Gospodarske stvari. Velika korist gojzdov. Zdaj ko je sporaladanski mraz zopet toliko škode napravil, ko kmetovalec težkega srca misli na poletje, boje se, da mu toca ali silne plobe še ostalega pridelka na polju ue pokončajo, zdaj je pravi čas, da zopet spregovorimo o veliki koristi goj zdov. V kaki zve-zi so pa gojzdi s temi uimami, boste vpraaali. V prav tesni zvezi. Poslušajte: V prirodi (naturi), po božji neskončni modrosti vravnani, so gojzdi poljedelstru ravno tako potrebni, kakor voda, zrakin toplota. Le nevednost premnogih in samopašnost pri drugih je kiiva, da se z gojzdi tako dela, kakor bi za drugo ne bili nego da se iz njib drva za kurjavo, les za stavbe in vejevje ali listje za nastelj dobiva. Iz maloniarnosti in nevednosti posestnikov, iz dobičkarije kupcev nastale so na mnogib krajih, kjer so nekdai košati gojzdi bili, goličave, po kterih se oves ali pros6 seje, spašniki napravljajo, da ovce in koze še one mladice popasejo, ki same ob sebi rasejo. Za nove nasade se ne briga skoro nibčer več. Imamo sicer gojzdne postave, pa kdo misli na to, da bi se tudi zvrševale! Politične gosposke imajo v mestib z drugimi pisarijami preveč opraviti ter se zanašajo na srenje, čea, saj imajo krajno policijo; srenje pa nič ne storijo, ker ne morejo. Splošne vnernamosti so pa zapiavljivci iu oderubi iz srca veseli. Skoro ediui so še državni gojzdi in pa nekterib bolj vestnib velikib posestnikov, ki •umno in varčno z gojzdi ravnajo, toda posanaesni ne morejo ustaviti splošnega pokončavanja gojzdov. Naj torej vsaj svoje bralce gospodarje spodbudimo, da na svoje gojzde prav pazno gledajo ter jih ednako ljnbeznjivo oskrbljujejo kakor sadunosnike! Gojzdi so neizmerne važnosti za poljedelstvo. Vsa rodovitnost zemlje odvisna je od tega, da je niokrota v zraku in na zemlji enakorueruo razdeljena. Če je v zraku premalo vodenih delov, nastane suša, zeliščeni manjka redilne uioče. Zdaj pa poslusajte! Vih enega samega velikega drevesa izblapi na dan 10—20 funtov vodenih snov, na oralu tacib dreves blizo 500 centov! In ta množina vode služi večidel rastlinam v okolici v brano. Kar pa drevesa na vodenih delib izgubijo, pridobijo zopet kot hrano iz zraka, ki je pri gojzdih veliko bolj vlažen, kakor nad goličavami, in obilniaih spadlin (Niederscblag) nareja. V goličavah puhti razgreti zrak nepreueboma kar na kviško ter razganja od dalječ pribajajoee deževne oblake, v tem ko jih gojzdi držijo in mokroto na se vlečejo. — Zatorej tudi gojzdi r 6 s o močno pospešujejo, ker ne spuščajo po noči, kakor goličave alj oralna zemlja, le gorkote, ki v zraku mokroto popiva, anipak pubtijo obilno mokrote, ki se z zračno veže in kot r6sa dalječ okiog zelišča napaja. Velik vpliv imajo gojzdi tudi na zračje (klima.) Dopričano je, da je v gojzdnatib krajih po letu bladueje, po ziini pa milejše kakor v krajib, ki le malo gojzdov imajo al pa nobenib. Odkod to? Odtod, ker po leti obilno izblapovanje vodenih delov iz drcves manjša silni solnčni pripek, po zimi pa drevje brani nirzlim vetrovom in tudi solnčno gorkoto bolj drži. Več ko je uamrec, kakor pri gojzdib, v zraku mokrote, bolj izdatna je tudi v zrakii solnčna gorkota in delj časa se drži nad zemljo. Nasproti pa gojzdi pomladanskemu zmrzovanju močno branijo, ker gorki zračni vlak, ki pribaja od ravnika (ekvatorja), umerjajo, ter s tem prenaglo kalenje rastlin zadržujejo, na drugi strani pa, kakor po zimi, zdaj še bolj mrzlim severnim vetrovom branijo. Slednjič so predobrotljiv pomoček proti toči. Že lani (štev. 32.) je bil v nGosp." govor o tem, in škodilo ne bo, ako še enkrat to povemo. Kder je zemlja prccej z gojzdi pokrita, se po solnčni vročini prizemeljski zrak (Erd - Luftscbicbte) p o 1 a g o m a ra-cgreje in gre po malem kot sopuh na kviško. Tu pride v bolj bladne plasti zraka ter se zopet zgosti in pada vcčidel kot rabel dež na zemljo. Ali druga je pri skalovji in goličavab. Tu se zrak po solnčnem pripeku do poldneva hitro in silno razgreje, hiti naglo na kviško in prišedši na visoko, se nagloma zopet shladi; sopuh se spremeni v vodene kapljice, ki padajo skozi vazhlajene jilasti zraka ter se se bolj zgostijo in postanejo led. Ob enem je dopol- dnešnja vročina zrak nad goličavami in skalovjem silno raztenila, iz česar nastane popoldan močnx) premikanje zraka. Vibar se vzdigne, nevihte podijo ledupolne oblake nad njive, vrte in gorice — v malo urab je ves up ubozega kmeta vničen. — Modrim gospodarjem bode to zadosti, da spoznajo veliko vrednost gojzdov in skrbijo, da v dobrera stanju ostanejo. Oponiinjamo le še, da se naj jeseni tudi na to gleda, da družina listja do korenin drevesom ne postrga; listje je drevesom potreben gnoj, brez kterega v gospodarstvu nič ui. Gospodarske skušnje. Priseženi vinski mešetarji. V pospeševanje in polajsanje kupčije z vinom je ravnatelj sadje- in vinorejske šole v Mariboiu, g. H. Goethe, ministerstvu poljedelstva v zboru vinorejcev in izvedencev na Dunaju 1. 