QISSjom ^AND r~'/lC6UCe... NO. 77 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 15, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII KISSINGER VIDI OVIRO V POMIRJEVANJU 1 ZSSR Državni tajnik je dejal v svojem govoru v St. Louisu, da predstavlja sovjetsko izkoriščanje strateških priložnosti oviro pomirjevanju med ZDA in ZSSR. Nova trenja lahko spodkopljejo vse, kar je bilo doslej doseže-nega. “ “ “ * ■^WASHINGTON, D.C. — Dr- 2jCldtl^€ V&Stt žavni tajnik Henry Kissinger je imel v začetku tedna govor v St. Louisu v državi Missouri, nato pa še tiskovno konferenco. V govoru pred Svetom za svetovne zadeve je Kissinger razlagal ameriško zunanjo politiko 'in njene cilje in pozival k udeležbi pri reševanju svetovnih vprašanj in zadev v povietnam-ski dobi. “Dejstvo, da nisno uspeli v eni. nalogi, ne pomeni, da ne bomo uspeli v drugih,” je poudaril državni tajnik in nadaljeval: “Če v dobi po Vietnamu bežimo pred odgovornostjo tako nepremišljeno, kot smo hiteli v obveznosti pred enim desetletjem, se borno gotovo znašli v dobi kaosa, in nevarnosti, veliko večji od vseh naših preteklih skušenj.” Dr. H. Kissinger je izjavil, da smatra zvezna vlada “naše zaveznike in prijatelje za našo prvo odgovornost”. Nato je razpravljal o odnosih s Sovjetsko zvezo. Na tem polju je prva naloga preprečevanje jedrske vojne. Navedel je dosežke na tem polju ter opozoril na razširitev odnosov na gospodarskem in kulturnem področju. Dejal je, da je bila, dosežena “politična in vojaška ustalitev v Evropi, da pa drugod v tem pogledu ni bilo uspeha”. "Razširitev sovjetske vojaške sile in njena raztegnitev preko Vsega sveta sta za nas resna skrb. Pripravljenost Sovjetske žveze za izkoristitev strateških priložnosti... predstavlja težko breme za detento. Če se ta preobrne v obrazec za še več izbranega izkoriščanj a priložnosti, bodo novi tokovi v odnosih ZDA in ZSSR v nevarnosti. Če bodo naša trenja na robeh ostala in še bolj, če se bodo zaostrila, bo hapredek, ki je bil doslej dosežen, končno spodkopan,” je dejal Kissinger. Posebej je poudaril da “moramo prerasti stališče, da je Vsak naš neuspeh sovjetski u-speh in da je vsaka težava, ki jo imamo, posledica s o v j e tskega delovanja”. Opozoril je na potrebo edinosti doma, če naj u-spevamo v svetu. Dr. Henry Kissinger bo v začetku tedna imel razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom A. Gromikom na Dunaju, od tam pojde na razgovore z nemškimi voditelji v Bonn, od koder bo obiskal Zahodni Berlin, pa ttato letel v Ankaro na sestanek članic CENTO (Central Treaty Organization). Koncem tedna Se bo vrnil v Washington, da se bo s predsednikom Fordom dogovoril o predsednikovem o-bisku v Evropi, najprej na sestanku NATO, nato v Madridu, Salzburgu in Rimu. Vremenski prerok Večinoma jasno, popoldne postopna pooblačitev z verjetnostjo dežja, najvišja temperatura okoli 70 F (21 C). Nocoj verjet-host dežja 50%, jutri 20%. DETROIT, Midi. — Upanje na večjo prodajo avtomobilov v maju je šlo po vodi, prodaja novih avtomobilov je padla za 21% napram lani in pričakujejo, da bo produkcija omejena, če se položaj ne bo skoro izboljšal. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je odkloni! prošnjo, mesta New York za bilijon dolarjev zveznega posojila za tri mesece ker v tem ne vidi nobene resnične rešitve, ampak le odlaganje trdih odločitev. Mesto New York je v hudih denarnih težavah in njegov kredit Je padel. MOSKVA. ZSSR. — Tass je objavil kratko poročilo brez navedbe vira, da je bila zasežena ameriška ladja Mayaguez zapletena v vohunjenje. — Washington je izjavil, da ladja ni prevažala nobenega orožja, kot je bilo prvotno objavljeno in da ni bila zapletena v nobeno nedovoljeno dejavnost. Palestinci ne bodo zastopani v Ženevi Arabski voditelji se ne morejo zediniti za skupno stališče, zato izgledi za uspeh konference v Ženevi niso posebno dobri. BEIRUT, Lib. — Voditelji Palestinskih Arabcev so izgubili upanje, da bi bili ti zastopani na konferenci v Ženevi za Srednji vzhod. ZDA tako udeležbi za sedaj odklanjajo, Izrael pa je odločno izjavil, da pa njo ne pristane. Zdi se, da je tudi Sovjetska zveza prišla do zaključka, da je zaenkrat verjetno boljše, da Palestinski Arabci na konferenci niso zastopani. V vodstvu Palestinske osvobodilne organizacije, ki jo vodi Yasir Arafat, sodijo, da bodo zaključki v Ženevi, če bo konferenca tam uspela, pptrjeni končno v Združenih narodih, kjer bodo oni zastopani. Tam naj bi bile njihove pravice določene in