. • NVI bo v spomladanskem času izvajal izobraževanja z Obravnava aktualnega zdravstvenega stanja čebel na seji Sveta za čebelarstvo Panjski list z registriranimi maticami od leta 2003 dalje. Matica, ki je sedaj na njem, ima rdečo številko, stara je 4 leta in bo predlagana za vzrejo v letu 2017. V štirih letih ni rojila in je bila nenapadalna ter z nadpovprečnim donosom medu. 3/2017 letnik CXIX 77 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV vključenim praktičnim prikazom metod za preverja- nje napadenosti čebel z varojami ter prikazom pravil- ne uporabe registriranih zdravil za zdravljenje varoze. • JSSČ bo v glasilu SČ ponovno objavila obvestilo o nuj- nosti registracije vseh stojišč v uradne evidence.  • Na letošnjem 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA (Gornja Radgona, 26.–31. avgust) bo JSSČ organizirala javno razpravo na temo »Mentorji za če- belarje začetnike v čebelarskih društvih«. Na podlagi zaključkov razprave bodo pripravljeni navodila o do- bri praksi delovanja mentorjev v ČD ter nabor njiho- vega potrebnega znanja. • JSSČ bo vsem registriranim čebelarjem na začetku maja poslala zgibanko z osnovnimi informacijami glede zati- ranja varoze; vsebino pripravi NVI v sodelovanju z JSSČ. V zgibanki bo izpostavljena tudi nujnost skupnega zati- ranja varoj na posameznem območju v Sloveniji. • Člani sveta so Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS predlagali tudi, da do letošnje jeseni pripravi pravilnik o obveznem zatiranju varoze. Na seji je bila v nadaljevanju izpostavljena problematika reševanja območij s hudo gnilobo. Ob tem so bili podane možne rešitve, zaradi česar se bodo v nadaljevanju sestali veterinarji NVI in predstavniki Uprave za varno hrano ve- terinarstvo in varstvo rastlin. Dr. Peter Kozmus, predsednik Sveta za čebelarstvo Ob peti obletnici izbora najprijaznejše občine čebelam je ČZS med tremi finalisti podelila prvo mesto naši občini Mežica. Vsekakor smo se zavedali tehtnosti in pomemb- nosti vsebine, ki je letos v občini Mežica finančno podprla čebelarsko dejavnost. Občinski svet Občine Mežica je na začetku tega leta spre- jel spremembe in dopolnitve Pravilnika o kmetijstvu prav v vsebini, vezani na čebelarstvo. S tem je prvič ustvaril po- goje, da so se lahko na razpis za občinska sredstva za kme- tijstvo prijavili tudi čebelarji, ki imajo registrirane čebel- njake in so iz obči- ne Mežica. Ukrepi pomoči se nanašajo na tehnično pomoč in zdravljenje čebel. Takšen pristop lo- kalne pomoči mo- tivira tudi majhna čebelarstva, da svoje čebelnjake registrirajo, in če- belarje, da ne posegajo po zdravilih na črnem trgu. Pomoč na lokalnem območju je izjemnega pomena za ohranitev razpršenosti čebelnjakov in ohranjanje naše avtohtone čebe- le, kranjske sivke. Lepo bi bilo, če bi vse občine v Sloveniji v svoje pra- vilnike vnesle čebelarjenje in s tem omogočile pomoč tudi majhnim čebelarstvom. Občina Mežica je že v letu 2013 iz proračun- ske postavke za naravne nesreče kupila 45 čebeljih družin in tako pomagala ohraniti življenje v naših čebelnjakih, ki so jih varoje skoraj opustošile. V središču Mežice imamo od leta 2012 lepo urejeno Če- belarsko zbirko, zgodovinski prikaz čebelarjenja v Zgornji Mežiški dolini. Mežica je dolga leta imela vlogo povezovanja koroških čebelarjev, zato morda ni bilo naključje, da je leta 1991 takratni predsednik ČD Mežica krasil naslovnico Slo- venskega čebelarja s svojo čebelarsko obleko. Mesto Mežica je zeleno mesto s številnimi zelenicami, prijaznimi do čebel. Lastniki hiš z občutkom za naravo skr- bijo za svojo okolico, skrb se kaže v zasajenih in negovanih sadnih drevesih, pisanih vrtovih in hišah, na katerih se bo- hotijo cvetlice. Okoliške kmetije pa še vedno krasijo visoko- debelni sadni sadovnjaki. Vsi smo veseli tega priznanja, saj se skoraj vsak najde v njem. Veseli smo, da je bila tudi občina Črna na Koroškem med prejemniki priznanj. To nas navdaja z upanjem, da se v našo Mežiško dolino splača vlagati vse napore, da postane okoljsko prijazna tudi do ljudi. Ema Žagar, predsednica Komisije za kmetijstvo in članica UO ČD Mežica Čebelam najprijaznejša občina 2016 – 1. mesto: Občina Mežica Čebelarska zbirka Mežica Fo to : A rh iv O bč in e M ež ica Priznanje občini Mežica Fo to : A rh iv O bč in e M ež ica Drevored japonskih češenj Fo to : A rh iv O bč in e M ež ica 3/2017 letnik CXIX78 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Občina Črna na Koroškem leži na severu Slo- venije, tik ob meji z Avstrijo, in meri 156 km2, od katerih kar 80 % predstavljajo gozdovi z medovi- timi gozdnimi vrstami: smreko, gorskim javorom, jelko, hojo in macesnom. Občina je zelo razvejana, saj jo sestavljajo šte- vilne doline, obdane z visokimi hribi in mogoč- nimi vrhovi Pece, Olševe, Raduhe, Smrekovca in Uršlje gore. Po dolinah in prisojnih pobočjih v To- pli, Bistri, Podpeci, Javorju, Koprivni, Žerjavu in Jazbini je dovolj sonca za bujno cvetje in zelenje. Po občini pa raste tudi veliko lip, ki so jih sadili že naši predniki, predvsem zaradi dolgoživosti, odpornosti in simbolnega pomena. Najbolj znana je Najevska lipa na Ludranskem vrhu – mati vseh slovenskih lip, pod mogočno krošnjo katere se vsako leto zberejo številni obiskovalci in državniki. Občina Črna na Koroškem si zaradi bremen iz preteklo- sti zelo prizadeva za vzpostavitev in ohranjanje zdravega in čistega okolja, zato so vse javne površine, parki in zelenice v Črni na Koroškem in Žerjavu zelo lepo urejeni, vsako leto se po posvetovanju s čebelarji posadijo številne medovite rastline, ki bujno cvetijo in so poleg lepega videza privlačne tudi za čebele. Na večjih površinah je občina v sodelovanju z učenci osnovne šole posadila sadno drevje − okrasne hruške −, prav tako pa vsako leto poskrbi, da so na vseh javnih zgrad- bah, ograjah mostov in uličnih svetilkah nameščena cvetlič- na korita in lončki s cvetočimi rožami. Vsi krajani spomladi na okenske police in balkone svojih stanovanj postavijo cvetoče rastline, ki privabljajo čebele in V letu 2016 se je Mestna občina Ljubljana (MOL) že dru- gič uvrstila med tri čebelam najprijaznejše občine v Slove- niji. V letu 2015 je osvojila drugo mesto, 2016 pa tretje. V letu, ko je Ljubljana s ponosom nosila naziv Zelena prestol- Čebelam prijazna občina 2016 – 2. mesto: Občina Črna na Koroškem Čebelam prijazna občina – 3. mesto: Mestna občina Ljubljana Lepo urejene javne površine in objekti v občini Fo to : A rh iv O bč in e Č rn a n a K or oš ke m Čebelarji sodelujejo na tradicionalnih prireditvah. Novorojenčki prejmejo sadno drevo. Fo to : A rh iv O bč in e Č rn a n a K or oš ke m Stalna razstava Človek po svetu – čebela po cvetu poskrbijo za res izjemno podobo kraja v spomladanskem in poletnem času. Temu zgledu pa sledijo tudi lastniki podje- tij in obrtniki. Občina vsako leto pripravi sprejem za novorojenčke in njihove starše ter jim podari sadno drevo, ki ga lahko posa- dijo doma ali v skupnem sadovnjaku pri Vrtcu kralj Matjaž. V občini delujeta dve čebelarski društvi, Črna in Žerjav, katerih dejavnosti občina vsestransko podpira in s kateri- ma aktivno in vzorno sodeluje na številnih področjih. Obe društvi imata lepo urejen dom, tako da imajo člani čebelar- skih društev zelo dobre pogoje za druženje, izobraževanje in vse druge dejavnosti. Obe društvi izvajata številne dejav- nosti, v katere se vključujejo vse ciljne skupine prebivalcev. Občina čebelarjenje vključuje tudi v turistično ponudbo, saj čebelarji s svojo ponudbo in pred- stavitvijo dejavnosti sodelujejo na vseh tradicionalnih prireditvah v občini, prav tako pa obiskovalcem predstavljajo stalno razstavno zbirko Človek po svetu – čebela po cvetu, ki je postavljena v TIC-u Topla in prikazuje zgodovino razvoja čebelarstva na Slovenskem in Koro- škem, razvoj in delo čebelarja, čebele ter številna orodja in pripomočke za prido- bivanje medu. Irena Nagernik 3/2017 letnik CXIX 79 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Pohod po Čebelji poti – ogled Plečnikovega čebelnjaka v Trnovem Fo to : R as tk o F iše r Razstava Urbana čebelja domovanja Fo to : A rh iv B TC C ity nica Evrope, je bila prav gotovo tudi »čebelja prestolnica« Evrope. Urbano čebelarjenje ima v Ljubljani bogato zgodovino in tradicijo. Tudi arhitekt Jože Plečnik, ki sam ni bil čebelar, je postavil na svojem vrtu v Trnovem čebelnjak, ki je danes ena od zanimivosti na Čebelji poti, ki je bila odprta konec leta 2015. Ljubljana je torej že od nekdaj prijazna čebelam in nudi prijazne pogoje za čebelarjenje. Samo znotraj avtocestnega obroča so trenutno registrirani 103 čebelnjaki, kjer danes me- ščanke in meščani Ljubljane čebelarimo na svojih vrtovih. Še bistveno več pa je čebelarjev in čebelnjakov na področju po- deželja MOL. V Ljubljani deluje kar pet čebelarskih društev (ČD Ljubljana Moste - Polje, ČD Ljubljana center, ČD Barje, ČD Tacen in ČD Urbani čebelar), ki imajo skupaj 381 članov. Ljubljana zasaja na javnih površinah (zelenice, rondoji, parki) trajnice in medovite rastline. Trenutno so za potrebe promocije čebelarstva in čebel zasnovani trije medoviti vrto- vi: Medoviti vrt na Grbi, Viška hiška in Grajski medoviti vrt. MOL in BTC s partnerji sta v letu 2016 izvedla skupno akcijo Pomagajmo čebelici v mestu: Ocvetličimo okna in balkone. Projekt Čebelja pot Ljubljana je uspešno zaživel. Čebelja pot ni samo pot, ki vodi po ljubljanskih točkah zanimivo- sti v povezavi s čebelo in čebelarjenjem v Ljubljani, tem- več gre za gibanje podobno mislečih, ki z najrazličnejšimi dejavnostmi skrbimo za blaginjo čebel v mestu. Trenutno združuje že 30 partnerjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev. Vo- denje po Čebelji poti je eden od inovativnih produktov v stalni ponudbi Turizma Ljubljana. Leta 2016 so v MOL potekali številni čebelarsko obarvani dogodki. Že drugo leto zapored je MOL pripravila v sredi- šču Ljubljane na Stritarjevi ulici Medeni dan, na katerem so se predstavili člani Čebelje poti. Že četrto leto zapored je bil v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje