Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 347UDK 323.22(497.4)"1968/1991" Blaž Vurnik* Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije Glavni igralec politi čnega sistema v tem prispevku je Zveza socialisti čne mladine Slovenije (ZSMS). Formalna vloga te organizacije je bila, da je zdru- ževala mlade ljudi in iz te »baze« črpala interese mlade generacije ter jih po- sredovala naprej v politi čni sistem odlo čanja. Seveda so bili interesi, ki so prišli v sistem odlo čanja, pred tem pre čiščeni, s čimer je bilo zagotovljeno, da ne bi povzročali kakršnih koli odstopanj od sistema socialisti čnega samoupravljanja ali da ne bi drezali v vro če točke realnosti. Druga, ne povsem formalna a sis- temsko pomembna vloga mladinske organizacije je bila vezana na pojma »va- lilnica kadrov« in »transmisija«. ZSM naj bi Zvezi komunistov in drugim »od-raslim« dru žbenopoliti čnim organizacijam (DPO) zagotovila zadostno koli čino ideološko preverjenih in utrjenih kadrov. To, da je bila mladinska organizacija transmisija Zveze komunistov, je pomenilo, da se je v resnici v številnih pri- merih ukvarjala z vsebinami, ki ji jih je posredovala prav Zveza komunistov. Že ob koncu sedemdesetih let je ZSMS zavrnila rekrutacijsko vlogo in je želela postati »odrasla« DPO. Skorajda upor pa bi lahko poimenovali analizo razmer v jugoslovanski družbi, ki si jo je leta 1982 privoš čil voditelj slovenske mladinske organizacije. Takrat je ZSMS javno postavila tezo, da je jugoslo-vanska družba v krizi. Že ta ugotovitev je bila v nasprotju z ustaljenimi pravili, da organizacije, ki so del sistema, le-tega ne kritizirajo. A Sre čo Kirn je šel še dlje: »Zavest, da politi čni sistem socialisti čnega samoupravljanja ne deluje tako, kot bi glede na doseženo stopnjo razvoja socialisti čnih samoupravnih odnosov v celoti moral, je v Zvezi socialisti čne mladine Slovenije prevladujo ča.« Politični sistem socialisti čnega samoupravljanja je bil po Kirnovi interpretaciji onem ogo- čen s »sila raznoliko pahlja čo pritiskov, intrig, neformalnega dogovarjanja, taj- nih sej, nedostopnih informacij, šikaniranja, nena čelne kadrovske politike, po- manjkanja čisto temeljnega človeškega dostojanstva in poštenja, zlomljenih hrbtenic, nepoboljšljivih kimavcev in pritrjevalcev tistim zgoraj in cinizem inindiferentnost do položaja delavcev, kmetov, šolajo če mladine, torej do tistih spodaj«. Opozoril je tudi na »etatisti čne posege« in »administriranje«, ki del e- *Mag., muzejski svetovalec, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Gosposka ulica 15, SI–1000 Ljubljana; e-naslov: blaz.vurnik@mestnimuzej.si Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 348gatske skupš čine spreminja v »glasovalne in legalizatorske aparate birokratskih odločitev«.1 Zveza socialisti čne mladine Slovenije in punk2 Približno takrat se je v Sloveniji pojavil punk. Leta 1977 je prvi č v Lj ubljani nastopila skupina Pankrti. Na Vzhodu je punk – tam, kjer je imel legalno možnost obstoja – predstavljal ne le subkulturo, ampak tudi svojevrsten protestproti družbenim normam in vrednotam, ki so obstajale kot umeten kanonpolitičnih dogem. Takšno stališ če je bila sicer univerzalna drža punkerjev, a v totalitarnem okolju je lahko hitro prestopilo mejo med legalnim in nelegalnim. Tako so se tudi slovenski punkerji znašli na seznamu zadolžitev varnostnihorganov, saj naj bi bili njihova obla čila, vedenje, videz ter govorjenje (in petje) v celoti v nasprotju s socialisti čnim človekom. A ker je punk aktiviral le mlade ljudi (pa še te v resnici ne ravno v velikem številu), se je o njem morala izre či tudi ZSMS. Mladinski funkcionarji sprva niso vedeli, kaj naj storijo s punkom. Na eni strani so bili pod pritiskom »starejše« politike, ki je punk ostro zavrnila,pa tudi sami funkcionarji se niso mogli docela identificirati s pojavom, kakršenje bil punk. Na drugi strani problema je ti čala opredelitev ZSMS, ki je želela postati resnična zastopnica interesov vseh mladih. Če bi se odrekla punku, bi se odrekla tudi (resda maloštevilnemu) delu mlade generacije, kar bi slabo vplivalona njeno kredibilnost v bazi, ki jo je pokrivala. Leta 1978 so se mladinskidelegati zbrali na kongresu, 3 ki naj bi utemeljil prihodnjo politiko te orga- nizacije. Čeprav so že dobro leto po deželi bren čale punk skupine, naokoli pa so se spre hajali nenavadno oble čeni mladinci, kongres punka ni niti omenil. Ta ignoranca dokazuje zavest o odgovornosti, da je bilo treba sprejeti utemeljenostališče do punka. Nato je bilo do leta 1981 vzpostavljeno razmerje, v katerem je bila pri sotna popolna nezainteresiranost punkerjev za ZSMS in ob časne poizkuse nadzora ZSMS nad punkovsko dejavnostjo. Tako so nekajkrat z vrha ZSMS prep rečili nastope punkovskih skupin na šolah, prepre čevali izdajanje fanzinov, predsednik te organizacije pa je posredoval proti izdaji ploš če Pan- krtov jeseni 1978. Zna čilno je, da v tem obdobju ZSMS tudi ni imela nekega skupnega stali šča do punka. Omenjeni posegi so bili plod delovanja posa- 1 Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Republiška konferenca Zveze socialisti čne mladine Slovenije (AS 538), fasc. 99, Sre čo Kirn: Izhodiš ča za razpravo v komisijah 11. kongresa ZSMS. Skrajšano besedilo je bilo objavljeno tudi v kongresnem biltenu Mladi val, 22. 10. 1982, str. 5. 2 Punk v tem kontekstu obravnavamo zato, ker je bil proces, v katerem je mladinska orga- nizacija izoblikovala svoj odnos do tega pojava , pomemben za vzpostavitev odnosa, ki ga je nato nekaj let kasneje ta organizacija izob likovala do novih družbenih gibanj (NDG). Ve č o odnosu med ZSMS in punkom v Blaž Vurnik: Me d Marxom in punkom : vloga Zveze so- cialistične mladine Slovenije pri demokratizaciji Slovenije. Ljubljana 2005, str. 247–259. 3 12. kongres ZSMS je potekal med 12. in 14. oktobrom 1978 v Novi Gorici. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 349meznikov na vodil nih položajih v ZSMS in posledica pritiskov iz drugih druž- benopoliti čnih org anizacij in oblasti. Povsem nov odnos do punka je mladinska organizacija sprejela sredi leta 1981, ko se je izkazal predvsem nekakšen klini čen odnos do punka.4 Mladinski funkcionarji so iskali predvsem vzroke za nastanek te subkulture in v njejodkrivali simptom, ki so ga povzro čile vse pomanjkljivosti mladinske organi- zacije, predvsem odtujenost od mladih. Debata o punku je tekla v smeri »kaj smo naredili narobe, da nas je nekaj takega doletelo«. Obenem pa je bilo zelopomembno in v tem je bil storjen tudi preboj, pomemben kasneje v odnosu doNDG, namre č da je razprava o punku zavrnila ocene, ki so v punku iskale »uvožene in socializmu sovražne sile«, ter postavila stališ če, da punka ni treba gledati z vidika državnovarnostnih dimenzij. Obenem so sprali s punka oznakoprotisamoupravne ideologije in anarhisti čne opozicije Zveze komunistov. Pravi preboj v politi čnem smislu pa se je zgodil, ko se je ZSMS celo zavezala k nude nju pomo či pri zagotavljanju možnosti za vaje glasbenih punk skupin, njihovih nastopov