1873 nasvetoval postaviti po različnih vinorejskib krajih prisežene vinske mesetarje, ki bi imeli biti posredovalci med vinorejci in vinskimi kupci. Mešetar bi imel vse zaloge vina svojega okiaja v zapisniku na tanko zapisane, in ker bi vina ue le po kolikosti, arapak tudi po vrednosti in ceni poznal, bi vinorejca in kupca pri prodavanju in nakupovanju kot prisežen mož z svojim sv&tom vestno podpiral. Vinskemu kupcu bi se tako izdatno znianjšali visoki potroški, ktere pogosto pri nakupovanju vina ima, ker mora dalječ iz kraja v kraj, od vinorejca do vinorejca dostikrat po težavnih in nevarnih potib boditi. Mešetar bi moral pred vsem zaupanje vinorejcev svojega okraja imeti; pa bi mu tudi moralo mogoče biti odloeene službene ure ali dneve svojemu poslu žrtvovati. Moral bi v vedni dotiki stati z vinorejci svojega okraja in pa z kupci in trgovci vinskimi iz bližnjih in daljnih krajev, in jim kolikor mogoče pomagati, ter jih z stanjem vinske trgovine v svojem okraju seznaniti. — Kot plačilo za svoje mešetarstvo bi pa od prodajalca in kupca odstotke specanega vina dobival. — Stvar je po sklepu vinorejcev in krčmarjev v Mariboru dnč 11. apvila zdaj tudi v državnem zboru sprožena bila, ko je Seidl s tovariši predlagal, da bi se izdala poaebna postava, po kteri bi se umetno napravljanje vina nadzorovalo. Kaj da se misli storiti, še ni znano. Zoper hrošče ali kebre. Letosnje mrzlo in deževno vreme utegne tudi hrosčem ogreniti spomladansko veselje. Ce bi pa vendar pozneje priali in se hoteli za zamudo odakodovati, razglašamo priprost p o m o č e k zoper nepovabljene goste, kakor smo ga v nekem listu našli. Vzame se namreč sod, kteremu se na enem konci dno izbije, na drugo dno pa po noči svetilnica postavi v sod, da od mraka do jutra gori. Od zgoraj ae v sodu napravi kolobar iz smolenice (Theer). Luč privabi hrošče v sod, smola jim pa letavke osmoli, da ne morejo več vzleteti. Nekaj jih obleži v sodu, sq več pa zunaj, ki se potem lahko pokončajo. Ce se to ncktere noči ponovi na več krajib, bode ves okraj mrčesa precej rešen. Smolenico nadomestuje tudi veak diugi klej ali lim. Napredek vinskibdružeb naŠtajerskem. Zasadile so vinske družbe na Štajerskem biž prvo leto svojega obstanka t. j. od jeseni 1871 — konca 1. 1872. s potroškem kakih 3000 gld. HViOrala poskusnih vinogradov in 6 oralov trsovnic z 640.000 trsi najžlahtnejsih plemen. Kteri trs najbolj priporočajo, da se zasaja? ,,Ovčji rep" (Lammerschwanz), nmuakatni vrbanšček", nrumeni (žolti) plavec", ,,laški rizlec", nšopatna" (Rotbgipfler), ,,rumeni (žolti) Orleanec", ,,lindavee" (blaue Bodenseetraube), ,,modro kravčino", (blauer Kolner) in ,,dišeči traminec". Kde pa je naš izvrstni ,,moslovec" oetal ? — 0 ti priliki si ne moremo kaj, da bi ne omenili izvrstnih besed, ktere skušeni sadjerejec, H. Goethe, v svoji knjigi nder Obstbaum" str. 94 o izbiranju 8 a d o v n i h dreves pravi. On piae: nVsak, kdor se z sadjerejo za gospodarstvo peča, bode vsakikrat v svoji bližnjavi dobia lokalna (krajna) plemena, ki v tistem kraju najbolje stortž, našel, in ki so se v tamošnjih okolščinah že mnogo let najbolje obnesla. Po takih plemenih se bode toraj v tem slučaju z največo gotovostjo pred vsem seči moglo". Tako piše zvedenec o izbiranju sadunosnih dreves. Po našem prepričanju velja to gotovo tudi o izbiranju trtnih plemen. Na Ceskem imajo neki blizo 20 milijonov sadnih dreves. Leta 1857 se je iz Českega 80.000 meric sadja izvozilo in za nje 640.000 fl. potegnilo. Leta 1865sejepa 283.000 centov sadja izvozilo in tudi primerno denarja za-nj potegnilo. Bodi to Slovencem v izgled in spodbudo, da prav marljivo sadna drevesa zasajajo!