v Can- karjevem domu en dan posvečen predstavitvi čebelarjenja in čebelarstva v MOL. V prvem tednu oktobra je bil izveden Teden medenih sladic v Ljubljani. MOL je s ČZS in Čebelar- skim muzejem Radovljica sodelovala pri pripravi razstave Ohranimo čebele na Ljubljanskem gradu, v podporo razgla- sitve 20. maja za svetovni dan čebel. MOL je soorganizira- la tudi dogodek slikanja panjskih končnic na Kongresnem trgu, v sodelovanju z OŠ Antona Janše iz Radovljice. V so- delovanju s Fakulteto za arhitekturo so v BTC Cityju odprli razstavo Urbana čebelja domovanja, kjer so bile predsta- vljene zasnove študentov za urbane čebelnjake in stojišča. Zaradi vse večjega zanimanja za postavljanje čebelnja- kov znotraj avtocestnega obroča, v urbanem tkivu, je MOL v sodelovanju s čebelarji, čebelarskimi društvi in Kmetijskim inštitutom Slovenije izdelala priporočila, v katerih so dolo- čeni tako postopek pridobivanja zemljišč, potrebna usposo- bljenost čebelarjev, maksimalno število dovoljenih panjev na eni lokaciji, oddaljenost med posameznimi panji kot tudi strokovne smernice ustreznega načina čebelarjenja. Čebelarji smo redni gostje promocijskih in drugih jav- nih dejavnosti, ki potekajo v MOL na temo čebelarstva. V letu 2016 je bilo v različnih medijih objavljenih več kot 70 člankov o mestnem čebelarstvu in čebelarskih dejavnostih v MOL. Od leta 2015 MOL vključuje čebelje pridelke in iz- delke v ponudbo protokolarnih daril. Za ta namen je bila že izdelana tudi enovita celostna grafična podoba. Ljubljana je čebelam prijazno mesto in lahko služi kot zgled dobrih praks zlasti drugim mestnim občinam v Slo- veniji. Seveda pa tudi širše izven naše domovine. Aleš Süssinger, predsednik ČD Barje in usklajevalec skupne prijave za akcijo ČZS Čebelam najprijaznejša občina Fo to : A rh iv M OL Ljubljanski gozdni med – protokolarno darilo MOL 3/2017 letnik CXIX80 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV V junijski izdaji SČ daljnega leta 1907 je bila v rubriki »Vesti iz podružnic« objavljena tudi novica o ustanovnem čebelarskem shodu na Krki: »Na Binkoštno nedeljo 10. maja 1907 popoudne je bil v gostoljubnih prostorih gosp. Magovca usta- novni čebelarski shod na Krki. Udeležba je bila prav dobra. Pre- daval je v popolno zadovoljstvo gosp. Anton Likozar iz Ljubljane. Pristopilo je mnogo novih udov, ter se je takoj ustanovila lastna podružnica. Izvolil se je sledeči odbor: Jožef Bregar iz Znojil, pred- sednik, Alojzij Globokar, podpredsednik, Anton Škufca, blagajnik, Franc Berčar, odbornik in Jožef Košak, tajnik. Ob ustanovitvi se je v čebelarsko podružnico včlanilo 19 članov, ki so plačali po dve kroni avstrijske veljave članarine.« Tu je bil postavljen temelj Čebelarskega društva Krka, ki se je v vseh teh letih ohranjalo in krepilo ter je sedaj 110 let po ustanovitvi še vedno dejavno vpeto v naše okolje. Če- belarska dejavnost je v prostorih sedanje Občine Ivančna Gorica stara že stoletja, od večstoletnega čebelarjenja v sa- mostanu Stična do enega največjih čebelarjev tistega časa čebelarja barona Rothschütza, ki je v letu 1874 ustanavljal prvo čebelarsko šolo na Slovenskem v gradu Podsmreka in tudi dal ime naši kranjski sivki. Naše društvo se sedaj imenuje ČD Krka in Zagradec, de- luje pa na območju od Ivančne Gorice, preko Muljave, Krke, Zagradca do Ambrusa. V društvu nas je 52 čebelarjev, naj- mlajši jih šteje 22, najstarejši 92, povprečna starost je 59 let. Lani smo skupaj imeli več kot 1000 čebeljih družin. V svojih vrstah imamo čebelarja, ki vzreja matice, čebelarja, ki izde- luje panje in trži čebelarski pribor, ter čebelarja, ki se poleg čebelarjenja in trženja ukvarja tudi z organizacijo čebelar- skega turizma. Aktivno smo vključeni v ČZS in Regijsko ČZ Petra Pavla Glavarja, kamor sta neposredno vključena tudi dva naša člana. Uspešni smo tudi v lastnem okolju, saj smo skupaj s tu- rističnim, kulturnim, jamarskim, kajakaškim društvom in s pomočjo Občine Ivančna Gorica odkupili objekt, t. i. Čukovino, kjer imamo svoj skupni center. V njem imamo svojo pisarno in stalno razstavo. Tu sta tudi turističnoin- formativna pisarna in pošta. Ob objektu, ki stoji v središču vasi Krka in neposredni soseščini osnovne šole, smo pred tremi leti s pomočjo članov in donatorjev iz lokalnega oko- lja postavili učni čebelnjak, v notranjosti pregrajen s stekle- no steno. Posebnost čebelnjaka so poslikave panjev, ki so delo naših malih krožkarjev. Na slikarski delavnici smo pod mentorstvom slikarja Franceta Slane poslikavali panjske končnice, na drugi pa lepo poslikali vse panje v čebelnja- ku. Čebelarsko društvo ima še v starih »Pravilih delovanja ČD« že v prvi alineji namenov in nalog ČD zapisano: »[D] a na svojem delovnem področju povezuje in organizira delo čebe- larjev ter vzbuja med mladino zanimanje za čebelarjenje in zato organizira v okviru društva čebelarske krožke.« Na OŠ Stična, PŠ Krka smo ustanovili čebelarski krožek. Krožek vsak po- nedeljek redno obiskuje 25 mladih krožkarjev od 1. do 5. ra- zreda, željnih spoznavanja narave in življenja čebel. S tem mladi tudi kažejo veliko zanimanje za naravo in okolje ter skrb za ohranjanje tradicije čebelarjenja, ki so jo v naših va- seh opravljali že naši dedje. Največja pridobitev ob učnem čebelnjaku pa je medoviti vrt. Posajenih je več kot sto me- dovitih sadik. Velik del smo brezplačno prejeli po razpisu ČZS od Trajnic Golob-Klančič. Na medovitem vrtu je lipo zasadil tudi župan občine v sklopu akcije »Sadimo medovi- Predstavitev Čebelarskega društva Krka in Zagradec Fo to : A rh iv Č D Kr ka Z ag ra de c Fo to : A rh iv Č D Kr ka Z ag ra de c Fo to : A rh iv Č D Kr ka Z ag ra de c 3/2017 letnik CXIX 81 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV te rastline«. Vsako leto se udeležimo tudi Medenega zajtrka ter obiščemo šolarje v štirih šolah in otroke v treh vrtcih. Ob 10. obletnici Tradicionalnega slovenskega zajtrka smo sku- paj pred učnim čebelnjakom zapeli tudi čebelarsko himno. V vsem obdobju delovanja smo skrbeli za ohranitev čebe- ljih družin, pridelovanje čebeljih proizvodov, opraševanje kultur, vzgojo mladih čebelarjev ter s tem tudi ohranjanje okolja. V svojem poslanstvu pa nismo delovali sami: da smo lahko obstali in uspešno negovali svojo dediščino, smo bili tesno vpeti v svoje vaško okolje. Sodelujemo s sosednjimi društvi, še posebej s Turističnim društvom Krka, s katerim smo dogovorjeni, da obiskovalce Krške jame lahko pripelje- jo tudi na ogled učnega čebelnjaka in medovitega vrta. V ta namen pripravljamo tudi majhne lične darilne pakete čebe- ljih pridelkov. V občini delujeta dve čebelarski društvi, po- leg našega tudi ČD Stična. Sodelujemo na več prireditvah, ob dnevu cvetja, dnevu Zemlje, Ambroževi maši in drugih. Skupaj s ČZS, RČZ PPG in Občino Ivančna Gorica smo pred leti soorganizirali tudi srečanje slovenskih čebelarjev. Ob- čina nas podpira v našem delovanju. Pristopila je k projektu izgradnje skupnega centra krških društev in nam odstopila veliko parcelo ob šoli, kjer smo postavili učni čebelnjak in medoviti vrt. Za celo vrsto dejavnosti za podporo čebelar- stvu je naša občina prejela tudi priznanje »čebelam prija- zna občina«. Ob letošnjem praznovanju 110-letnice društva se zahva- ljujemo vsem, ki nam stojijo ob strani, nas podpirajo in spodbujajo v našem delovanju. Mi pa se bomo trudili po svojih najboljših močeh, da ohranjamo tradicijo svojih de- dov in jo prenašamo na svoje vnuke. Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec Undine Westphal (r. 1966) je strastna čebelarka in vodja na šolah delujočih skupin pri regijski čebelarski zvezi Sc- hleswig Holstein in Hamburg. Na eni izmed osnovnih šol v Hamburgu od leta 2009 upravlja šolski čebelnjak. Če pre- nesemo v naš prostor, bi rekli, da je mentorica čebelarskega krožka. Svoje pedagoško znanje in izkušnje poučevanja s čebelami je zbrala v knjigi z naslovom Čebelarjenje z otroki in šolskimi skupinami (naslov izvirnika: Imkern mit Kindern und Schülergruppen, 2014). Knjiga je izdana v nemškem in angle- škem jeziku (Beekeeping with children and school groups, 2016). Besedilo bralca vodi skozi celotno čebelarsko leto z upo- rabo primerov. V šestih poglavjih obravnava material in opremo, priprave in varnost pri delu, prvi stik otrok s če- belami, dobre čebelarske prakse ter ideje za poučevanje, izvedbo delavnic in iger. Vključena so tudi starostna in di- daktična priporočila glede na zmožnosti otrok. Čebele so zaradi svoje kompleksnosti in vloge v naravi izjemno zani- miv učni predmet, ki pripomore k odgovornemu varovanju okolja in trajnosti. Knjiga je primerna za vse mentorje če- belarskih krožkov, vse, ki odpira- jo vrata svojega čebelarstva čebe- larjenju skupin otrok ali odraslih kot apiturizem, kot tudi za vse izkušene čebelarje, ki želijo pri- kazati kaj več kot samo točenje medu ter preseči predstavo, da je čebelarjenje primerno samo za sivolase gospode s čebelarskimi klobuki. Vsebine želijo pripomo- či k boljšemu prenašanju ustre- znega čebelarskega znanja in spretnosti na mlajše generacije čebelarskih zanesenjakov. Knjigo Čebelarjenje z otroki in šolskimi skupinami (145 stra- ni) je možno naročiti v angleškem ali nemškem jeziku, po ceni 25,95 EUR s stroški pakiranja in poštnine na e-naslovu: undine@noergelsen.de oz. spletni strani: undinewestphal. jimdo.com. MB Čebelarjenje z otroki in šolskimi skupinami – knjiga čebelarske pedagoginje Undine Westphal With ideas for teaching, crafting, and games Good practice at the apiary Beekeeping with children and school groups Undine Westphal Mednarodni simpozij o apiterapiji v Mariboru Ob obletnici rojstva dr. Filipa Terča – očeta apiterapi- je moderne dobe – in ob svetovnem dnevu apiterapije vas vabimo na mednarodni simpozij o apiterapiji v Maribor. Simpozij bo potekal v soboto, 1. 4. 