ipd. Punk je bil s tem priznan s strani sistema, s čimer je bila v prete žni meri omogo čena njegova kulturna produkcija in subkulturna legiti- miteta ter obenem onemogo čena kriminalizacija njegovih predstavnikov. Kas- neje sta punk in ZSMS živela v sožitju, pri čemer se je odnos ponovno bistveno reduciral na stopnjo, v kateri je ZSMS zagotavljala pogoje za kulturno pro- dukcijo punka in odbijala ob časne napade nanj. Pravzaprav je skozi vse obdobje tega sožitja za mladinske politike zna čilna tudi nezainteresiranost za vsebino punka. Ostal je simptom vsega, kar gre v socialisti čni družbi narobe, in ni č več. A ker je bil prisoten, mu je bilo treba omogo čiti produkcijsko samoartikulacijo. Pogled nazaj omogo ča oceno, da je bil je bil takšen odnos deplasiran in aro- ganten, 5 a kljub temu pomemben za obstoj punka in mladinski trening plura- lizma. Čeprav punk menda še danes ni mrtev, lahko re čemo, da je sredi ose mdese- tih let kot subkultura nekoliko zvodenel, z vidika frontnosti s strani ZSMS in z varnostnoobveš čevalnega vidika s strani oblasti pa so na njegovo mesto stopila NDG. V zgodbi o tem, kako je ZSMS postala skorajda mentorica in varuhinjapunka, je punk torej nastopal kot nekakšen vadbeni poligon za pluralizem inte- resov v slovenski mladinski organizaciji. Nova družbena gibanja in ZSMS – teoretski pregled sožitja Gibanja, ki so se v kontekstu zahodnoevropskih gibanj pojavila tudi v Sloveniji v prvi polovici osemdesetih let, so bila gibanja s teoretskim ozadjem, 4 Stališča in usmeritve RK ZSMS, sprejeti na problem ski seji 21. aprila 1981 na temo Nekatera aktualna vprašanja kulturne politike ZS MS in dejavnosti mladih na podro čju kulture, v: Mla- dina in kultura, ABC 14, Ljubljana 1981, str. 97. 5 Gregor Tomc: Škandal v rde čem baru. V: Punk je bil pr ej : 25 let punka pod Slove nci. Ljub- ljana 2003, str. 88. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 350v katerem je bila bistvena teza o poti skozi institucije. Glede na interese in organiziranost lahko v slovenskem in deloma tudi jugoslovanskem kontekstu govorimo o mirovnem, ekološkem in duhovnem gibanju, ki so bila najizra-zitejša. Poleg teh so bila aktivna še feministi čno, antipsihiatri čno, gibanje za de- stigma tizacijo homoseksualnosti ter nekatera druga, ki bi jih že nekoliko teže oprede lili kot nova družbena gibanja, a so v Sloveniji delovala v tem okviru, ker jim je to omogo čalo javno pojavljanje in delovanje (npr. gibanje za zdravo prehrano). Pripadniki ali aktivisti posameznih gibanj so delno fluktuirali izenega v druge ga, značilna je tudi vzajemna podpora projektov, ni pa mogo če zaznati neke ko hezivnosti v smeri združevanja za lažje doseganje ciljev, čeprav je deloval ko ordinacijski odbor, ki pa nekih združevalnih uspehov ni dosegel. Zveza med mladinsko organizacijo in novimi družbenimi gibanji se je za čela že leta 1982 na kongresu ZSMS, kjer so funkcionarji te organizacije uteme-ljevali vsebine svojega delovanja v prihodnjem obdobju. V tedanjih kongresnihdokumentih so ugotovili, da v Sloveniji obstoji »povezovanje mladih izven ozi- roma celo nasproti klasi čni interesni organiziranosti«. To je bila pret ežno sa- mokritična ugotovitev, saj je bilo jasno, da se to dogaja zato, ker mladi nska organizacija nekaterih vsebin ne vklju čuje v svoj delokrog. Katere so bile te vsebine, je bilo tudi konkretno navedeno: »... vprašanja ekološke ogroženosti, ogroženosti miru in sožitja v svetu, feministi čna gibanja, vprašanja seksualne osvobojenosti, razne oblike množi čne kulture mladih, posebej glasbe, punk in novi val ...«. 6 Šlo je torej za oba pojava, ki sta drug za drugim prodirala v sistem oziroma v njem iskala možnost legalnega obstoja. V skladu s to ugo tovitvijo so bile na kongresu sprejete spremembe statuta organizacije, ki je nato omogo čal formalno organiziranost razli čnih skupin znotraj ZSMS. Nova pravila o organiziranosti in delovanju RK ZSMS in njenih organov so dolo čala tudi obstoj t. i. delovnih teles, ki so bila osnova za oblikovanje kasnejših delovnihskupin. S tem so bile dane formalne možnosti za vzpostavitev t. i. frontnosti, ki naj bi zagotavljala, da bi vsaka (sprejemljiva) vsebina dobila svoje mesto znotraj si stema odlo čanja. V drugi polovici leta 1982 so potekali priprave in pogovori v zvezi z ustanovitvijo skupine v okviru Republiške konference ZSMS, ki bi predstavljala Nova družbena gibanja. 23. februarja 1983 je bila imenovana »delovna skupina za al ternativna gibanja«, ki je bila zadolžena za pripravo materialov za razprave o alternativnih gibanjih v svetu ter posebej o mirovnem gibanju. 7 Samo Krivic je bil v tej delovni skupini predstavnik vodstva mladinske organizacije, drugi paso bili posamezniki, ki so jih ta vprašanja zanimala (Marko Zupan čič, Milan Koritnik in Ingrid Bakše). Kam je mladinska orga nizacija umeš čala nova druž- bena gibanja, se zrcali iz dejstva, da je delovna skupina sprva delovala v okviruSveta za mednarodne odnose ter Centra za interes no prosto časno aktivnost pri 6 Programske usmeritve 11. kongresa ZSMS, oktob er 1982 (osnutek), marec 1982. Novo me- sto, str. 30. 7 Zapisnik 1. seje Sveta za mednarodne odnose, 23. 2. 1983, arhiv Ingrid Bakše. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 351RK ZSMS. Gibanja so bila torej neformalno opredeljena kot nekaj, kar prihaja iz tujine in s čimer se mladinci ukvarjajo ob pro stem času. Lahko pa se stri- njamo, da je bilo takrat vsebinski kapital, ki so ga gi banja prinašala, še težko oceniti in da ZSMS pri tem ni mogla biti izjema. Prvi č je skupina poskušala stopiti v javnost z organiziranjem mirovnega shoda v za četku maja 1983, na katerem bi protestirali proti nameš čanju raket srednjega dosega po Zahodni Evropi.8 Motiv nameravanega protesta je bil previdno iz bran. Prvi č se ni v ničemer vtikal v jugoslovansko vojaško realnost, saj ta drž ava raket srednjega dosega ni imela, drugi č pa je nameraval protestirati proti z ahodnim velesilam, ki so bile tako in tako ideološki nasprotnik jugoslovanske dr žave. Do tega shoda takrat ni prišlo, vendar danes ni ve č mogoče ugotoviti z akaj. Najbolj verjetno je bilo pomanjkanje organizacijskih izkušenj, ki jih prvi predstavniki gibanj šeniso imeli. Že jeseni istega leta so mirovniki v sicer ma jhni zasedbi demon- strirali v Kopru, v Ljubljani pa so ob koncu decembra postavili stojnico, nakateri so nekoliko naivno opozarjali na nevarnosti jedrske obo rožitve v svetu. Enotna skupina, ki je bila zadolžena za Nova družbene gibanja, je o bstajala le nekaj mesecev. Nato sta lo čeno delovali dve skupini: skupina, ki se je ukvarjala z varstvom okolja, ter skupina za razorožitev. Torej ekologi in mi-rovniki. Sočasno so podobne delovne skupine nastajale na nižjih in lokalnih ravneh organiziranja v omrežju mladinske organizacije. Mirovniki so nato sprejeli svoj program, v katerem so opredelili motive združevanja, povezovanjeznotraj sa moupravnega sistema, na čine dela, svoje poglede na oboroževanje in razorož evanje ter akcijski program, ki je obsegal študijsko