ZADOVOLJIVO POSLOVANJE GOSPODARSTVA V LETU1990 Kljub težavam, ki spremljajo gospodarska podjetju pri poslovj nju že nekaj let, je občinsko gospodarstvo v letu 1990 doseglo zadovoljive rezultate. Doseglo je pozitivni flnančni izid. Na prvi pogled dosežene številke sicer niso preveč razveseljive, vendar nam primerjava z gospodarstvom mesta Ljubljane in republike pove, da je občinsko gospodarstvo poslovalo uspešneje. Pri nekaterih elementih, ki so prispevali k pozitivnemu finančnemu izidu, je ugotovljena tendenca padanja, vendar pa je ta manjša kot v širšem prostoru. Pa si oglejmo nekaj elementov, ki so prispevali k izidu leta 1990. Na zunanjetrgovinskem področju sicer občinsko gospodarstvo ni več neto izvozno, vendar so na tem po-dročju doseženi pozitivni premiki. Skupni izvoz se je glede na leto poprej zmanjšal le za 0,6% (konvertibilni za 0,7%), uvoz pa povečal le za 1,3%. V strukturi izvoza se je povečal delež finalnih izdelkov za 10 % in znaša se-daj 81,3 %, zmanjšal pa delež surovin in proizvodov nizke obdelave. Po-datki pa tudi kažejo, da je občinsko gospodarstvo v manjši meri odvisno od klirinškega trga kot v povprečju gospodarstva mesta kot celote. Po standardnem slabšem začetku leta in izboljšanju oz. rasti proizvod-nje v mesecih juniju, juliju, avgustu in oktobru, je bilo pričakovati zadnja dva meseca še večjo aktivnost indu-strije. Vendar pa je ponoven padec proizvodnje povzročil, da je bila dose-žena rast negativna (4,9%). Ten-denca padanja industrijske proizvod-nje je bila ugotovljena tudi na ravni mesta (za 12,3%) in republike (za 10,5%). Zadovoljivejša pa sta po-datka, da so se kljub zmanjšanju pro-izvodnje občinske zaloge izdelkov zmanjšale, izboljšala pa se je tudi pre-skrbljenost moščanske industrije z do-mačimi in uvoženimi surovinami. Občinsko gospodarstvo je sicer v letu 1990 doseglo pozitivni finančni izid, vendar pa sta dva podatka ne-ugodna, to je padanje deleža akumu-lacije in nazadovanje naložbene de-javnosti. Podobne tendence so zna-čilne tudi za širši prostor, imela pa bodo dolgoročne posledice. Veča se tudi število izgubašev in skupen zne-sek izgub. Od 52 izgubašev jih je 28 ugotovilo izgubo v podjetjih z za-sebno lastnino. Delež izkazane izgube občinskega gospodarstva znaša v strukturi 15,8% izgub v mestu. Likvidnostna problematika je pri-sotna tudi v naši občini, vendar ne zavzema takih razsežnosti kot v šir-šem prostoru in na splošno ni kri-tična. V občini je januarja imelo blo-kirane žiro račune le pet podjetij, v mestu pa 139. V občini se povečuje tudi stopnja brezposelnih prebival-cev, vendar gre ta brezposelnost na račun podjetij iz drugih občin. Na koncu še o doseženem povpreč-nem osebnem dohodku. V občini je ta znašal 6135 din in je nekoliko manjši od mestnega - 6218 din - in večji od republiškega - 5410 din. Število zapo-slenih se je povečalo na račun zapo-slenih v zasebnih podjetjih. Konec leta je bilo v občini že 22.823 zaposle-nih. V zadnjem letu se je z vrsto zakon-skih sprememb pristojnost občine za poseganje v poslovanje gospodarstva močno skrčila. Glede na to upravni organi posvečajo več pozornosti in usmerjajo svoje aktivnosti v področja, kjer ima občina možnost prispevati k razvoju moščanskega gospodarstva. Obširnejše aktivnosti so na naslednjih projektih: - spodbujanju hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva in sicer prek kreditiranja pod ugodnejšimi pogoji. Prednost je dana proizvodnim dejav-nostim, novemu zaposlovanju, pro-jektom z ekoioško sanacijo in stori-tvenim dejavnostim, zla ;ti na področ-jih, kjer so ta v občini deficitarna. Možnosti za pridobitev si ¦jdstev imajo tako zasebni obrtniki kot mala po-djetja z do 50 zaposlenimi. V te na-mene je bilo namenjeno 2 mio din. Preučujejo pa se tudi nove možnosti pospeševanja razvoja (kreditiranje po drugih osnovah, subvencije, itd.) - zagotovitvi prostorskih možnosti razvoja. Glede na to, da je občinskih prostorov malo (86) in se v vseh tudi opravlja kaka dejavnost, je možnost na tem področju v čim hitrejši realiza-ciji oz. izgradnji prostorov, ki so z ur-banističnimi dokumenti že oprede-Ijeni. Druga možnost pa je preverba ostalih še prostih lokacij za te po-trebe. Vodijo se že aktivnosti za pri-pravo izgradnje trgovin, servisnih in ostalih objektov v Zalogu, Kašlju, Fu-žinah in Novih Jaršah. Sodelujemo pa tudi pri pridobivanju investitorjev - v pripravi je tudi projekt organi-ziranja javnih del v občini. Projekt se izdeluje v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje R Slovenije. Izdelujejo se možne variante in iščejo primerne vrste brezposelnih delavcev občine za posamezna dela - čedalje bolj iskana in pomembna pa je tudi svetovalna funkcija. V ok-viru svojih pristojnosti upravni organi povečujejo sodelovanje zlasti z zaseb-nim sektorjem. V ta namen trenutno poteka tudi akcija sklicevanja zaseb-nikov. Na teh informativnih pogovo-rih se ta sektor seznanja z novostmi na področju zakonodaje ter aktiv-nostmi občinskega izvršnega sveta na področju razvoja. Naloge so obširne, glede na zani-manje in tudi že dosežene uspehe pa se aktivnosti upravnega organa na teh področjih še povečujejo. M.Z.