2017, ob 8.30 v prostorih Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, na Pivoli 10, Hoče, v veliki dvorani. Program: • zaslužni profesor dr. Elko Borko, predsednik medico- -historičnega društva: Pomen dela dr. Filipa Terča, ob 100-letnici smrti; • Branko P. Končar, čebelar in samostojni raziskovalec s področja apiterapije: O čebeljem strupu, praktične iz- kušnje, zdravljenje z njim, praktični prikaz; • Franc Grošelj, dr. med.: Botulizem – realno stanje v zve- zi z uživanjem medu pri otrocih do dveh let starosti; ČZD Maribor, sekcija za apiterapijo dr. Filipa Terča 3/2017 letnik CXIX82 DAN 1, 30. 9.: LJUBLJANA–ISTANBUL Predvideni let: Ljubljana (9.10)–Istan- bul (12.25), Turkish Airlines. Zjutraj zbor potnikov na Letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani in polet proti Istanbulu. Po pri- hodu v turško prestolnico sledita prevoz do hotela in nastanitev. Pozno popoldne je načrtovana krožna vožnja po evropskem delu Istanbula. Sledi nočitev v hotelu. OP- CIJSKO: vožnja z ladjo po Bosporju z ve- čerjo in bogatim folklornim programom (trebušne plesalke, folklora iz različnih delov Turčije) (doplačilo). DAN 2, 1. 10.: OGLED ISTANBULA – SLOVENSKI VEČER Ogled glavnih mestnih znamenitosti: 1. cerkve svete Božje modrosti (Hagija So- fija) – dolgo časa največje cerkve krščan- skega sveta, kasneje spremenjene v moše- jo, danes pa je muzej, ki velja za vrhunec bizantinske umetnosti; 2. palače Topkapi (palača osmanskih sultanov, danes muzej z zbirkami porcelana, draguljev, orožja in drugih dragocenosti); 3. nekdanjega hipodroma in veličastne podzemne ci- sterne Yerebatan Saray. Pozno popoldan je načrtovan prihod na sejmišče, kjer bo- sta potekala slovenski večer in še zadnja predstavitev Slovenije, kandidatke za organizatorko Apimondie 2021. Organi- zacija dogodka pod okriljem MKGP-ja ter ČZS. Nočitev v hotelu. DAN 3, 2. 10.: ČEBELARSKA EKSKUR- ZIJA ALI OBISK APIMONDIE OPCIJSKO (doplačilo): celodnevna stro- kovna ekskurzija v izvedbi organizatorja Apomondie. Vožnja v azijski del Istanbula, kjer se v mestu Sile obišče čebeljo vas. Med potjo se obiščejo lokalna čebelarska podro- čja, kjer čebelarijo z različnimi vrstami če- bel, kot so anatolska in kavkaška, ter vzrejni center in podjetje Balparmak Honey Com- pany v Mugli. Kosilo na tržnici Sile (Earth Market), kjer kmetje sledijo smernicam »slow food« filozofije. Podroben program bo na voljo, ko bo organizator tudi uradno objavil program. Če se ekskurzije ne želite udeležiti, je možen obisk Apimondie. Noči- tev v hotelu. DAN 4, 3. 10.: APIMONDIA – RAZGLA- SITEV ORGANIZATORKE APIMONDIE 2021 Cel dan bo namenjen strokovnemu obisku Apimondie. V popoldanskih urah sledita generalna skupščina in zaključna prireditev, v sklopu katere bo razglasitev države dobitnice Apimondie 2021. Nočitev v hotelu. DAN 5, 4. 10.: ISTANBUL–LJUBLJANA Po zajtrku sledi vožnja v Grand Baza- ar. Prosto za samostojni potep ter nakup sladkih spominkov. Nato prevoz na leta- lišče in polet v Ljubljano. Predviden let: Istanbul (17.55)–Ljubljana (19.10). CENA: 625 EUR (40 oseb) oz. 639 EUR (30 oseb) oz. 669 EUR (20 oseb), sklic: API 1713. Cena je izračunana februarja 2017. V izračunu so upoštevane trenutno veljavne cene poletov. V ceno so vključeni: povra- tna letalska vozovnica Ljubljana–Istanbul, avtobusni prevoz in transferji v Turčiji po programu, 4 nočitve z zajtrkom v hote- lu 3 oz. 4* (dvoposteljne sobe), vstopnina na Apimondio za 1 dan (59 EUR), zunanji ogledi, slovenski spremljevalec, organiza- cija in izvedba potovanja, nezgodno zava- rovanje in DDV. Način plačila: Ob prijavi je treba pla- čati akontacijo v višini 100 EUR po ose- bi, drugo do odhoda. Če se odločite za odstop nino, jo je treba vplačati skupaj z akontacijo. Odstopnino v višini 5 % od aranžmaja vam nudimo, če bi zaradi bole- zni, smrti v družini ali višje sile potovanje morali odpovedati. Če se odločite zanjo, mora biti vplačana skupaj z akontacijo. Vsako naknadno sklepanje zavarovanja je neveljavno. Ob predložitvi uradnega pisnega potrdila vam vrnemo vsa vplačila, obdržijo se le plačilo zavarovanja, prijav- nina in administrativni stroški. Če potnik ne začne potovanja na dan, ki je določen kot začetek potovanja, in potovanja pred odhodom ne odpove, nima pravice do uve- ljavljanja vračila vplačil na osnovi plačane odstopnine. Splošni pogoji so sestavni del programa in so objavljeni na spletni strani www.aritours.si. Petnajstmilijonska nekdanja prestolnica, nekoč imenovana Bizanc ali Konstantinopel, se razteza ob Bosporski ožini, en del je v Evropi in drug v Aziji. Mesto na prepihu zgodovine, med krščanstvom in islamom, med tradicijo in modernim načinom življenja domačinov ter množico turistov se staplja v harmonijo zvokov, okusov, vonjav in paše za oči. PRIJAVE SE ZBIRAJO NA AGENCIJI ARITOURS do 15. aprila oz. do zasedbe prostih mest po e-pošti info@apirou- tes.com in po tel. 02/229 83 60, 051/299 179. Ob prijavi je treba sporočiti, katero vstopnico za Apimondio želite ter ali se boste odločili za čebelarsko ekskurzijo in vožnjo z ladjo po Bosporju z večerjo ter folklornim programom. ČZS in Aritours, ApiRoutes vabita na strokovno čebelarsko ekskurzijo v Turčijo: ISTANBUL – APIMONDIA 2017, ki bo potekala od 30. 9. do 4. 10. 2017. Pridružite se in podprite Slovenijo, kandidatko za organizatorko Apimondie 2021! ISTANBUL – APIMONDIA 2017 3/2017 letnik CXIX 83 OBVESTILA ČZS Medeni šodo/šato s sokom pomaranče Medeni šodo oz. šato s sokom pomaranče spada med tekoče penaste kre- me ali prelive. S šodojem prelijemo razne sladice, kot je kipnik, masleni šar- kelj, ocvrta jabolka ali ocvrto bezgovo cvetje. Lahko pa ga pripravimo tudi kot samostojno jed, saj že od nekdaj velja, da daje »moč« (porodnicam, pri okrevanju po boleznih ...). SESTAVINE Za 4 osebe potrebujemo: 2 dl soka pomaranče, 1 jajce in 2 rumenjaka (ali 3 cela jajca), 80 g medu – akacijevega, lipovega ali cvetličnega. PRIPRAVA Jajce, rumenjaka in med umešamo, da dobro naraste. Prilijemo vroč sok pomaranče. V vroči vodni kopeli stepamo, da se zgosti. Takoj serviramo poleg raznih vrst sladic. Pomarančnemu soku lahko dodamo tudi vino ali pa šodo pripravimo samo z vinom ali mlekom. Avtorica recepta: Marija Arh Ivanšek Svoj recept pošljite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si Fo to : M ar ija A rh Iv an še k Vabilo k sodelovanju na Dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev 2017 Slovenske čebelarje vabimo, da se tudi letos pridružijo najbolj množični predstavitvi čebelarstva doslej, to sta sodelovanje in predstavitev čebelar- stva na dnevu odprtih vrat. Dan odprtih vrat slovenskih čebe- larjev bo v petek, 9. junija 2017, ali pa se bodo čebelarji prilagodili lokalnim praznikom in bodo odprli svoja vrata že pred oz. po uradno napovedanem datumu. Posebno povabilo: Na ApiSloveniji v Celju bomo na Medeni ulici predsta- vljali projekt Dan odprtih vrat sloven- skih čebelarjev. Prisotni bomo tako v soboto kot tudi v nedeljo. Vabimo vas, da nas obiščete. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ Seminar o pridobivanju propolisa v letu 2017 JSSČ razpisuje seminar na temo: Tehnologija pridobivanja propoli- sa. Seminar bo obsegal teoretično in praktično izobraževanje. Na semi- narju se boste seznanili s stanjem na področju pridobivanja propolisa v Slo- veniji, sestavo in lastnostmi propolisa, tehnologijo pridobivanja propolisa v različnih panjskih sistemih … Za pre- jem potrdila o udeležbi na seminarju je potrebna udeležba na celotnem izo- braževanju. Teoretični in praktični del izobraževanja bo potekal v drugi polo- vici meseca aprila in na začetku mese- ca maja na lokaciji Pivola 8, Hoče. Na tečaj se do konca meseca marca prijavite g. Tomažu Samcu po e-pošti (tomaz.samec@czs.si) ali po telefonu (040/436 517). Tomaž Samec, svetovalec JSSČ 3/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 84 Obvestilo vsem čebelarskim društvom ČZS je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in podjetjem Semenarna Ljubljana zagotovila sa- dike dreves lip in semena sončnic za vse slovenske osnovne šole in vrtce. Čebelarska društva pozivamo in vlju- dno prosimo, da sadike lip in semena prevzamejo na občnem zboru ČZS dne 8. 4. 2017. Deljenje bo potekalo eno uro pred občnim zborom, vmes in eno uro po koncu. S to akcijo de- ljenja sadik dreves in semen šolam in vrtcem imamo čebelarji enkratno priložnost mladim približati pomen sajenja medovitih rastlin in s tem iz- boljšati čebeljo pašo, zato pozivamo vsa društva, da zagotovijo, da se sadi- ke in semena na občnem zboru pre- vzamejo in da jih v najkrajšem mo- žnem času dostavite šolam in vrtcem, ki delujejo na vašem območju. Raz- delitev šol in vrtcev je enaka kot ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku. Točen seznam vam vsem pošljemo še po e-pošti. Šole in vrtci bodo lipe in semena pričakovali, saj jih bomo o akciji obvestili in jih prosili, da dreve- sa zasadijo. Jure Justinek, vodja ONS Delavnica in okrogla miza o sajenju medovitih trajnic na vrtovih in javnih zelenih površinah Pomlad prihaja! Ste razmišljali, kako polepšati okolico čebelnjaka ali urediti okrasni vrt in hkrati poskrbeti za če- bele in druge opraševalce? Medovite trajnice so prava odločitev. Za čebelar- je in tudi za širšo javnost organizirata ČZS, JSSČ in Vrtnarija Trajnice Golob- -Klančič delavnico in okroglo mizo o sajenju medovitih trajnic na vrtovih in javnih zelenih površinah, ki bo v vr- tnariji Trajnice Golob-Klančič v petek, 31. marca, z začetkom ob 15. uri, na naslovu Vitovlje 18 v Šempasu (www. trajnice.com). Delavnico bosta vodili strokovnjakinji za medovite trajnice ga. Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. inž. hort. in krajinske arh., in ga. Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. inž. agr., na- menjena je vsem, ki želite izvedeti več o medovitih rastlinah, s praktičnim pri- kazom razmnoževanja in drugih opra- vil, ki jih boste lahko koristno uporabili pri načrtovanju in zasajevanju lastnega medovitega vrta. Program delavnice: 1. Praktična predstavitev razmnože- vanja in vzgoje trpežnih sadik traj- nic, primernih za naše podnebje in naše talne pogoje, tudi v luči vedno skrajnejših vremenskih pogojev. 