dejavnost, sre čanja in pogovore, propagandno dejavnost in mirovne manifestacije. V programu ni bilo ni kakršnih vsebin, ki bi jih lahko ozna čili kot prelomne, saj je moral pre- stati verifikacijo aktiva Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakoprav-nost narodov pri Republiški konferenci SZDL Slovenije. Organiziranje v okviru RK ZSMS in niže je gibanjem nudilo zaš čito pred represijo oblasti. Takšno zaš čito so gibanja v resnici potrebovala, saj so jih oblasti s svojimi reakcijami same potisnile v obmo čje političnega in jim opo- zicijskost ob posameznih priložnostih tudi v resnici o čitale. Gibanja so bila v resnici prva družbena opozicija v Sloveniji, ki je delovala organizirano, neka- tera njihova izhodiš ča pa so bila v izrazitem nasprotju z interesi politi čnih elit in oblasti, predvsem pa z vrednotami, ki naj bi bile v družbi edine realnoobstoječe. Mladinska organizacija je v smislu legitimiziranja obstoja in pro- jektov NDG postopoma pridobila vlogo »plaš ča legitimnosti« 9 gibanj. Vpra- šanje, ki si ga zastavljamo danes iz zgodovinske perspektive je, ali je bila ZSMS samo to. »Plaš č legitimnosti« je neka splošno sprejeta oznaka, s katero se v časih skuša zmanjšati vlogo tedanje mladinske organizacije na le legalizacijsko. Ob- 8 Delovna skupina za alternativna gibanja pri RK ZSMS, 24. 3. 1983, vabilo na sejo 30. 3. 1983, arhiv Ingrid Bakše. 9 »Plašč legitimnosti« je bila splošno sprejeta oz naka vloge ZSMS pri obstoju gibanj v S love- niji že v aktualnem času. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 352enem pa ta izraz izraža tudi mo čno utesnjenost pripadnikov gibanj, ki so jo ob- čutila v odnosu z ZSMS, predvsem kadar so hoteli iti v konfrontacijo s sis- temom pre daleč in kadar so hoteli svoje aktivnosti utemeljevati z neinsti- tucionaliziranostjo gibanj na Zahodu. NDG so tudi v tej nekoliko nedore čeni zvezi z ZSMS poizkušala delovati neinstitucionalno, delovne skupine pa razenvodstva niso imele formalnega članstva. Njihova teoretska metoda delovanja ni bila metoda opozi cijskosti, temve č vzporednosti, v kateri so poizkušali prodreti v obstoje či polit ični sistem oziroma institucije. V tem prodoru (skorajda bi lahko rekli infiltraci ji) gibanja ne bi delovala kot konkurenca, marve č kot vse- binsko integralni del sistema. To pa v sistemu, ki sam dolo ča svoje vsebine interno, ne gre. Status politi čne opozicije so v enopartijskem politi čnem sistemu NDG pridobila z odpiranjem nekaterih tabu tem, ki so politiko vzpodbudile kreakcijam. Oblasti so omejevale delovanje gibanj z razli čnimi represivnimi in upravnimi posegi, ven dar je zna čilno, da do nekega radikalnega konflikta, ki bi se končal s spopadom države z NDG, ni prišlo. Ko so se NDG organizirala znotraj ZSMS, so postala ne le družbena opozicija, ampak vse bolj tudi politi čni dejavnik, lahko bi celo rekli pomemben »družbenopoliti čni subjekt«. Sredi osemdesetih let so jih resno jemale tudi slovenske oblasti in v zvezi z njihovimipobudami priznavale, da družbenopoliti čne organizacije za ta vprašanja ne storijo dovolj. 10 Ob tem pa je pomembno, da se NDG niso identificirala z ZSMS, ampak so le izkoristila mo žnost, ki jim jo je nudila »frontnost« ZSMS – to jim je omogo čilo javno delov anje. Možna je interpretacija, da so bile delovne skupine, ki so bile organizirane v tej fronti, posredniki med gibanji in orga- nizacijo, s tem pa tudi med družbo in državo. Ljudje, ki so gibanja »uvozili« v Slovenijo, so o čitno čutili potrebo po tem, da svoje aktivnosti nekako opre- delijo. Oktobra 1984 so v internem glasilu Republiške konference ZSMS novadružbena gibanja opredelili z lastnostmi: spontanost, neposrednost (brez filtri-ranja avtenti čnih interesov in klasi čnih p olitičnih predstavnikov in posred- nikov), idejni pluralizem, avtonomnost (zavra čanje odvisnosti od katere koli družbenopoliti čne organizacije) ter pozitivna utopija, »brez katere ni revolu- cionarnih sprememb«, kot so zapisali v skladu z dikcijo tistega časa. 11 Praktični načini delovanja NDG v Sloveniji so bili vezani na možnosti, ki so jih imeli predstavniki gibanj kot posamezniki (npr. profesorji na univerzah), ali na mož- nosti, ki jim jih je v obliki infrastrukture in logisti čne podpore nudila ZSMS. Večinoma so organizirali razli čna predavanja na pos amezne teme, objavljali informacije v internih glasilih mladinske organizacije na razli čnih ravneh, rela- tivno pogosto so se pojavljali s stojnicami na bolj frekventnih lokacijah v mestih, kjer so mimoido čim ponujali tiskovine, vezane na svoje projekte, zbirali podpise pod peticije ipd. Svet medijev se jim je odpiral toliko, kolikor so vanjuspeli prodreti kot zaposleni pri posameznih medijih ali z osebnimi zvezami. 10 Božo Repe: Jutri je nov dan: Slovenci in r azpad Jugoslavije. Ljubljana 2002, str. 101. 11 Informacije RK ZSMS št. 14, 25 . 10. 1984, str. 14–18, Temeljna na čela mirovnega gibanja. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 353Državni mediji jim ve čje pozornosti niso posve čali. Izjema so bili mediji kot na primer tednik Mladina ter Radio študent, ki sta bila oba v rokah mladinske organizacije. Pogost dogodek v zvezi s temami NDG so bile okrogle mize,katerih sklepe so v obliki zahtev pošiljali najvišjim predstavnikom zveznih in republiških oblasti. Prav v zvezi s tem velja omeniti pomembno podporo, ki jo je gibanjem nudila ZSMS. Zahteve in pobude, ki so nastajale v vsebinskem naboru gibanj, bi bile zunaj hermetično zaprtega območja petih družbenopoliti čnih orga- nizacij popolnoma brez praktične vrednosti. Ker pa so bile napisane na papirju z glavo ZSMS, torej ene od družbenopoliti čnih organizacij, so nemudoma postale del sistema. A o tem nekoliko več kasneje. V okviru delovanja NDG je treba omeniti shode in manifestacije, ki so bile nekaj bolj ali manj novega v povojni Sloveniji in Jugoslaviji, ki v okviru socialističnega sistema ni bila vajena in tudi ni dopuščala odkritega izražanja nezadovoljstva na ulicah, pri čemer je bila epi- zoda študentskih nemirov konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let v delu tega fenomena nekakšna izjema. Res pa je tudi, da se je manifestacij, ki jih je na primer organizirala Delovna skupina za mirovno gibanje, udeležilo bolj malo ljudi (ne več kot nekaj deset, izjemoma pa do štiristo). Slabo udeležbo na to- vrstnih shodih so seveda opazili tudi organizatorji shodov in pri tem doživljali manjvrednostni kompleks v razmerju do gibanj na Zahodu, o čemer dobesedno priča nek dokument.12 Eden takšnih ne ravno množično zastopanih protestov je bila manifestacija z naslovom Plinske maske, ki so jo februarja 1985 organizirali ekologi v Ljubljani in se je je udeležilo kakih šestdeset ljudi.13 Največ udele- žencev so ekologi zbrali na zborovanju ob prvi obletnici černobilske nesreče 23. aprila 1987, ko je demonstriralo 1500 ljudi. Čeprav je bilo razmerje med NDG in ZSMS za prve nujno zlo, je imelo poleg kontradiktornega na čina delovanja gibanj, ki se na čelno ne organizirajo znotraj politi čnih organizacij, še en negativen u činek. Vse njihovo delovanje je bilo v precejšnji meri omejeno na notranjo strukturo mladinske organizacije in tistih, ki so bili neposredno vpleteni v dolo čene vsebine. Prek tega je aktivnost NDG redko segla, čeprav je bil v drugi polovici osemdesetih let videti dolo čen vpliv vsebin, ki so bile vezane na gibanja, tudi na javno mnenje. Vse aktivnostipripadnikov gibanj torej niso zadoš čale, da bi se NDG uspela konstituirati kot trajne skupine pritiska, zaradi česar so bila v nekem smislu celo marginalna. Ta utesnjenost gibanj pod plaš čem ZSMS je bila o čitna že kmalu po utrditvi zavezništva. V letih 1984 in 1985 so namre č mirovniki razmišljali o ustanovitvi Mirovnega društva. 