2. Ogled vrtnarije in njene tehnolo- gije gojenja na asketski, naravi in čebelam prijazen, način, ki zago- tavlja trpežne sadike v dovolj ve- likih količinah ter primerne vrste in sorte za sajenje v vseh letnih časih razen pozimi. 3. Predstavitev osnovnih načinov načrtovanja, sajenja in vzdrže- vanja nasadov medovitih trajnic, ki bodo zahtevale le minimalno skrb, zagotavljale estetski učinek in hkrati nudile čebelam nektar in cvetni prah v različnih obdo- bjih od pomladi do jeseni. Po delavnici bo sledila okrogla miza, na kateri bodo sodelovali nasle- dnji gostje: • g. Jure Justinek, vodja ONS, • ga. Jožica Golob Klančič, Trajni- ce Golob-Klančič, • ga. Mojca Rehar Klančič, Trajni- ce Golob-Klančič, • predstavnik Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja, • predstavnik Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Gostje bodo spregovorili o izzivih zasajanja in razvoju nasadov medovitih trajnic v slovenskih razmerah. Okrogla miza je namenjena spodbujanju in šir- jenju kulture čebel, narave in okolju pri- jaznega vrtnarjenja ter skrbi za urejeno in lepo okolje tako v mestih kot na pode- želju. Seveda boste dobili tudi odgovore na svoja vprašanja in nasvete, ki jih bo- ste lahko uporabili pri spomladanskem urejanju okrasnega medovitega vrta. Vse, ki vas zanima obisk delavnice in okrogle mize, vabimo, da se prijavite na e-naslov: natasa.strukelj@czs.si ali na tel. št.: 01/729 61 04. Nataša Klemenčič Štrukelj in Jožica Golob-Klančič 66. občni zbor Čebelarske zveze Slovenije 66. redni občni zbor ČZS bo v soboto, 8. aprila 2017, ob 9. uri v prostorih ČZS na Brdu pri Lukovici. Vabilo z dnevnim redom bo obja- vljeno v naslednji številki SČ. Boštjan Noč, predsednik ČZS Obnovitveni seminar za preskuševalce medu Obnovitveni seminar za preskuše- valce medu obsega 5 pedagoških ur, v okviru katerih se izvedejo nekateri senzorični preskusi za preverjanje preskuševalčevih zaznav, ocenjevanje vzorcev medu, usklajevanje ocen pre- skuševalcev in seznanjanje z aktual- nimi temami na področju senzorične analize medu. Cena obnovitvenega seminarja je 48 EUR. Obnovitveni seminar za preskuševalce medu bo letos potekal v petek, 17. marca 2017, z začetkom ob 14. uri (lokacija: Odde- lek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, Ljubljana). Udele- ženci lahko prinesejo tudi svoje vzor- ce medu. Prijave zbiramo do petka, 10. marca 2017, na e-naslov marinka. jan@bf.uni-lj.si. Najmanjše število kandidatov za izvedbo seminarja je 15. Program dela bodo udeleženci prejeli pred začetkom seminarja. Doc. dr. Mojca Korošec, BF 3/2017 letnik CXIX 85 OBVESTILA ČZS Vabilo na delavnico in predstavitev projekta promocije shem kakovosti V torek, 28. 3. 2017, ob 16. uri bosta na Čebelarski zvezi Slovenije pote- kali predstavitev projekta promocije evropskih shem kakovosti in delavni- ca priprave komunikacijske strategije promocijske kampanje »Enjoy it`s from Europe« v naslednjih treh letih. S stra- ni ČZS bosta sodelovala Boštjan Noč, predsednik ČZS, in Tanja Magdič, vod- ja projekta. Delavnico bo vodila Tanja Verhovnik, direktorica podjetja Verus, ki ima dolgoletne izkušnje s promocijo kmetijskih izdelkov in shem kakovosti ter je izbran izvajalec za del programa. Delavnica je namenjena vsem čebe- larjem: tako vključenim v kakovostne sheme Slovenski med z zaščiteno ge- ografsko označbo, Kočevski gozdni med in Kraški med z zaščiteno označbo porekla, »kot tudi tistim, ki v shemah kakovosti vidijo priložnost, da svojim kupcem dokažejo sledljivost, okus in odličnost svojega medu. Slovenski potrošnik išče zagotovlje- no kakovost in znano poreklo in she- me kakovosti so uradno potrdilo, ki dokazuje prav to! To je priložnost, ki je ne smete zamuditi! S skupnimi mo- čmi lahko poskrbimo, da bo slovenski potrošnik prepoznal prednosti medu, vključenega v sheme kakovosti. Medu, ki je plod strokovnega znanja čebelarjev in biotske pestrosti dežele, kjer je pride- lan. Projekt je priložnost, da širimo do- ber glas v deveto vas, tudi o vas in vašem medu. Poleg oglaševanja na televiziji, radiu, v tiskanih medijih ipd. se bomo udeleževali sejmov po Sloveniji, orga- nizirali lastne dogodke in sodelovali na lokalnih dogodkih povsod po Sloveniji. Vabljeni vsi, ki bi želeli sodelovati in soustvarjati prepoznavnost slovenske- ga, kočevskega gozdnega in kraškega medu pri slovenskih potrošnikih! Tanja Magdič, vodja projekta PROGRAM, FINANCIRAN S PRISPEVKOM EV ROPSKE UNIJE EVROPSKA UNIJA PODPIRA KAMPANJE, KI SPODBUJAJO VISOKOKAKOVOSTNE KMETIJSKE PROIZVODE Predavanje Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – osnovne Čebelarje začetnike in vse druge če- belarje, ki še niste opravili usposabljanja iz osnovnih Smernic dobrih higienskih navad v čebelarstvu, obveščamo, da bo v letu 2017 organiziranih 11 usposabljanj. Izvedena bodo predvidoma marca in aprila, in sicer po eno na območje (glej preglednico). Vabimo vas, da se nam pri- družite na eni izmed omenjenih lokacij. Urnik usposabljanj za posamezen me- sec bo objavljen na spletni strani ČZS, v glasilu SČ ter spletni aplikaciji eČebelar. Svetujemo, da se predavanj udeležite, saj so osnova za ustrezno čebelarjenje za na- men pridobivanja varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Na usposabljanjih se bomo pogovorili tudi o dokumentaciji, ki jo moramo izpolnjevati glede na ve- ljavno zakonodajo. Potrdilo o udeležbi potrebujete tudi v primeru kandidature na razpis tehnične pomoči. Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ OKOLIŠ LOKACIJA dolenjski Grm Novo mesto celjski Vojnik pomurski Murska Sobota ljubljanski Lukovica gorenjski Brode pri Škofji Loki koroški Slovenj Gradec obalno-kraški Dekani pri Kopru podravski Pivola (Hoče) notranjski Begunje pri Cerknici primorski Tolmin posavski Leskovec pri Krškem 4. mednarodna konferenca čebelarskih organizacij v Sloveniji ČZS, JSSČ pripravlja že 4. medna- rodno konferenco čebelarskih organi- zacij, ki bo potekala v petek, 10. marca 2017, v mali kongresni dvorani Celjske- ga sejmišča z začetkom ob 13.00 uri. Tema konference bo prenos čebelarske- ga znanja v prakso – do uporabnikov. Vljudno vabimo vse čebelarje k ude- ležbi. Poskrbljeno bo tudi za simulta- no prevajanje. Zaradi omejenega šte- vila slušalk za simultano prevajanje in zaradi tega, da vam omogočimo brezplačen vstop, se je potrebno pri- javiti. Prijave zbira g. Bozovičar na e- -naslovu: ales.bozovicar@czs.si. Aleš Bozovičar, svetovalec JSSČ 13.00 Odprtje konference 13.00 pozdravni govor: Boštjan Noč, predsednik ČZS 13.10 pozdravni govor: mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predstavitev stanja I. del 13.20 mag. Tanja Strniša, MKGP 13.35 dr. Andreja Barle Lakota, MIZŠ 13.50 Lojze Peterle, Evropski poslanec 14.05 Philip McCabe, predsednik Apimondije 14.20 Čebelarska zveza Slovenije 14.35 dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta Predstavitev stanja II. del 15.20 Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut 15.35 Čebelarska zveza Irske 15.50 Čebelarska zveza Avstrije 16.05 Čebelarska zveza Slovaške 16.20 Čebelarska zveza Srbije 16.35 Čebelarska zveza Bolgarije 16.50 Čebelarska zveza Hrvaške 17.05 Razprava, predstavitev skupnih ugotovitev in podpisovanje listine 3/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 86 Izvajanje dela terenskih svetovalcev v spomladanskem času Kmalu se bodo začeli tako prvi izleti čebel iz panjev kot tudi prvi posegi v čebelje družine, s tem pa tudi začetek nove čebelarske sezone. V okviru Jav- ne svetovalne službe v čebelarstvu de- lujejo terenski svetovalci, ki niso samo v pomoč pri izpolnjevanju čebelarske dokumentacije, ampak tudi v pomoč pri pregledih čebeljih družin in tudi samega razvoja čebeljih družin. Sedaj je čas za stik s terenskim svetovalcem, da se opravijo svetovanje glede oskrbe čebeljih družin v pomladanskem času, priprave satnic za vstavljanje v čebelje družine in zasaditve medovitih rastlin v bližini čebelnjaka oz. čebeljih družin. V aprilu se bodo izvajale tudi de- lavnice po terenu z naslovom Dobra tehnološka praksa v čebelarstvu. Če- belarjem bo predstavljeno, kako ohra- niti močne čebelje družine čez leto in si zagotoviti zdrave čebelje družine, ki bodo prešle v zimo. Zato ste vabljeni vsi čebelarji, da se udeležite teh delav- nic na terenu. Na terenu so tako poglavitne na- loge terenskih svetovalcev pomoč in svetovanje čebelarjem na področjih pregledovanja čebeljih družin, razvoja čebeljih družin, higiene v čebelarstvu, izpolnjevanja čebelarske dokumen- tacije in svetovanje čebelarjem med glavnimi pašami, saj so v pomoč z in- formativnimi meritvami medu. Ne pozabimo pa, da smo čebelarji pristopili k Priznani rejski organi- zaciji in se zavezali, da v svojem če- belarstvu izvajamo osnovno odbiro. Zavezali smo se, da v obdobju petih let najmanj dvakrat pokličemo teren- skega svetovalca, s katerim skupaj opravimo pregled glede na obarvanost obročkov na zadku čebel. Terenski svetovalci so v pomoč čebelarjem pri izvajanju osnovne odbire, da redno spremljajo in ugotavljajo obarvanost obročkov na zadku čebel. Čebelarji, pokličete terenskega svetovalca in se dogovorite za termin, da skupaj v svojem čebelarstvu pregledata čebelje družine. Stik oz. kontakt posamezne- ga terenskega svetovalca je objavljen na spletni strani ČZS. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ Iščemo terenskega svetovalca za območje Notranjske Javna svetovalna služba v čebe- larstvu išče čebelarja – kandidata za pokrivanje terenskega svetova- nja za območje Notranjske (Cer- knica, Postojna). Pogoji: • najmanj petletne izkušnje s po- dročja čebelarstva in čebelarjenje z najmanj 10 čebeljimi družinami, • najmanj srednješolska izobrazba, • terenski svetovalec si sam zagoto- vi in organizira prevoz do lokacije, kjer svetuje. Druge informacije prejmete pri g. Tomažu Samcu: 040/436 517 ali tomaz.samec@czs.si. Stojnica ČZS tudi letos na Celjskem sejmu Tudi letos bo stojnica Čebelarske zveze Slovenije na prodajnem delu celjskega sejmišča. Kupili boste lahko razno literaturo, ki jo ima ČZS na vo- ljo, ter oblačila za prosti čas. Če želite, da vam kar koli dostavimo na celjsko sejmišče, to sporočite na barbara. dimc@czs.si ali 041/370 409. Vse, ki ste oblačila za prosti čas naročili v pred- naročilu, bo blago čakalo v Celju. Tajništvo ČZS Obleke slovenskih čebelar- jev za prosti čas Na ČZS imamo sedaj na voljo linijo oblačil za prosti čas. Lahko se odločite za navadno majico, polo majico, ka- pico s ščitkom ali vetrovko. Oblačila bomo letos imeli tudi na stojnici ČZS v Celju. Vsa oblačila bodo po 13. mar- cu 2017 na voljo v tajništvu ČZS, da jih pomerite. Naročila sprejemamo na 041/370 409 ali barbara.dimc@czs.si. Tajništvo ČZS Artikel Cena v EUR z DDV polo majica (moška in ženska) 18,30 majica (moška in ženska) 15,30 vetrovka (moška in ženska) 60,70 kapa 7,9 Na letošnji Api- Sloveniji bo možno kupiti nove obleke za prosti čas, namenje- ne večji prepoznav- nosti slovenskih če- belarjev. Želja in cilj sta, da so čebelarji že na videz prepoznav- ni in so s tem naši potrošniki opozorje- ni, da obstajamo. Bodimo na svojih slovesnostih oblečeni v slavnostne če- belarske obleke, na svojih čebelarskih izletih, piknikih, usposabljanjih … pa enotno oblečeni v oblačila za prosti čas in s tem pokažimo, da smo pono- sni na to, da smo čebelarji – SLOVEN- SKI ČEBELARJI! Boštjan Noč, predsednik ČZS 3/2017 letnik CXIX 87 OBVESTILA ČZS Obvestilo o oddaji prostorov v najem ČZS obvešča vse zainteresirane, da oddaja v najem prostore za opravljanje gostinske dejavnosti ter spalne kapa- citete v Čebelarskem centru Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Za dodatne informacije se obrnite na tel.: 01/729 61 02 oz. 041/337 854 (Matej Mandelj, tajnik ČZS) ali na e- naslov: matej.mandelj@czs.si. ČZS Oglas v Travel Agent Manualu Plod odličnega sodelovanja med ČZS in STO je brezplačni oglas v pu- blikaciji Travel Agent Manual (priroč- nik za poslovno javnost, še posebej za organizatorje potovanj, turistične agencije, deloma novinarje), ki je iz- šel letos v nakladi 6000 izvodov (4000 v angleškem in 2000 v nemškem jezi- ku) in se bo distribuiral na vseh po- slovnih promocijskih dogodkih (delavnice, sejmi). Boštjan Noč, predsednik ČZS Explore the mysterious world of bees BLOOMING SLOVENIA In Slovenia, bees are greatly respected and caring for bees is one of the most important missions of our country. Unique experiences of bee-keeping tourism in Slovenia, the cradle of modern bee-keeping, include learning about the work of bee- keepers and the diversity and positive eff ects of bee products, and experiencing apitherapy. Taste honey-based culinary delights and take a walk on bee-keeping educational trails. www.apiturizem.si, www.czs.si, www.slovenia.info Green. Active. Healthy. Razpis za čebelarske praznike v letih 2019, 2020 in 2021 ČZS vabi vse čebelarske organiza- cije k sodelovanju pri soorganizaciji slovenskega čebelarskega praznika v letih 2019, 2020 in 2021. Slovenski če- belarski praznik praznujemo na so- boto, ki je najbližja 20. maju, rojstne- mu dnevu Antona Janše. Čebelarske organizacije vabimo, da izrazijo pi- sno namero za prevzem soorganiza- cije slovenskega čebelarskega prazni- ka v letih 2019, 2020 in 2021 ter jo do 31. marca 2017 posredujejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje. Matej Mandelj, tajnik ČZS Slovenska čebelarska oprema osvaja svet V okviru prizadevanj za razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel postaja Slovenija vedno prepoznavnejša po skrbi za čebele in pridobiva ugled kot država odličnih čebelarjev in razvitega čebelar- skega sektorja. Ta prepoznavnost po- nuja priložnosti na številnih področjih, med katerimi je tudi ponudba čebelarske opreme. Iz te priložnosti izhaja pobu- da, da slovenski proizvajalci čebelarske opreme, v sodelovanju z MKGP-jem, pri- pravijo skupni katalog ponudbe čebelar- ske opreme. Namen priprave skupnega kataloga je, da se na enem mestu zbere in predstavi celotna ponudba slovenske čebelarske opreme. Katalog bo služil za predstavitev ponudbe pri prodoru na tuje trge, to je v okviru različnih medna- rodnih dejavnosti, ki potekajo s ciljem večje internacionalizacije gospodarstva. Vse proizvajalce čebelarske opreme vljudno vabimo, da se udeležite sestan- ka na temo priprave kataloga, ki bo potekal v petek, 10. marca 2017, ob 11.00 uri, v okviru sejma ApiSlovenija, v Mali kongresni dvorani na sejmišču Celjske- ga sejma. Sestanek bo vodil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Dejan Židan. Vabljeni! Boštjan Noč, predsednik ČZS V nadaljevanju projekta »Kar sejemo, to žanjemo« bomo sadili sončnice Projekt »Kar sejemo, to žanjemo«, ki je bil v zadnjih letih namenjen spodbu- janju sejanja medovite ajde, bomo letos nadgradili s setvijo sončnic. Sončnice, ki jih pogosto videvamo kot okras vrtov, se- jemo tudi kot kulturne rastline, ki jih lah- ko v celoti izkoriščamo, saj uporabimo vse dele rastline. So tudi bogata paša za čebele, semena sončnic pa so primerna tudi za uživanje, lahko rečemo, da so po- membna hrana za čebele, ljudi in živali. S svojo sončno rumeno barvo ustvarjajo čudovit videz krajine, ki nas navdaja s toplino, veseljem, življenjsko energijo ... S sodelovanjem in povezovanjem partnerjev smo v preteklih letih združili prizadevanja za povečanje posejanosti ajde pa tudi prepoznavnosti in uporabe ajde v prehrani. Po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja se je v zadnjih šestih letih posejanost ajde v hektarih povečala za več kot 8-krat (2011 – 527 ha, 2016 – 4.438 ha). Primer dobre prakse in sodelovanja bomo letos nadgradili s setvijo sonč- nic. Zopet smo k sodelovanju povabili partnerje projekta »Kar sejemo, to ža- njemo«, ki so svoje sodelovanje potrdili. Pridružile so se kmetijske šole, ki bodo sejale sončnice, to so: Biotehniški cen- ter Naklo, Grm, center biotehnike in turizma Novo mesto, Biotehniška šola Rakičan, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Šentjur in Biotehniška šola Ptuj. Poleg sodelujočih šol projekt podpirajo še: Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS, Kmetijsko gozdarska zbornica Sloveni- je, Gospodarska zbornica Slovenije, Se- menarna Ljubljana d. o. o, Izobraževalni center Piramida Maribor in Biotehniška fakulteta. Projekt bomo podprli tudi s promocij- skimi dejavnostmi, o katerih vas bomo sproti obveščali. Tehnološka navodila za setev sončnic bodo pripravile strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. S setvijo sončnic bomo nare- dili pomemben korak k ohranjanju na- rave in čebel! Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka JSSČ 3/2017 letnik CXIX88 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Park vojaške zgodovine, Kolodvorska 51, Pivka g. Smrdelj 041/645 470 1. mar. 16.00 Predstavitev rezultatov aplikativnih raziskav ČZS mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Lendavska ulica 5, Murska Sobota g. Časar 041/471 088 1. mar. 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. KPC Majšperk, Majšperk 39, Majšperk ga. Lešnik 041/645 792 2. mar. 17.00 2. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Gostišče Labore, Ljubljanska cesta 16, Kranj ga. Jenko Rogelj 041/645 769 2. mar. 18.00 Vzreja matic in ohranjanje kranjske čebele dr. Peter Kozmus Kulturni dom Vojnik, Celjska cesta 23 a, Vojnik g. Babnik 041/211 295 6. mar. 16.00 1. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. RCN Poljčane, Bistriška cesta 68, Poljčane ga. Lešnik 041/645 792 6. mar. 16.00 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 7. mar. 16.30 Označevanje in tehnologija pridelave propolisa Tomaž Samec Nekdanja Srednja šola Metlika, Partizanski trg 4, Metlika ga. Kokot 031/393 818 7. mar. 17.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja Boštjan Noč Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 8. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar OŠ Selca, Selca g. Čenčič 031/741 371 8. mar. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Četrtna skupnost Bežigrad, Vojkova 1, Ljubljana g. Nikolovski 041/521 525 8. mar. 16.30 Priprava čebeljih pridelkov za prodajo in čeb. zakonodaja s področja prodaje in trženja Tanja Magdič Dom čebelarjev Apis Ribnica, Dolenji lazi g. Škulj 041/368 115 9. mar. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja* Boštjan Noč Restavracija Gastro, Rajšpova ulica 12, Ptuj g. Repič 031/484 527 10. mar. 16.00 Vzreja čebeljih matic* Klavdijo Babič Čebelarski dom, Neblo 1b, Dobrovo v Brdih g. Štucin 041/450 240 10. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom* dr. Stanislav Kapun V prostorih občine Kobilje, Kobilje 56, Kobilje g. Balažic 051/393 142 10. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Brane Borštnik Ribiški dom Litija, Savska cesta 3, Litija g. Rozina 031/480 055 10. mar. 17.00 2. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. Gasilski dom, Stična 144, Ivančna Gorica ga. Kapelj 031/339 292 10. mar. 18.00 3. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. Gasilski dom, Stična 144, Ivančna Gorica ga. Kapelj 031/339 292 13. mar. 16.00 4. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Dom krajanov Kamnica, Vrbanska cesta 97, Kamnica ga. Lešnik 041/645 792 13. mar. 16.00 OSNOVNE smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Knjižnica Cirila Kosmača, Tumov drevored 6, Tolmin g. Podgornik 040/800 402 13. mar. 16.30 Označevanje in tehnologija pridelave cvetnega prahu Nataša Lilek Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 14. mar. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu – OBNOVITEV mag. Andreja Kandolf Borovšak Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Nakrst 031/261 890 14. mar. 16.30 3. sklop** Alenka Jurić, dr. vet. med. Kulturni dom Rogaška Slatina, Celjska cesta 3 a, Rogaška Slatina ga. Jurić 041/900 005 Urnik usposabljanj v marcu Vsa usposabljanja so namenjena vsem slovenskim čebelarjem. Člani ČZS morajo na usposabljanja ob- vezno prinesti izkaznico ČZS! Iz objektivnih razlogov bo urnik lahko naknadno spremenjen in dopolnjen. Vse spremembe bodo objavljene na naši spletni strani www.czs.si. Na usposabljanja o Apitehničnih ukre- pih, Smernicah dobrih higienskih navad (osnovne in obnovitvene) s seboj obvezno prinesite veterinar- ski dnevnik. VF NVI izvaja znotraj Programa izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel izobraže- vanja v naslednjih vsebinskih sklopih: 1. sklop: Prepoznavanje bolezenskih znakov bolezni pri čebeljih družinah; 2. sklop: Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah; 3. sklop: Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze; 4. sklop: Poznavanje zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih dru- žinah, sledljivost nabave in uporabe zdravil, ustrezno shranjevanje zdra- vil in neškodljivo odstranjevanje ne- porabljenih zdravil; 5. sklop: Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje bolezni pri čebeljih družinah, vodenje in hra- njenje evidenc; 6. sklop: Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdra- vstvenega varstva čebel. 3/2017 letnik CXIX 89 OBVESTILA ČZS Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 14. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Kulturno promocijski center, Ulica Bratka Krefta 14, Sveti Jurij ob Ščavnici g. Žinkovič 031/524 792 14. mar. 17.00 1. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Dom upokojencev Slovenj Gradec, Šolska ulica 10a, Slovenj Gradec ga. Lešnik 041/645 792 14. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Brane Borštnik OŠ Jože Gorjup, Gorjanska cesta 2, Kostanjevica na Krki g. Punčuh 070/862 544 15. mar. 16.00 OSNOVNE smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Gasilski dom, Begunje pri Cerknici g. Meden 031/344 147 15. mar. 16.00 OSNOVNE smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak OŠ Leskovec, Pionirska 4, Leskovec g. Šiško 051/671 763 15. mar. 16.00 1. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Povir 52, Sežana ga. Skerbiš, 041/645 763 15. mar. 17.00 Apiterapija* Franc Šivic Kulturna dvorana Sovodenj, Sovodenj 23, Sovodenj g. Dolinar 031/459 458 15. mar. 17.00 Vzreja čebeljih matic* Brane Borštnik Hotel Benda, Loke 33, Mozirje g. Čopar 041/665 178 15. mar. 17.00 2. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Povir 52, Sežana ga. Skerbiš, 041/645 763 16. mar. 17.00 2. sklop** Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Krajevna skupnost Krška vas 1a, Krška vas ga. Vraničar 041/649 495 16. mar. 18.00 Pridobivanje matičnega mlečka* Milan Meglič Prostori bivše srednje šole, Partizanski trg 4, Metlika ga. Kokot 031/393 818 17. mar. 17.00 Vzreja čebeljih matic* dr. Stanislav Kapun OŠ Ivan Cankar, Cankarjeva cesta 10, Ljutomer g. Bratinščak 041/494 190 17. mar. 17.00 1. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. KS Vrhnika, Tržaška cesta 11, Vrhnika ga. Kapelj 031/339 292 17. mar. 18.00 5. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. KS Vrhnika, Tržaška cesta 11, Vrhnika ga. Kapelj 031/339 292 17. mar. 18.00 3. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Kulturni dom, Dvorski trg 18, Preddvor ga. Jenko Rogelj 041/645 769 18. mar. 17.00 Vzreja čebeljih matic* Marija Sivec Kulturni dom Joža Ažmana, Triglavska cesta 16, Bohinjska Bistrica g. Rupnik 031/688 834 21. mar. 16.00 3. sklop** Alenka Jurić, dr. vet. med. Hrastnik, pri čebelarskem domu, Hrastnik ga. Jurić 041/900 005 21. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Restavracija Štok, Mladinska ulica 4, Vuzenica g. Žvikart 031/375 107 21. mar. 17.00 3. sklop** Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. OŠ dr. Pavla Lunačka, Šentrupert 57, Šentrupert ga. Vraničar 041/649 495 22. mar. 16.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar Gostilnica Falkenav, Breg 94, Kočevje g. Intihar 40/323 858 22. mar. 16.00 Trženje čebeljih pridelkov in izdelkov Tanja Magdič Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Urh 031/423 322 22. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi Vlado Auguštin Zadružni dom Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Dobrunje ga. Počervina 040/666 208 22. mar. 17.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Nataša Klemenčič Štrukelj Gostišče Vrbovec, Savinjska cesta 4, Nazarje g. Podrižnik 041/420 821 22. mar. 17.00 1. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. OŠ Dekani ga. Skerbiš, 041/645 763 22. mar. 18.00 2. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. OŠ Dekani ga. Skerbiš, 041/645 763 23. mar. 16.30 3. sklop** Alenka Jurić, dr. vet. med. Gasilski dom, Žiška ulica 4, Slovenske Konjice ga. Jurić 041/900 005 23. mar. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom* Brane Borštnik Zavod gluhih in naglušnih, Vojkova 74, Ljubljana g. Nikoloski 041/521 525 23. mar. 17.00 3. sklop** Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. OŠ Leskovec, Pionirska cesta 4, Leskovec pri Krškem ga. Vraničar 041/649 495 23. mar. 17.00 5. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Lovski dom, Pangršica 17, Golnik ga. Jenko Rogelj 041/645 769 24. mar. 17.00 1. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. Gasilski dom, Cesta na postajo 10, Velike Lašče ga. Kapelj 031/339 292 3/2017 letnik CXIX OBVESTILA ČZS 90 Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 24. mar. 18.00 5. sklop** Jana Kapelj, dr. vet. med. Gasilski dom, Cesta na postajo 10, Velike Lašče ga. Kapelj 031/339 292 27. mar. 16.00 3. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Gostilna Rajh, Draženci 96, Hajdina ga. Lešnik 041/645 792 28. mar. 16.00 Vzreja čebeljih matic* Marija Sivec OŠ Leskovec, Leskovec g. Metelko 040/570 933 28. mar. 16.00 5. sklop** mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Kmetijsko gozdarska zadruga, Meža 27, Dravograd ga. Lešnik 041/645 792 29. mar. 16.00 3. sklop** mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Osnovna šola, Selca 95, Selca ga. Jenko Rogelj 041/645 769 29. mar. 16.00 1. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Čebelarski dom Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš, 041/645 763 29. mar. 17.00 2. sklop** Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Čebelarski dom, Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš, 041/645 763 29. mar. 17.00 4. sklop** Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Dom čebelarjev APIS, Dolenji Lazi 52 a, Ribnica ga. Vraničar 041/649 495 29. mar. 17.00 Tehnologija čebelarjenja z različnimi vrstami listovnih panjev Aleš Bozovičar Nova vas 4a, Nova vas g. Meden 031/344 147 30. mar. 17.00 Apitehnični ukrepi Aleš Bozovičar OŠ Dekani, Dekani 32, Dekani g. Babič 041/778 223 30. mar. 17.00 3. sklop** mag. Lidija Matavž, dr. vet. med. Turistična kmetija Hari, Spod. Ščavnica 42, Gornja Radgona ga. Matavž 031/622 730 30. mar. 18.00 Čebelarjenje v AŽ-panju skozi leto s poudarkom na prekinitvi zalaganja* Boštjan Noč V prostorih občine Rogatec, Pot k ribniku 4, Rogatec g. Pavlovič 040/814 270 31. mar. 17.00 2. sklop** mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. Narodni dom Logatec, Prešernova dvorana, Tržaška cesta 44, Logatec g. Planinc 041/740 805 31. mar. 18.00 3. sklop** mag. Ivo Planinc, dr. vet. med. Narodni dom Logatec, Prešernova dvorana, Tržaška cesta44, Logatec g. Planinc 041/740 805 3. apr. 16.00 Možnost pridobivanja in črpanja nepovratnih sredstev Tanja Magdič Čebelarski dom, Neblo 1b, Dobrovo v Brdih g. Štucin 041/450 240 * Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva, ** Program izobraževanja s področja zdravstvenega varstva čebel ČEBELARSTVO LUZNAR Begunje 170 4275 Begunje na Gorenjskem 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com PRODAJA ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELJIH MATIC Na voljo so vam čebelje matice iz Gorenjske – alpski ekotip (vzrejene v sodelovanju s KIS-om) – in čebelje družine na AŽ-satih. Glavne prednosti točil ATELŠEK: • Robustna stabilna konstrukcija, izdelana iz nerjevečega jekla. • Košare, izdelane na način, ki zmajšuje trganje mladega satja. • Sifonsko oblikovana iztočna pipa za iztok medu brez voščin. • Velikost in dimenzije točila lahko prilagodimo vašim potrebam. CENIK TALILNIKOV: Premer Cena z DDV 170 mm 70,00 € 215 mm 75,00 € 300 mm 85,00 € 350 mm 95,00 € MODELI TOČIL: 6-satno AŽ 6-satno AŽ + LR 6-satno AŽ + DB 12-satno AŽ 36-satno RADIALNO TALILNIKI ZA MED IN TOČILA ATELŠEK Naročila sprejema in prodaja: Atelšek d. o. o., Povir 52a, Sežana e-pošta: jani@atelsek.si, GSM: 031 667 158 3/2017 letnik CXIX 91 OGLASI PONI RANČ OGRIZEK D. O. O.,PE Podčetrtek Mala Rudnica 6, 3254 Podčetrtek NOVA LOKACIJA TRGOVINE V PODČETRTKU Zimski delovni čas: od pon. do čet od 9.00 do 12.00. Pet. od 9.00 do 17.00. Sobote, nedelje in praznike zaprto. E-pošta: poniranc.trgovina@gmail.com Mob.: 031 611 093 Zlata kartica za 20. maj – svetovni dan čebel Ena od možnosti, kako kar najbolje zaznamovati 20. MAJ – SVETOVNI DAN ČEBEL, je zlata promocijska kar- tica. Prav zato smo na ČZS pripravili prav posebno kartico za zaznamovanje svetovnega dneva čebel. Zlata kartica na- mreč vsebuje gram investicijskega zlata čistine 999,9. Kartica pa ima dvojni namen: po eni strani zaznamuje 20. maj – SVETOVNI DAN ČEBEL, po drugi pa varuje tako prihodnje imetnike kot tudi mlade čebelarje. Gotovo ste po- mislili, kaj imajo pri tem mladi čebelarji in le kako bi tudi kupec oz. imetnik take kartice lahko pripomogel tako sebi kot mladim čebelarjem. Poglejmo primer. Leta 1970 smo za 1 g zlata lahko kupili 5 kg kruha, za 1 dolar pa smo dobili 4 kg kruha. Leta 2016 lahko za 1 dolar kupimo le ½ kg kruha, za 1 g investicijskega zlata pa kar 20 kg kruha. To je dokaz, da zlato dolgoročno ohranja realno kupno moč. Kot rečeno, boste na ta način pomagali tudi mladim čebelarjem, saj se bo del sredstev od prodaje kartic stekal v sklad ČZS za pomoč in razvoj mladih čebelarjev. Z eno potezo boste tako naredili dve dobri deli: sebi boste privoščili zlato kartico ter hkrati prispevali v sklad za pomoč in razvoj mladih če- belarjev. Kartica je lahko lepo darilo za zbiratelje ali drobna naložba za vas in vaše vnuke. Sami presodite, kako jo boste uporabili. Cena kartice je 69,90 evra in je dobavljiva takoj. Naročila za zlato kartico sprejema ga. Barbara Dimc po tel.: 01/729 61 00 ali na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si. Naredimo še en korak za naše čebele: z zlato kartico praznujmo 20. maj – svetovni dan čebel! Tajništvo ČZS RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si h Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 Vse vloge morajo biti v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja. ČD Čebelja paša Naslov za oddajo pisne vloge Rok za oddajo Informacije ČD Logatec gozd Jože Marinč, Grič 12, 1370 Logatec; joze.marinc12@gmail.com 10. 5. 2017 g. Marinč, 041/517 481 ČD Šempeter akacija Danilo Konič, Kempršče 18a, 5290 Šempeter pri Gorici 10. 4. 2017 g. Konič, 051/683 717 3/2017 letnik CXIX92 PRODAM Cvetni prah, tel.: 041/521 215. Cvetni prah, suh, možna dostava, tel.: 040/249 323. Cvetni prah osmukanec, očiščen, delno posušen in zamrznjen (Posavje), tel.: 041/947 836. Cvetni prah osmukanec, posušen in čist, nove 7-satne stirodur panje z AŽ-satniki ter nove lipove AŽ-satnike, tel.: 040/845 113. Cvetni prah, pakiran po 5 kg, zamrznjen, ter TAM 4500, atestiran, s 35 naseljenimi AŽ-panji ter 25 nenaseljenimi, tel.: 041/990 360. Akacijev, cvetlični, lipov, gozdni in ajdov med, tel.: 041/784 775. Cvetlični med, večjo količino ali v kozarcih, cena po dogo- voru, tel.: 051/225 916. Cvetlični in lipov med ter čebelje družine na 7 in 10 AŽ- -satih (Cerkno), tel.: 041/881 830. 100 kg lipovega medu v sodih ali kozarcih, tel.: 041/263 918. Pet čebeljih družin na 5, 6 in 7 AŽ-satih (Dolenjska), tel.: 041/639 597. Pet čebeljih družin na 7 AŽ- -satih (okolica Kočevja), tel.: 041/209 494. Devet čebeljih družin z 10-sa- tnimi AŽ-panji (Prekmurje), tel.: 031/650 609, 02/543 15 30. 10 čebeljih družin na 8 AŽ-sa- tih ter akacijev med (Dolenj- ska), tel.: 031/269 475. 10 čebeljih družin na 10 AŽ-sa- tih (Kobarid), tel.: 051/726 980. 10 čebeljih družin z lanskimi maticami na mladih LR-satih, konec marca ali začetek apri- la, tel.: 031/556 244. Čebelje družine (Štore pri Celju), tel.: 031/444 412. 10 gospodarskih čebeljih dru- žin na 10 AŽ-satih ter sadike drena (Kočevje), tel.: 031/389 605. 20 čebeljih družin na 7, 10 in 11 AŽ-satih, s panji oz. prašil- čki (Kočevje), tel.: 01/895 71 26, 041/530 757. 50 čebeljih družin na AŽ-sa- tih, skupaj s panji (Tolmin), tel.: 051/342 674. Nekaj čebeljih družin na 5, 6 in 7 AŽ-satih, konec marca, začetek aprila (Primorska), tel.: 031/734 505. Nekaj čebeljih družin na LR- -satih (1/1) z lanskimi matica- mi (Ribnica), tel.: 041/290 841. Nekaj zdravih čebeljih družin na LR-satih, z mladimi mati- cami (Obala), tel.: 031/830 552. Čebele na AŽ-satih (okolica Kočevja), tel.: 041/491 307. Čebele na AŽ-, LR-, DB- in Kirarjevih satih ter prikolico z 10 naseljenimi 10-satnimi AŽ-panji (Gornji Grad), tel.: 031/470 492. Čebelje družine v nakladnih panjih, s panji ali brez (Roga- ška Slatina), tel.: 040/797 466. Čebelje družine na AŽ-satih, lahko skupaj s stirodur panjem 6S, okoli 15. aprila, tel.: 040/431 930, cebelasivka@gmail.com. Čebelje družine na 5 AŽ-satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ-satih, cena po dogovoru (Primorska), tel.: 051/470 907. Čebelje družine na 5 ali več AŽ-satih (okolica Ptuja), tel.: 031/274 933. Čebelje družine na 6, 7, in 10 AŽ-satih (marca ali aprila), tel.: 03/572 73 43, 031/766 533. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ- -satih, tel.: 031/426 702. Čebelje družine na 10 AŽ-sa- tih (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366. Čebelje družine na 2/3 LR-sa- tih ter eno in dvoletne sadike medovitih dreves – evodije, tel.: 041/410 152. Več čebeljih družin na 5 AŽ- -satih, matice 2016, cena po dogovoru (Podčetrtek), tel.: 031/718 949. Več čebeljih družin na 6 in 7 AŽ-satih (Izlake), tel.: 031/435 046. Več čebeljih družin na 9 AŽ- -satih, tel.: 040/306 344. Zažičene AŽ-, LR-, DB- in Zander satnike ter čebelje družine na petih satih (Koba- rid), tel.: 031/870 709. LR-satnike ter novo 4-satno točilo, rabljene AŽ-panje, 5- do 10-satne, ter nove LR-panje (Ljubljana), tel.: 051/325 353. Večje število malo rabljenih AŽ-panjev 10S, z družinami ali brez (Bela krajina), tel.: 040/231 199. Nove AŽ 7- in 10-satarje – tudi 3-etažne, možna menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nov AŽ-panj 9-satar, cinkan za 90 EUR, tel.: 041/874 488. AŽ-panje 3, 6, 10, iz stirodura, z AŽ-satniki, za mlade druži- ne oz. rezervne družine, ob večjem naročilu popust, tel.: 040/841 383. AŽ-panje 10- in 11-satne ter 7- in 9-satne prašilčke, nove, cena po dogovoru, tel.: 041/840 357. Šest nakladnih AŽ-panjev ter 2- in 3-etažne AŽ-panje, ra- bljeni eno sezono, tel.: 051/339 096. Prevozno enoto, zabojnik s 70 Grajševimi panji, s čebela- mi ali brez (Preddvor), tel.: 040/306 344. Zabojnik za 46 AŽ-panjev s sobo za točenje medu, 25 naseljenih AŽ-panjev ter vso čebelarsko opremo, tel.: 041/584 509. TAM 130 ter 88 AŽ-panjev 10-satarjev, registriran za pre- voz čebel, tel.: 041/588 379. Tovornjak Hyundai, H100 s 24 nenaseljenimi AŽ-panji 10S, atestiran − homologacija, vozen z B-kategorijo, cena po dogovoru (Krka), tel.: 041/727 456. Čebelnjak za 6 AŽ-panjev 10-satarjev, tel.: 041/366 005. Zemljišče, primerno za postavitev čebelnjaka, lokacija Ljubljana, 300 metrov od izvoza z obvoznice Ljubljana center, tel.: 031/652 505. Ometalnik za čebele iz nerja- veče pločevine, pogon na dva motorja, 12 V, tel.: 031/480 444. KUPIM Čebelji vosek za izdelavo satnic ali večjo količino voščin (satje za kuho), tel.: 031/309 841. 10 čebeljih družin na 7 AŽ- -satih, tel.: 031/817 727. 10 čebeljih družin na LR-satih, tel.: 031/757 720. 10−15 čebeljih družin na 7−10 satih, tel.: 040/803 953. 20 čebeljih družin na 5 ali 6 AŽ-satih, tel.: 041/297 581. Nekaj čebeljih družin na 5 do 7 AŽ-satih, tel.: 070/705 468. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 040/648 719. Čebelje družine na satih AŽ in LR 1/1, tel.: 040/595 999. Rabljene AŽ 10-satne panje v dobrem stanju, tel.: 040/725 206. Inoks posodo za med s pipico (35 l, 50 l), tel.: 041/432 037. Mali oglasi OGLASI 3/2017 letnik CXIX 93 OGLASI PE LUKOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVICA ( (01) 729 61 30, e-mail: cebelarna.lukovica@gmail.com INVERTNE POGAČE 30% VEČJA STIMULACIJA PE LUKOVICA pon-pet 9 00-13 00 13 30-17 00 sob ZAPRTO BATUJE pon-pet 8 00-11.30 12.30-16 00 sob ZAPRTO Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). Prekuhava voščin brez medu in cvetnega prahu v zaprtih plastičnih vrečah. Sati morajo biti prešteti, sicer menjava ne bo mogoča. Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 1,20 EUR/kg. Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo naročila. Prodamo čebelje družine na AŽ- in 2/3 LR-satih (Farrar). Sprejemamo naročila. TRIETAŽNI AŽ-PANJ10-SATNI AŽ-PANJI PRAŠILČEK AŽ 3-, 5-, 7- IN 9-SATNI PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 1,20 EUR/KG KRMILNIK ZA PLASTENKO STIMI KOLIČINSKI POPUST za več kot 100 oz. 200 kg STANDARDNI LR- IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 g RSF – 4,8 EUR 250 g CINKANE – 2,9 EUR GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF- TOČILA IN POSODA Delovni čas: ob delavnikih 9.00–12.00 9.00–12.00 16.00–18.00 ob sobotah ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: 01/755 12 82, faks: 01/755 73 52 • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. apis.md@siol.net Trgovina in proizvodnja: Vrhnika, Opekarska 16 NAKLADNI AŽ-PANJ 3/2017 letnik CXIX94 OGLASI Vse za čebelarje. Tudi v spletni trgovini: www.cebelarski-center.eu LASTNA PROIZVODNJA – VISOKA KAKOVOST Izdelujemo panje iz tehnično sušenega smrekovega lesa. ČEBELARSKI CENTER LENART 05 917 89 27, 041 474 897 info@cebelarski-center.eu Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 Tel./Faks: +386 (0)1 723 80 27 Miha Kunstelj, s. p., GSM: +386 (0)31 352 797 e-pošta: jm-kunstelj@amis.net inž. Jože Kunstelj, s.p., GSM: +386 (0)31 893 276 e-pošta: jmkunstelj@amis.net 3/2017 letnik CXIX 95 OGLASI Delovni čas: Ponedeljek–petek 8.00–12.00, 13.00–18.00 Sobota 8.00–12.00 Jezik za sporazumevanje: nemščina. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetju Logar trade, d. o. o. iz Šenčurja in Jana posredovanje, zastopanje, Maribor. Kako nas najdete: Wachsverarbeitung │ Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 │ 8493 Klöch, Avstrija Telefon & faks: +43 (0) 3475 / 2270 info@wachs-hoedl.at │ www.wachs-hoedl.at Imejte svoj vosek pod nadzorom! Satnice iz lastnega voska so spet aktualne. • Imate možnost prisostvovati predelavi svojega voska! Obvezna je predhodna telefonska najava! • Najmanjša količina obdelave je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. • Garantiramo razkuževanje s paro. • Zelo ugodno razmerje med količino in kakovostjo. • Po želji izdelujemo satnice vseh debelin in velikosti. • Predelava voska poteka vse leto. • Velika izbira pripomočkov za čebelarjenje. 0,059 0,074 0,068 0,079 FTN d.o.o. Nad izviri 34 2204 Miklavž 02/62-96-226 www.ftn.si Ø82mm ZLATIØ82mm SREBRNI S SATJEMØ82mm ČEBELARSKI KOŠ *”MEDENE” CENE: AKCIJSKE “MEDENE” CENE POKROVČKOV* €/kos z 22 % DDV-jem za gotovinski nakup blaga v času od 1.-31.3.2017 ali razprodaje zalog, v količini kartonskega pakiranja; transportni stroški niso vključeni; brez dodatnih popustov 50,32 ¤ 0,049 0,062 Ø63mm SATJE 70,56 ¤ 43,66 ¤ 740 kos 740 kos 1440 kos Izdelava prevoznih čebelnjakov AŽ- in nakladnih Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si info@cebelnjaki.si Telefon: 031 681 589 C M Y CM MY CY CMY K OGLAS - CIGLIC JAN2017.pdf 1 20. 12. 