14 Ideja ni dobila podpore ne na ZSMS ne pri SZDL, ki je imela pravico potrjevanja ustanavljanja društev. Dejstvo, da ideja ni dobila podpore pri mladinski organizaciji, kaže na to, da ZSMS gibanj ni h otela kar tako izpustiti iz svojega delokroga, saj je bil prek gibanj in njihovih vsebin na 12 Nekateri idejni vidiki mirovnega gibanja v Sloveniji, 26. 5. 1985, arhiv Ingrid Bakše. 13 Šlo je za protest proti onesnaževanju zraka v središ ču Ljubljane, na katerem so za htevali za- prtje strogega središ ča mesta za promet. 14 Zapisnik 1. seje Sveta za mednarodne odnos e RK ZSMS 18. 12. 1984 , arhiv Ingrid Bakše. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 354ZSMS vezan precejšen del civilne družbe. To je postalo še posebej pomembno z vidika samostojne politike, h kateri je težila ZSMS. Dejstvo je, da so sicer posamezni, najbolj vidni predstavniki gibanj dejansko doživljali dol očene ši- kane s strani oblasti, kot so bili npr pogovori na milici, tudi krajše zapornekazni, popoln nadzor s strani SDV ipd., vendar pa v resnici nikoli ni prišlo dokakih radikalnih obra čunavanj s pripadniki gibanj, tudi na shodih in protestih ne, ki so sicer idealno prizoriš če za vzpostavljanje konfliktnih situacij. O dej- stvu, kako zelo je bila potrebna zaš čita gibanj pred kriminalizacijo, pri ča dok u- ment, ki je nastal v okviru Republiškega sekretariata za notranje zadeve, v kate-rem je na ve č kot devetdesetih straneh popisano, kdo so pripadniki gibanj, s kom se sre čujejo, v kakšnih razmerjih so drug z drugim, kam potujejo in po- dobno, kar pri ča o obsežnem nadzoru tajne službe nad fenomenom gibanj. 15 O poizkusu preboja gibanj iz mladinske organizacije pri ča tudi dejstvo, da se je mirovno gibanje v za četku leta 1986 formaliziralo še v okviru študentske org a- nizacije ŠKUC, kjer je bila ustanovljena sekcija za mirovno kulturo. Sekcijo so ustanovili tako reko č isti ljudje, ki so bili tudi » člani« Delovne skupine za mirovna gibanja pri RK ZSMS. Nezadovoljstvo pripadnikov gibanj nad ZSMSje tičalo v dejstvu, da ve čkrat tudi niso bili navzo či, ko se je o njihovih pobudah in projektih razpravljalo na odlo čilnih politi čnih forumih, poleg tega se je mi- rovnikom aktivnost mladincev v zvezi z njihovimi pobudami zdela preve č mlačna. Neudobje položaja gibanj v ZSMS je bilo o čitno tudi zaradi tega, ker so doživljali aktivisti gibanj ob stikih s tujimi aktivisti nemalo zadreg. Na Zahodu so jim očitali, da je njihovo povezovanje z uradno politi čno institucijo v nas- protju z osnovnim na čelom neinstitucionalnosti gibanj, na Vzhodu pa so jih iz istega vzroka sumili kolaboriranja z režimom. Prelomen dogodek sodelovanja med gibanji in ZSMS je bil kongres mla- dinske organizacije leta 1986, ki bi ga skorajda lahko poimenovali kar kongresgibanj. V kongresnih dokumentih je bil zbran celoten nabor dotedanjih vsebin mirovnega, ekološkega in duhovnega gibanja, pobude kongresa, ki so nato deklarativno zalile politi čni sistem, pa so zahtevale uresni čitev teh pobud. Med udarnimi gesli kongresa je bilo tudi »Legalizirajmo nova družbena giba nja!«. Zveza med gibanji in mladinci je bila na zunaj videti idealno, v resnici pa je bilo med obojimi kar nekaj trenj. Pojavljati se je za čelo vprašanje, kdo koga bolj potrebuje. ZSMS je gibanjem nudila legalnost njihovega po četja, gibanja pa so ZSMS zagotavljala dolo čeno pripadnost javnega mnenja, zaradi česar so pred- stavniki gibanj zahtevali, naj bi jih bilo ve č vključenih v organe mladinske orga- nizacije. A ve č od deklaracije, da naj bi ZSMS postala posrednica vseh d e- mokratičnih pobud civilne družbe, s čimer bi si tudi zagotavljala legitimnost v političnem prostoru, ni šlo. Cena za podporo ZSMS gibanjem je bila, da so se slednji morali držati dolo čenih pravil igre in sprejeti nekatere odgovornosti 15 ARS, fond Centralni komite Zveze komunist ov Slovenije (AS 1589), šk. 2648/8, Zna čilnosti novih družbenih gibanj v SR Sloven iji, RSNZ SRS, Oddelek za analiti čno raziskovanje, junij 1986. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 355svojega sobivanja z uradno DPO. Pravila igre so seveda dolo čali v ZSMS, ki jim je ob vsaki akciji gibanj nad glavo visel Damoklejev me č nevarnosti stopnje radikalizacije, ki si jo bodo pripadniki gibanj privoš čili. V tem smislu je bila razlika med mladinskim vodstvom in aktivisti gibanj v tem, da slednji svojegapočetja niso izvajali iz perspektive graditve lastnih politi čnih karier, ampak iz prepričanja. To pa je bilo mladinskim politikom, ki so imeli svoje politi čne cilje zastavljene drugje kot le v vodstvu mladinske organizacije, silno nevarno. Pred- vsem tu je ti čal najšibkejši člen zavezništva med obojimi. Je pa bil tak odnos med uradno politi čno institucijo in NDG unikaten in posebnost slovenskega oziroma jugoslovanskega politi čnega prostora, saj si v drugih socialisti čnih dr- žavah takšne koeksistence niso mogli zamišljati. Ob naslednjem kongresu leta 1989, torej ob priložnosti, ko je organiz acija sistemizirala svoje vsebine za naslednje obdobje, pa se je zgodil zanimiv pre-obrat, v katerem tako reko č ni več mogoče slediti, kaj je vsebina gibanj in kaj vsebina ZSMS. Lahko bi rekli, da je v tistem času mladinska organizacija po- stala transmisija gibanj, saj je prevzela skorajda celoten vsebinski (recimo mu kar ideološki) aparat novih družbenih gibanj. Tudi v prakti čnem smislu je ob vključevanju teh vsebin v politi čni sistem postala kadrovsko odvisna od akti- vistov gibanj, saj nekaterih vsebin (posebej ekoloških) ni bilo mogo če obrav- navati brez poglobljenega strokovnega zaledja in izkušenj. Kongres je bil prežet z idejami in projekti, ki so nastali med pripadniki gibanj (ekologija: prepoveduvoza zastarelih in umazanih tehnologij, ustanovitev denarnega sklada, ki bispodbujal ekološko sanacijo, cena ekološke sanacije naj postane del cene pro- izvoda ..., mirovništvo: depolitizacija vojske, svoboda veroizpovedi, Slovenija – demilitariziana dežela ...). 