16 11:32 3/2017 letnik CXIX96 V SPOMIN Izdelujemo kakovostne 10-satne AŽ-panje iz su{enega smrekovega lesa z izjemno trdnim spojem. Pitalnik ima prostornino 2 l. Satniki so lepljeni, cinkani in vrtani iz lipovega lesa. Planina pri Cerknem 49 5282 CERKNO GSM: 031/304 118 tel. in faks: 05/372 40 60 e-po{ta: stane.selak€gmail.com MIZARSTVO SELAK, d. o. o. Zapustili so nas IVAN KRŠTINC 1942–2016 Novembra lani, v mesecu, ko se narava in čebele umirijo, smo se poslovili od svoje- ga člana Ivana. Rodil se je v Dragonji vasi. Izučil se je za električarja. Leta 1972 si je na Škofljici zgradil dom, začel čebelariti in se leta 1982 včla- nil v ČD Škofljica. Za svoje dejavno delo v organih dru- štva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Čebelaril je z nakladnimi panji. Rad se je posvetoval s sočlani in bil pri- jeten sogovornik. Pogrešali ga bomo in ohranili v lepem spominu. ČD Škofljica MARTIN BAJŽELJ 1941–2016 Na začetku minulega leta smo se žal morali posloviti od svojega zvestega čebelar- ja Martina, saj mu je huda in zahrbtna bolezen preprečila, da bi še naprej užival ob svojih čebelicah. Bil je velik naravo- varstvenik, planinec, inovator pri skrbi za tehnologijo čebel na področju zdravljenja, pred- vsem pa spoštljiv v odnosu do narave. Kot večletni član UO ČD Železniki je prejel več čebelarskih priznanj, ki bodo v prihodnje spodbuda njego- vemu nasledniku v prelepo urejenem čebelnjaku poleg njihove hiše. Čebelarji ČD Železniki se ga bomo spomi- njali kot ustvarjalnega in na- prednega čebelarja. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Železniki MIRKO DOLAR 1928–2016 Septembra 2016, prav na dan praznovanja »dneva Antona Janše«, je preminil dolgoletni član našega društva Mirko Dolar. Član društva je postal leta 1977. Dolgo časa se je spopadal z boleznijo in ute- ho iskal pri svojih čebelah na domačem vrtu. Bil je skrben čebelar, zato je sam vzrejal matice kranjske sivke in po- stopno širil svoje čebelarstvo. Na koncu je čebelaril s pribli- žno 30 družinami v dveh če- belnjakih. Nenehno je izbolj- ševal svoje čebelarjenje in bil med prvimi, ki je začel upora- bljati trietažni AŽ-panj. Delo- val je v UO in NO društva. Za svoj prispevek k razvoju čebe- larstva je prejel odličji Antona Janše III. in II stopnje. Člani ČD Antona Janše se ga bomo spominjali kot skrbnega in naprednega čebelarja ter kot dobrega prijatelja. ČD »Antona Janše« Breznica JANEZ MARČIČ 1935–2016 Zadnje dni lanskega novem- bra nas je pretresla žalostna vest, da nas je zapustil dol- goletni član ČD Rače g. Janez Marčič. S čebelami se je začel ukvarjati že kot mladostnik leta 1949. Takrat je vzgajal tudi čmrlje. Sprva je čebelaril z dvema AŽ-panjema, v nekaj letih pa je njihovo število po- večal na 33. Vse svoje panje, poleg tega pa tudi prikolico za prevoz čebel, je izdelal sam, saj je bil po poklicu mizar. Bil je odličen strokovnjak, raz- gledan in uspešen čebelar. Za svoje delo na področju čebe- larstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Bil je tudi eden izmed ustanovnih članov ansambla Čebelarji. Na zadnji poti smo ga pospremili s praporom in častno stražo na pokopališču v Staršah. Kot odličnega stanovskega kolega ga bomo zelo pogrešali in ga ohranili v lepem spominu. ČD Rače JANEZ MARKELJ 1932–2016 Maja lani, kmalu po prazno- vanju njegovega 84. rojstne- ga dne, smo se poslovili od dolgoletnega člana našega društva Janeza. Že kot otrok je v čebelnjaku pomagal oče- tu. V najstarejšem čebelnjaku na območju ČD Železniki je imel deset čebeljih družin, za katere je lepo skrbel, ko pa za- radi bolezni ni mogel več do njega, je pogosto vprašal: »Ali čebele kaj nabirajo?« Čebelar- ji ČD Železniki se ga bomo spominjali kot skromnega in skrbnega čebelarja. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. ČD Železniki DARKO RADINJA 1927−2016 Zelo nas je presenetila novica, da nas je za vedno zapustil naš član Darko Radinja. Pred 10 leti si je pridobil starinski čebelnjak z 20 poslikanimi panjskimi končnicami, ki se lepo ujemajo z domačijo. Da bi čebelnjak oživil, je naselil v kranjiča čebeljo družino. Po- časi je povečeval družine na štiri AŽ-panje in dve rezervni družini. Čeprav je začel čebe- lariti v poznih letih, je bil zelo navdušen čebelar in dosleden pri svojem delu s čebelami. Za svojega mentorja je vedno pripravljal vprašanja, ki sta jih nato skupaj reševala. Za ohra- njanje kulturne dediščine je za čebelnjak dobil tudi prizna- nje Turističnega društva Bo- hinj. Pokojnega Darka bomo ohranili v lepem spominu. ČD Bohinj PODATKI ZA STIK ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Predsednik ČZS: Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si Vodja služb ČZS: Lidija Senič, vodja služb ČZS: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si Priznana rejska organizacija: Peter Kozmus, strokovni vodja PRO: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Svetovalci specialisti za tehnologijo čebelarjenja: Vlado Auguštin: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si Aleš Bozovičar: 01/729 61 12, 030/604 015, ales.bozovicar@czs.si Svetovalci specialisti za ekonomiko Tanja Magdič: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si Nataša Klemenčič Štrukelj: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si Svetovalci specialisti za zagotavljanje varne hrane Andreja Kandolf Borovšak: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si Nataša Lilek: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si Tomaž Samec: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si Uredništvo: Marko Borko, vodja izobraževanja in usposabljanja: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Matej Mandelj, tajnik: 041/337 854, matej.mandelj@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Zlatica Kovačevič, administrativna delavka: 01/729 61 24, 030/604 009, zlatica.kovacevic@czs.si Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (vsak prvi delovni četrtek v mesecu med 13. in 17. uro): 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php Uradne ure na izpostavah JSSČ: • Mestni trg 4, 8330 Metlika: ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Rožna dolina 50/a, 4248 Lesce (v Čebelarskem razvojno-zobraževalnem centru): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. • Ulica Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota (na sedežu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota): ponedeljek od 10.00 do 14.00. • Streliška ulica 150, 2000 Maribor (v Čebelarskem centru Maribor): petek od 8.00 do 10.00. • Dobrna 1a, 3204 Dobrna (v Kulturnem domu Dobrna): ponedeljek od 10.00 do 14.00 in petek od 8.00 do 10.00. PODATKI ZA STIK VETERINARSKE FAKULTETE – NACIONALNEGA VETERINARSKEGA INŠTITUTA: Enota Murska Sobota, Noršinska cesta 35, 9000 Murska Sobota: Lidija Matavž, 02/521 19 91, 031/622 730, lidija.matavz@vf.uni-lj.si, Mojca Nushol, 02/521 19 91, 041/363 754, mojca.nushol@vf.uni-lj.si Enota Maribor - Ptuj, Šentiljska cesta 109, 2000 Maribor: Vida Lešnik, 02/228 37 38, 041/645 792, vida.lesnik@vf.uni-lj.si Enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje: Alenka Jurić, 03/428 16 35, 041/900 005, alenka.juric@vf.uni-lj.si Enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, 8000 Novo mesto: Anita Vraničar Novak, 07/332 51 17, 041/649 495, anita.vranicar@vf.uni-lj.si Martina Žagar, 07/332 51 17, 041/807 740, martina.zagar@vf.uni-lj.si Enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 Ljubljana: Martina Škof, 01/477 93 71, 041/650 158, martina.skof@vf.uni-lj.si Enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Naklo: Mira Jenko Rogelj, 04/277 06 20, 041/645 769, mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica (pisarna Sežana), Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Suzana Skerbiš, 05/936 67 70, 041/645 763, suzana.skerbis@vf.uni-lj.si Enota Nova Gorica, Pri hrastu 18, 5000 Nova Gorica: Ivo Planinc, 05/338 37 00, 041/740 805, ivo.planinc@vf.uni-lj.si ApiSlovenija 40. dnevi čebelarstva v Celju Celje, Celjski sejem, 11.–12. marec 2017 Največje, že 40. srečanje čebelarjev in vseh ljubiteljev čebel v regiji! Na njem boste lahko: • izmenjali izkušnje in znanja s čebelarskimi kolegi, • predstavili najnovejše izdelke, pripomočke in opremo za čebelarjenje ter • izrabili možnost ugodnih nakupov na mednarodni prodajni razstavi. V soboto, 11. marca 2017, bo osrednja strokovna tema »Kako do zdravih in močnih čebeljih družin«, v nedeljo, 12. marca 2017, pa bo osrednja strokovna tema namenjena dobrim čebelarskim praksam. PROGRAM: SOBOTA, 11. MAREC 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemski dvorani D in E) 10.00–10.30: ODPRTJE POSVETOVANJA IN POZDRAVNI NAGOVORI 10.30–14.00: OSREDNJA TEMA: KAKO DO ZDRAVIH IN MOČNIH ČEBELJIH DRUŽIN • Philip McCabe, predsednik Apimondie – Usmeritve svetovne čebelarske organizacije Apomondia • Mariya Gabriel, evropska poslanka iz Bolgarije – Delo na področju čebelarstva v okviru odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja • Dr. Antonio Nanetti, CRA – Svet za raziskave in eksperimente v kmetijstvu, Raziskovalna enota za čebelarstvo in svilogojstvo – Zdrave čebele – prvi pogoj za močne čebelje družine • Boštjan Noč, predsednik ČZS – Moje izkušnje s prekinitvijo zaleganja, predvsem vpliv na živalnost družin jeseni, pozimi in spomladi ter vpliv na donos medu • Werner G. Hohl, BeeVital – Predstavitev NOVEGA zdravila proti varozi Varromed NEDELJA, 12. MAREC 9.00–18.00: Prodajna razstava (sejemski dvorani D in E) 9.45–10.00: Razglasitev zmagovalcev mednarodnega natečaja čebelarske fotografije ČZS 2016 10.00–13.00 OSREDNJA TEMA: DOBRA ČEBELARSKA PRAKSA • Jernej Majcen – Pridobivanje matičnega mlečka • Tomaž Samec – Kako do kakovostnega propolisa v AŽ-panju • Franc Kobe – Pridobivanje medu v deviškem satju • Franc Gosar – Moj način vzreje rezervnih družin • Tone Kumer in sodelavci na plemenilni postaji Lučka Bela – Moj način čebelarjenja v AŽ-panju ter pomembnost selekcijskega dela • Žan Podbregar – Moj način čebelarjenja v LR-panju • Danilo Bedek – Kako čebelariti s 300 in več čebeljimi družinami • Roman Košale – Moj način trženja čebeljih pridelkov • Walter Haefeker – Pot do idealnega zdravljenja varoze Vsako predavanje bo trajalo približno 20 min. Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Informacije: Nina Ermenc Pangerl, tel.: 03/543 32 00 nina.ermenc@ce-sejem.si, www.czs.si, www.ce-sejem.si