16 Pravzaprav v intelektualnem smislu med obojima sploh ni ve č mogoče potegniti neke lo čnice ali pa re či, to je rezultat enih in to drugih. Izjema je le politi čno področje, na katerem se je ZSMS konceptualno okrepila, vso dediš čino gibanj pa predstavljala kot svoje pobude in gibanj ni ve č izpostavljala.17 Pomemben dejavnik v zvezi z obstojem NDG je bila tudi infrastruktura, ki jo je mladinska organizacija nudila gibanjem. V času, ki še ni bil digitalen in ko je fotokopirni stroj predstavljal nedosegljivo ugodnost, je bila ta vrsta uslug klju č- nega pomena za obstoj gibanj. Predstavniki teh so za širjenje svojih idej uporabili vse vire, ki so jim bili na voljo v prostorih ZSMS. Brez teh bi težkorazmnoževali in razpošiljali velikanske koli čine gradiv, s katerimi so obveš čali posameznike o svojih aktivnostih in zamislih. Enako je bilo s prostori zasestajanje, poštnimi stroški, delno transportom ipd. 16 ARS, fond Skupš čina Slovenije (AS 1115), šk. 14 40, mapa: RK ZSMS 9. 11. 1989 (pobude 13. kongresa ZSMS). 17 Predlog dokumentov XIII. Kongresa ZSMS, Portorož 3.–5. november 1989. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 356Ob izteku osemdesetih let NDG niso bila ve č otoki v sicer apati čnem druž- benopoliti čnem okolju. V Sloveniji so se zlasti leta 1988, ko je prišlo do afere zaradi sojenja četverici pred vojaškim sodiš čem v Ljubljani, za čeli poja vljati množično gibanje in tudi druge oblike dviganja zavesti prebivalstva v sm islu demokrati čnih vrednot. Takrat so se na protestih zbrale tudi množice do 35.000 ljudi. V teh okoliš činah so se pripadniki gibanj pojavili pred zanimivo skuš- njavo. Nekatere vsebine gibanj so postale del nabora demokratizacijskih zahtev, kar jim je v dolo čenem smislu vzelo veter iz jader, po drugi strani pa bi jim njihovo prvenstvo iz prve polovice in sredine osemdesetih let lahko prineslodoločeno promocijsko to čko. Ob pluralizaciji politi čnega prostora je družbena opozicija izgubljala svojo vlogo, ki jo je imela v preteklosti, ve č pomena pa je pridobivala novonastajajo ča politična opozicija. Gibanja so tako po časi izgubila zalet, njihovo zadnje dejanje pa je bilo leta 1990, ko se je na prvih demo-kratičnih volitvah v Sloveniji med prvimi politi čnimi strankami znašla tudi lista novih družbenih gibanj, prvi na tej listi pa njihov najbolj znan aktivist Marko Hren. Po tem datumu samo kot zanimivost omenimo še uspeh, ki ga je ideja mi- rovništva kot ideja gibanj iz osemdesetih let prinesla tudi v Slovenijo. Sep-tembra 1990 je bila v okviru slovenske skupš čine oblikovana komisija za mi- rovno politiko. 18 Ta komisija naj bi realizirala projekt mirovnikov in ZSMS, imenovan »Slovenija – demilitarizirana dežela«, po katerem naj bi bila Slo- venija otok brez vojske. Do realizacije zamisli ni prišlo, prihodnje leto pa jeprineslo veliko spremembo z osamosvojitvijo Republike Slovenije in deset- dnevne vojne, ki je takšne ideje potisnila na skrajni rob politi čnega prostora. Geografski domet zveze med slovensko mladinsko organizacijo in NDG je bil omejen na slovenski prostor. Vzrokov za to je ve č, prevladujeta pa dva. Prvi je, da slovenska mladinska organizacija v osemdesetih letih svojih po litičnih interesov ni videla v širšem jugoslovanskem kontekstu. Pravzaprav je resno dregnila v jugoslovansko politiko le z dvema vsebinama, in sicer z odporom proti obstoje čemu načinu praznovanja dneva mladosti in v zvezi s tem proti štafeti mladosti ter s projektom za priznanje ugovora vesti in civilnega služenjavojaškega roka. Drugi »jugoslovanski« projekti ZSMS so bili vezani bolj na realnost, da je Slovenija del jugoslovanske države. Drugi vzrok ti či v dejstvu, da so bila druga jugoslovanska okolja precej bolj konservativna od slovenskega,temu primerno pa je bil bolj tog tudi politi čni sistem s svojimi elitami. ZSMS je imela v okviru mirovniških in ekoloških tem nekaj stikov z zagrebško skupinoSvarun, ki je na hrvaškem predstavljala glasnika novih družbenih gibanj. Občasno so stik z ZSMS navezali posamezniki iz Beograda, ki so želeli, da se jim posredujejo gradiva gibanj. Ob časno, a v resnici redko, je na naslov RK ZSMS pripelo kako protestno pismo proti mirovnim vsebinam, katerih vsebina 18 ARS, AS 538, fasc. 120, zapis nik 1. seje Komisije Skupš čine Republike Slovenije za mirovno politiko, 13. 9. 1990. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 357doka zuje, da njihovi pisci pravzaprav niso čisto dobro vedeli, za kaj pri teh vsebinah sploh gre. Nova družbena gibanja in ZSMS – prakti čni vidik zavezništva (primer ugovor vesti in civilno služenje vojaškega roka)19 Praktični vidik delovanja gibanj v navezi z mladinsko organizacijo oziroma njihove vsebine razkrivajo širok razpon interesov te družbene opozicije sredine in druge polovice osemdesetih let. Delovanje ekologov je bilo tako reko č vsa leta omejeno bolj na lokalne teme na primer onesnaževanja posameznih rek, le ena pa je prebila okvir lokalnosti in je postala vseslovenska in celo vsejugo- slovanska. Šlo je za diskurz o uporabi jedrske energije v miroljubne namene inedini jugoslovanski (slovenski) jedrski elektrarni Krško. V času po nesre či v ukrajin ski jedrski elektrarni v Černobilu so bili ekologi mo čno aktivni z za- htevami po ukinitvi obratovanja jedrske elektrarne Krško in so v zvezi s tem zahtevali celo referendum. Druga skupina, ki jo je treba omeniti že zaradi izjemne organiziranosti v okviru svoje delovne skupine, je bila delovna skupina za duhovna gibanja.Čeprav z o čitno najmanjšim številom zainteresiranih, je bila skupina dokaj aktivna z organiziranjem predavanj, duhovnih taborov in rednih meditacij. Drugačne so bile vsebine mirovnikov. Ti so poleg vsake priložnosti, ki so jo izkoristili za na čelno nasprotovanje globalnemu oboroževanju, izvajali n ekaj bolj prepoznavnih projektov. Eden od teh je bil akcija z naslovom »Dajmo otroku možnost«, ki so jo izvajali vsak december od leta 1983 do konca osemdesetih let. Šlo je za opozarjanje potrošnikov, ki so v decembrskih dnehkupo vali novoletna darila, naj ne kupujejo igra č, ki so kakor koli povezane z vojsko, torej raznih voja čkov, tankcev, modelov pušk in podobno. To je bila akcija, ki ni bila provokativna do katerega koli dela sistema, a je vendarle do- živela nekaj odpora, saj so ob njej negodovali stari borci, ki so se kot osvo- boditelji izpod fa šizma in nacizma zaradi protestov proti vojaškim igra čam ču- tili užaljene. Ve č zveze s sistemom so imeli protesti proti izobraževalnim vse- binam na fakultetah in srednjih šolah, kjer je bil eden od obveznih predmetov tudi obramba in zaš čita (v srednjih šolah) oziroma splošna ljudska obramba in družbena samoza ščita (na fakultetah). Vsebine teh predmetov so bile po mnenju mirovnikov mi litantne in odve čne, saj so fanti ta znanja kasneje pridobivali pri 19 Pobud a za priznanje ugovora vesti in za vpelja vo civilne službe je edina tema miro vnikov ali NDG sploh, ki je že doživela poznejše znanstvene obravnave. Prav tako so za to temo izdelali kronologijo, ki je bila objavljena že vsaj dvakrat – prvi č v: Marko Hren, Svoboda misli je sicer vsem zagotovljena, kar pa še ne pomeni, da je izražanje te misli tudi vedno dovoljeno; v: Kompendij za bivše in bodo če politike ali popotovanje od Kr škega in Portoroža, Ljubljana 1989, str. 45–68, ter drugi č v Danica Fink-Hafner: Nova družbena gibanja subjekti politi čne inovacije. Ljubljana 1992, str. 291–300. V tem delu je bila pobuda deležna podrobne poli- tološke obdelave. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 358služenju voja škega roka, dekleta pa, če bi to želela, pri prostovoljnem vojaškem usposabljanju v Teritorialni obrambi. Prav z ženskim vojaškim usposabljanjem je bil povezan protest, ki je nastal zaradi skrivnostnega vedenja vojaških oblastipri načrtovanju sprememb ženskega vojaškega usposabljanja. Leta 1985 so se namreč pojavili znaki, da vojska na črtuje to dejavnost iz obmo čja prostovolj- nosti prenesti med državljanske obveznosti. Argument za to spremembo je bilo nekoliko ma javo navajanje ustavnega na čela enakopravnosti spolov ter pravice do obrambe domovine. 20 Bolj detajlno obravnavo si zasluži dolgotrajen in naporen projekt mirovni- kov, in sicer zahteva za uveljavitev ugovora vesti in uvedbe civilnega služenja vojaške ga roka. Ta primer ni bil le najbolj poln dramati čnih bitk, ampak je zna- čilen z aradi povezave gibanj z ZSMS na to čki, kjer je vsebina gibanj najbolj globoko zarezala v ideološko tkivo jugoslovanske države. Predvsem zaradi tepobude so gibanja postala sinonim za »sovražno dejavnost«. 21 Vojska je bila v Jugoslaviji pomemben steber oblasti. Služenje vojaškega roka je bila ena naj- pomembnejših dolžnosti v življenju moškega, v nekaterih okoljih, še posebej v južnih predelih države in v neurbanih okoljih, pa je imela pomembno družbenovlogo in celo iniciacijski pomen. Vsakršen poseg v vojaška vprašanja zunaj ge-neralskih stru ktur je bil nedopusten, tudi če je šlo za poseg iz vrst družbe- nopolitičnih organ izacij. In ko je takšen poseg prišel celo zunaj tega sistema DPO, je bilo ogor čenje vojaških oblasti še toliko ve čje. Kot svojevrstno izdajo pa so dojeli dejstvo, da v tem »napadu na JLA« sodeluje mladinska organiza-cija. Zgodba o ugovoru vesti je v slovenski javnosti postala bolj znana, ko je v javnost prišlo pri čevanje dveh jehovovih pri č, ki sta do leta 1986 zaradi ugovora vesti po zaporih prež ivela že šest let. 22 Že slabo leto prej so mirovniki o ugo- voru vesti razpravljali na nekem sre čanju, vendar te razprave javno niso pre- segle kroga zainteresiranih aktivistov. So pa pritegnile pozornost oblasti. Deve-tega maja 1985 je bil v Ljubljani aretiran Marko Hren, duhovni vodja slo- venskih mirovnikov in ideje o ugovoru vesti. Na policiji je preživel en dan za- sliševanja. Prvi uradni stik neke družbenopoliti čne organizacije z vsebinami in uteme- ljitvami ugovora vesti in civilne službe se je zgodil 15. oktobra 1985 v obliki predstavitve pobude Komisiji za SLO in DS pri RK ZSMS. Ni šlo za posebno pomemben dogodek, saj so v vodstvu ZSMS že vsaj v obrisih vedeli, za kaj gre. Po drugi strani pa ta prvi stik ni bil nepomemben, saj je že v takratni razpraviidejo zavrnil le predstavnik armade o omenjeni komisiji. S tem je bil ta dogodek 20 Borba, 27. 10. 1985; po Hladni mir in druge vro če teme, ABC mirovni zvezki, let. 1, št. 1, Ljubljana 1986, str. 83. Ta zapis v Borbi je bil tudi edini neposredni zn ak, ki je dokazoval, da vojska zares razmišlja o obveznem vojaškem usposabljanju za ženske. 21 Milan Balažic: Slovenska demokrati čna revolucija 1986–1988: civilna družba, nac ionalni program in ljubljanski pro ces. Ljubljana 2004, str. 184. 22 Odprto pismo Branka Klari ča »Bil sem obsojenec številka 77 72«. V: Mladina, št. 15, 1986, str. 15; ARS, AS 1589 , šk. 852, dopis Ivana Čečka Skupščini mesta Maribor, 28. 5. 1986. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 359tudi prvi odziv armade na pobudo. Postalo je jasno, da bo boj za pobudo težak. Takrat so se sicer za čeli v javnosti posamezni pritiski zaradi ve čkratnih zapo r- nih kazni opore čnikov vesti in zato je ob koncu leta 1985 Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep, ki je na čelno dopuš čal, da oseb, ki so bile že obsojene zaradi zavračanja služenja vojaškega roka, ne kaznujejo ponovno, ampak jih pri na- slednjem vpoklicu razporedijo v JLA na dolžnosti brez orožja. Prihodnje leto je bil ta sklep tudi uzakonjen. Ta rešitev je bila sicer na videz razumna, a z vidika mirovnikov povsem nepomembna, saj ni dekriminalizirala ugovora vesti in niomogočala alternativnega civilnega služenja vojaškega roka zunaj vojske. M i- rovniki so zahtevali ve č, vojska pa je šla z omenjeno rešitvijo problema tako daleč, do koder je sploh bila pripravljena iti. V prvi polovici leta 1986 je pobuda, ki je bila prek RK ZSMS že del sistema, doživela prvi odkriti napad s strani oblasti. Republiški sekretar za notranjezadeve je namre č 26. aprila v poro čilu Predsedstvu SRS opozoril na to, da »hočejo nekateri pod okriljem mirovnega gibanja napadati naš sistem, JLA, koncept SLO ...« 23 Vendar je v istem mesecu kongres ZSMS sprejel pobudo za odpira nje razprave o možnostih vpeljevanja civilne službe in o takojšnji ukinitvi ponavljajočih se kazni za opore čnike. Konec maja so se predstavniki ZSMS sestali z zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo (jugoslovanskim obrambnim minis trom) in se z njim pogovarjali tudi o ugovoru vesti in opore čnikih. Junija je bila pobuda predstavljena še kongresu jugoslovanske mladinske organizacije,pri čemer je predstavnica ZSMS, ki je predstavljala svoj referat, doživela ne- ljubo presene čenje, ko je med njenim nastopom skoraj celoten avditorij tolkel po mizah. Kongres je pobudo sprejel, a je vodstvo jugoslovanske mladinske organizacije nato zavrnilo razpravo o tej pobudi. Podobno so o pobudi mlelitudi po samezni organi drugih družbenopoliti čnih organizacij in se vsi po vrsti izrekali proti njej, ve činoma s suhoparno argumentacijo, da ni v skladu z ustavo in ob stoječim konceptom splošne ljudske obrambe. Slovenska mladinska organizacija je tako na barikadi pobude, ki jo je posvojila od gibanj, v sistemu ostala sama. Sistem se je ob pobudi odzval precej paranoi čno. Gibanja, še po- sebej pa mladinska organizacija, so bila deležna o čitkov, da želijo ukiniti vo- jaško obve znost ali pa kar JLA, da za njimi stojijo tuje obveš čevalne službe, kar naj bi dokazovalo mednarodno sodelovanje mirovnikov s podobnimi skupinami predvsem v Avstriji in severni Italiji. Vendar mladinska organizacija pobude, zakatero je stala intelektualno mo čna baza mirovnikov, ni ve č mogla spustiti iz rok. Postala je del sistema in kot takšno je morala ZSMS vzdrževati. Če bi jo potegnila nazaj, bi izgubila precejšen del kredibilnosti. Ne le pri aktivistih gibanj, ki so ZSMS neprestano opredeljevali kot del politi čnega sistema in sproti zahtevali opredeljevanje do njihovih želja, ampak tudi pri drugih DPO, kise jim je zadnjih nekaj let predstavljala kot organizacija, ki si prizadeva za 23 Marko Hren: Svoboda misli je sicer vsem zagotovljena, kar pa še ne pomeni, da je izražanje te misli tudi vedno dovoljeno. V: Kompendij za bivše in bodo če politike ali popotovanje od Krškega do Portoroža, Ljubljana 1989, str. 50. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 360samostojno in neusmerjano politiko. V prihodnjih mesecih se je pobudi neko- liko odprla slo venska SZDL, ki je na čelno sprejela problem ugovora vesti s for- mulacijo, da pobude za razpravo o tej temi »ne gre omalovaževati in za-vračati«. 24 S tem je zaklju čila razpravo o tem problemu v svojih forumih. To je precej razburilo mi rovnike, ki so SZDL odgovorili, da ne more kon čati raz- prave, ki je sama tudi ni za čela. Vse skupaj pa ni imelo ne uspeha ne posledice, saj so vsakršno razpravo o civilni službi zavrnile zvezna SZDL in druge zvezne DPO. Vendar je bilo takrat tudi oholo ravnanje oblasti že nekoliko omejeno in omaja no. Vprašanje opore čništva je bilo že tako spolitizirano (kolikor je bilo to v nedemokrati čnem politi čnem okolju sploh mogo če), da je mirovnikom uspelo, da je bil oktobra 1986 iz zapora izpuš čen eden od jehovovih pri č, ki je bil po sedmih letih sedenja v zaporu zaradi zavra čanja služenja vojaškega roka obso- jen na novo sedemletno zaporno kazen zaradi istega dejanja. Aprila 1987 je pobuda za priznanje ugovora vesti naravnost dramati čno zno- va prodrla v politi čni sistem. Takrat so se zbrali delegati ob čine Grosuplje. Predstavnica ob činske ZSMS Metka Mencin, ki je sicer aktivno zastopala mirovno gibanje, je predložila vprašanje, ki naj bi ga delegat iz ob čine Gro- suplje postavil v republiški skupš čini. Šlo je za sklop treh vprašanj, in sicer kakšno in čigavo stališ če izraža vzdržan glas jugoslovanskih predstavnikov ob sprejemanju reso lucije v Komisiji za človekove pravice pri OZN (šlo je za glasovanje o resoluciji, ki je bila poziv k uveljavljanju pravice do ugovora vestiv državnih zakon odajah. S tem je bilo povezano vprašanje, ali bo Jugoslavija pozive te resolucije upoštevala in uvrstila med temeljne ustavne pravice. Tretje vprašanje pa je bilo, zakaj se organi republiških in zveznih oblasti ne odzivajona predloge in pobude ob čanov, k čemur jih zavezuje celo jugoslovanska ustava (člen 157). Na ta člen so se namre č mirovniki sklicevali ob pobudah, ki so jih naslavljali na organe oblasti, vendar praviloma niso prejemali odgovorov. Dele- gati grosupeljske skupš čine so brez težav sprejeli sklep, da predstavnik ob čine v republiški skup ščini postavi ta vprašanja. Zapletlo pa se je en dan pred za- sedanjem slovenske skupš čine. Kakšno vprašanje bo predstavnik ob čine posta- vil, se je namre č razvedelo v politi čnem sistemu, kjer je bilo takšno vprašanje označ eno kot nepr imerno, in sicer z argumentacijo, da v ob čini Grosuplje opo- rečniki niso nikak ršen problem. Ponovno je bila sklicana seja ob činske skup- ščine, na kateri je bilo izglasovano, da se to delegatsko vprašanje umakne. Ven- dar pa je bila nato za delegatko iz ob čine Grosuplje na seji republiške skupš čine imenovana prav Metka Mencin, ki je naslednji dan na velikem parketu postavila isto, a nekoliko spremenjeno vprašanje. To je takrat postalo vprašanje, ki ga zastavlja republiška skupš čina, in nanj je bilo treba pridobiti odgovor zveznih oblasti. Ta odgovor je prišel mesec dni kasneje. Bil je diplomatski in v resnici ni 24 ARS, AS 538, fasc. 7, Predse dstvo RK SZDL Slovenije, Stališ ča in mnenja o pobudi o ci- vilnem služenju vojaškega roka, 17. 12. 1986. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 361ničesar pojasnjeval, a to niti ni bilo pomembno, saj je bilo tudi samo vprašanje že do neke mere ret orično zastavljeno. Cilj je bil s problemom soo čiti oblasti prek uradnih poti skozi institucije politi čnega sistema in to je popolnoma uspelo. Kasneje je bila dejavnost mirovnikov nekoliko bolj omejena na teme kraj- šega trajanja, pobudo v zvezi z ugovorom vesti in civilnim služenjem vojaškega roka pa so vzdrževali pri življenju na publicisti čni ravni. Leto 1988 je bilo v zvezi z mrežo pobud, ljudi in institucij, ki so jo v preteklih letih spletli aktivistiNDG, prelomno. Poletje tistega leta je bilo namre č zaznamovano z dogajanjem v zvezi s procesom proti četverici. V zvezi s tem dogajanjem so potekali množični pr otesti pred stavbo vojaškega sodiš ča v Ljubljani ter ve č večjih demonstracij, ki se jih je udeležilo med deset in trideset tiso č ljudi. V zvezi s tem procesom je v ci vilnodružbeni sferi nastal Odbor za varstvo človekovih pravic, ki prevzel omre žje gibanj ter mladinske organizacije. Ta Odbor je delo- val po na čelu prostovol jnega včlanjevanja in celo evidentiranja kolektivnih in individualnih članov, ki jih je bilo na vrhuncu tega gibanja ve č kot sto tiso č. 25 Takrat se je pokazal res ničen obseg civilnodružbenega gibanja, ki je nastajalo tudi pod vplivom NDG in v institucionalnem okviru slovenske mladinske orga-nizacije. Gibanja so s tem sicer izgubila svoj potencial, saj so v novih oko- liščinah v času, ko je bilo polje med družbo in politiko nekoliko bolj odprto, pobudo prevzeli novi akterji, predvsem novoustanovljene zveze, predhodnicetakrat še nedovoljenih politi čnih strank. Spomladi 1989 je vprašanje opore čništva še enkrat potovalo skozi i nstitucije. Takrat je Predsedstvo SFRJ v dopolnilih k zakonu o vojaški obveznosti pred- lagalo, da bi verski opore čniki lahko služili dvojno dobo vojaškega roka v JLA že ob prvem prihodu v vojašnico in ne šele po prvi zaporni kazni. Sl ovenska mladinska organizacija je proti temu protestirala, a je bilo takšno dopolnilovseeno sprejeto. To namre č ni bil niti minimum zahtev, ki so jih postavljali mirovniki, saj je ve čina opore čnikov zavra čala tudi služenje znotraj vojske brez orožja, poleg tega je bila dvojna doba o čiten ukrep, ki naj bi zmanjšal število oporečnikov, kar pa je bil po mnenju mirovnikov tudi že poseg v pravico do ugovora vesti. Ne glede na to pa je bil to vendarle uspeh mirovnega gibanja, saj je bila to prva »sistemska rešitev« (tako so jo imenovali mirovniki sami), ki je verske opore čnike dekriminalizirala. Kljub tej sistemski rešitvi pa še vedno o problemu ni želela niti razpravljati zvezna konferenca jugoslovanske mladine.Čepravje ta rešitev dajala videz, da se bo odnos oblasti do te in podobnih pobud začel postopoma spreminjati, je del jugoslovanskih oblasti še vedno pobudo obravnaval kot element sovražnega delovanja z namenom razbijanja JLA. Mar- ca 1989 je namre č Zvezni izvršni svet obravnaval širši sklop ugotovitev v zvezi z napadi na koncept splošne ljudske obrambe in zlasti na JLA in takrat celougotovil, daje »bistvo ideje o »civilnem« služenju vojaškega roka v glavnem 25 Ali H. Žerdin: Generali brez kape: čas odbora za varstvo človekovih pravic. Ljublj ana 1997. Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 362usmerjeno v to, da se z ustvarjanjem opozicije v družbi ustvarja tudi ustrezna opozicija do armade, pri čemer bi se le ta prakti čno omejila na pla čance in prostovoljce.«26 Kasneje so mirovniki pobudo še naprej promovirali v širšem kontekstu zahtev po demilitarizaciji Slovenije, vendar do nadaljnjih sistemskih rešitev vjugoslo vanskem državnem okviru ni prišlo. Proces uveljavljanja pobude za priznanje ugovora vesti in civilne službe je bil najpomembnejši projekt ne le mirovnega gibanja, ampak NDG v Slovenijinasploh – tako po vsebini kot tudi po strukturi dogajanja. S sodelovanjemmirovnikov v okrilju RK ZSMS in s postavljanjem delegatskih vprašanj je celoten projekt na konkretnem primeru preizkusil vse kanale delovanja samo- upravnega in delegatskega politi čnega sistema kot pobuda, ki je nastala zunaj tega sistema in je uspela vanj prodreti kljub njegovemu odporu. Vloga ZSMS jebila v tem pro cesu ključnega pomena. Ne le da je skrbela, da je bilo delovanje mirovnikov legalno, omenjene kanale so aktivisti gibanj lahko uporabljali le s pomočjo ZSMS, saj je ta organizacija njihove pobude in predloge posredovala v sistem. Sama se je sicer zelo omejeno aktivirala v mirovniških in drugihvprašanjih in ni aktivno sodelovala pri konfrontacijah z drugimi DPO alivojaškimi in zvez nimi oblastmi, niti se ni posebej angažirala pri oblikovanju vsebin pobud. Zgodilo se je celo, da je delovna skupina za mirovna gibanja, ki je delovala v okviru vodstva ZSMS, od te iste mladinske organizacije terjalaodgovore na svoje po bude na podoben na čin, kot jih je terjala od drugih DPO in oblasti. *** Realen zgodovinski izkupi ček naveze NDG–ZSMS je bil predvsem ta, da so določene vsebine, ki so bile bodisi že del politi čne in družbene kulture Zahodne Evrope, bodisi so si tudi tam šele poizkušale izboriti svoje mesto, postale del političnega in družbenega prostora tudi pri nas. Poleg vpliva na realno politiko slovenskega in v nekoliko bolj omejenem smislu tudi jugoslovanskega prostoraje pomemben tudi vpliv, ki so ga NDG prek kanalov ZSMS imela na javno mnenje. Pri tem so imeli pomembno vlogo nekateri mediji, denimo Radio Štu- dent, Tribuna, Katedra, predvsem pa revija Mladina. V za četku osemdesetih let je bil to še pretežno nezanimiv in slabo bran časopis, v drugi polovici ose m- desetih let pa vedno bolj pomemben oblikovalec javnega mnenja. 27 Odpiral je nekatere za oblasti neprijetne teme in se v precejšnji meri utemeljil tudi kot glasilo novih družbenih gibanj na podro čju vsebin, ki jih je podprla tudi ZSMS. Gibanja so v navezi z ZSMS predstavljala predvsem teoreti čno osnovo idejnega sveta, ki je bil vsaj v za četku osemdesetih let slovenskemu socialisti čnemu 26 ARS, AS 1589, šk. 2670/30, Informacija »Bistv o, vzroki in ocene napadov na koncepcijo splošne ljudske obrambe in zlasti na JLA«, Skupš čina SFRJ, Zvezni izvršni svet, marec 1989. 27 Vrednote v prehodu I.: slovensko ja vno mnenje 1968–1990. Ljubljana 1997. Blaž Vurnik Nova družbena gibanja v objemu Zveze socialisti čne mladine Slovenije 363okolju tuj. A maloštevilnost pripadnikov in aktivistov gibanj bi gibanja sama po sebi opredelila kot marginalna, če se v zgodbo ne bi vklju čila slovenska mla- dinska organizacija, ki je s svojo mrežo razli čnih organizacijskih ravneh pred- stavljala osnovo za širjenje idejnega sveta gibanj. Tako je formalna in nefor-malna zveza med gibanji in mladinsko organizacijo v obmo čju socialisti čnega sveta iz zgodovinske perspektive postala zna čilnost slovenskega prostora in njegovega prehoda iz enopartijskega v ve čstrankarski sistem s pomembnimi vplivi na kas nejši tranzicijski čas. NEW SOCIAL MOVEMENTS IN THE CONTEXT OF THE SOCIALIST YOUTH LEAGUE OF SLOVENIA SUMMARY In the end of the 1970s, certain changes started emerging in the Socialist Youth League of Slovenia (ZSMS) in regard to the attitude to the politicalsystem and the place of this youth organisation within it. Above all, the youthfunctionaries wanted more autonomy, in terms of contents, in relation to other social-political organisations. Formally ZSMS may have »covered« the young generation and transferred the interests forming within this generation into thepolitical system, providing other social-political organisations with experiencedand proven cadre. However, informally ZSMS operated as a transmitter in terms of other social-political organisations and the political system, meaning that it took the contents, forming in other parts of the political system, as its own andthen upgraded them with youth details. At this time punk appeared in Slovenia. With its attributes, for that time explicitly characteristic of subcultures, especially in terms of fashion, hairstyles, behaviour, vocabulary and, above all, music (sound as well as lyrics), punk, to a certain degree, aroused general indignation, and it also provoked a responsefrom the authorities, which rejected it as non-socialist and as a phenomenonforeign to a self-management society. The story of punk and its (unintentional) links with the political system is needed in order to understand the subsequent relations between new social movements and ZSMS. Namely, when it came tothe question of whether to reject punk or integrate it in the context of the youthinterest pluralism, ZSMS decided to defend punk, and at the next stage it alsodecided to provide the conditions for punk culture production. Such a decision was also in the context of rejecting the role of this youth organisation as a trans- mitter and represented the introduction of relations with new social movements. New social movements (pacifistic, ecologic, spiritual and certain others) introduced the contents of similar Western movements into the Slovenian space. Because of this and also because their initiatives were not created within the existent political system, these movements were a bit suspicious, and especially Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 364unable to ensure the formal space for th e assertion of their viewpoints. Because certain topics also touched upon the untouchable parts of the system (for example, the army), they were often on the brink of criminal persecution oreven over the brink. Therefore the movements needed two things: protectionwithin the political system and conditions for their activities. Both wereprovided by ZSMS, which all through the 1980s gradually integrated certain contents, which these movements represented, into its theoretical context, while at the same time formally protecting these movements from the authorities. Therelationship between the movements and the youth organisation was multi-faceted. The question posed by the contemporaries was who needed whom more: the movements the youth organisation or vice versa. While ZSMS in fact ensured a legitimate position within the system for the movements, themovements provided the youth organisation with contemporary contents andexpert background in regard to certain issues, which ZSMS knew how to takeadvantage of when establishing its public reputation. The final unravelling of the relationship between the movements and ZSMS was prevented by the changes in the years 1988 and 1989. At that time, ZSMS based the substance ofits transformation into a political party almost entirely on the contents providedby these movements, while the movements lost their importance and mo- mentum at the onset of a new movement, related to the Trial of the Four and the new political situation in Slovenia. We could even state that at that time themovements exhausted their historical moment.