končno potrjene ter vključene v skupen sporazum o ureditvi Srednjega vzhoda in miru med Arabci in Izraelci. Moskva se je prizadevala zadnje mesece doseči edinost stališč pri voditeljih arabskih držav, pa po vsem sodeč ni uspela. V Moskvi so bili zastopniki E- Kambodžanci bi le radi pomoč iz tujine BANGKOK, Taj. — Komunistična vlada Kambodže je prve dni izjavila, da ne mara od ni-i kogar nobene gospodarske pomoči. Ta teden je prišla do drugega zaključka. Izjavila je, da je dobrodošla vsaka pomoč, toda mora biti brez vsakih pogojev in obveznosti. Nobena taka pomoč ne bo motila temeljnih načel “neodvisnosti, nevtralnosti in neuvr-ščnenosti”, je objavil radio Phnom Penh. AMERIŠKA LADJA IN NJENO MOŠTVO REŠENA IZ KAMSODŽANSKIH ROK Ameriške oborožene sile so včeraj rešile ladjo Mayaguez, ki so jo Kambodžanci v ponedeljek ugrabili, zasedle mali otok Koh Tang, izsilile izročitev ladjine posadke z napadom na letalsko-pomorsko oporišče pri pristanišču Kompong Som. Do doslej objavljenih podatkih sta 2 ameriška marina mrtva, 8 pa ranjenih. VIENTIANE. Laos. — Laoška giPta. Sirije, Iraka m Yasir A- rafat, predsednik vlade A. Kosygin je sedaj na obisku v Libiji in v Tuniziji. Predsednik. Egipta Sadat je o-biskal Kuvajt, Irak, pojde v Jordanijo in Sirijo. Tudi on se prizadeva za dosego enotnih stališč. Med tem je prišlo med Sirijo in Irakom do tako ostrega spora, da pričakujejo prekinitev vseh stikov med njima. vlada se je opravičila zaradi napada na ameriški urad v Sa-vannakhetu, kjer so demonstranti prijeli tri ameriške uradnike, in zaradi napada na ameriški urad v Luang Pra-bangu. ZDA so objavile, da bodo svoje zastopstvo v Laosu, kjer je sedaj okoli 1000 Amerikancev, v naslednjijh dneh močno zmanjšale. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval 405 milijonov dolarjev pomoči za vietnamske begunce. Senat bo o tem. verjetno glasoval danes in pričakujejo, da bo pomoč prav tako odobril z veliko večino. MOSKVA, ZSSR. — Zunanji minister Gromiko se je obregnil ob Kissingerja, ki da zagovarja povečanje izdatkov za oboroževanje ZDA, ko govori. , o pomenu izboljševanja odno-11___^ sov z ZSSR. BEIRUT, Lib. — Egiptski predsednik Sadat je mnenja, da Poseben sestanek OAD za ukinitev bojkota Kube WASHINGTON, D.C. — Na posvetovanju Organizacije a-meriških držav — OAD tod je bilo sklenjeno, da bo v juliju posebni sestanek OAD v Kostariki, kjer bodo uredili vse poza ukinitev bojkota Kube. Potrebna je sprememba določil, ker za ukinitev bojkota ni dvotretjinske večine, kot jo do-imajo ZDA v rokah 7)0% vseh zahtevajo, kart za reševanje spora med' Tako bodo v Kostariki spre-Izraelom in Arabci. Dejal je, menili določilo za take sklepe od dvotretjinske na navadno večino. Ko bo ta sprememba potrjena, bo mogoče bojkot Kube končati. da se bo obrnil na ZDA za pomoč pri reševanju finančnih obvenosti Egipta do Sovjetske zveze. Britanske stiske Ko inflacija povsod v industrijsko razvitih državah popušča, je v Veliki Britaniji porastla. LONDON, Vel. Brit. — Velika Britanija se ne more sprijazniti z dejstvom, da živi preko svojih dohodkov in da tako ne bo več moglo dolgo iti. Tekom 12 mesecev od lanskega do letošnjega marca sol cene porastle povprečno za 21'c, v zadnjih treh mesecih pa, so rastle celo na • povprečni' ravni 25 %. To j e posebno opazno in težavno, ker je inflacija po vseh ostalih industrij sko r a z vi t i h državah močno popustila.-1 V Italiji se je v zadnjih 3 mesecih zmanjšala na povprečno raven 15.4',, V Franciji na 11.4%, v ZDA na 7.8%, v Zahodni Nemčiji na 7.1%, na Japonskem pa celo na 4.9%. Ko so delavske unije v drugih industrijskih državah v svojih zahtevah po višjih plačah postale umirjenejše, so britanske e-nako bojevite in zahtevne. Hočejo večje in večje plače, ne brigajo pa se za večjo produktivnost; s katero bi bilo mogoče povečane plače kriti. Predsednik vlade Harold Wilson je v začetku tega tedna v nastopu na televiziji novedal jasno, da je Velika Britanija v naj večji gospodarski krizi od leta 1931. Po njegovem ima še vedno možnosti, da se reši iz stiske, toda za to so potrebne žrtve. Očitno je, da se bodo morali Britanci sprijazniti z znižanjem svoje življenjske ravni in z vztrajnejšim in učinkovitejšim delom. Treba se bo odreči vrsti ugodnosti in predpravic in se trdo lotiti dela. Vlada se tega zaveda in položaja prav nič ne prikriva, delavske unije pa se WASHINGTON, D.C. — Pred- ci so ladjo zadržali in niso dali sednik Gerald R. Ford je nekaj nobenega odgovora na zahtevo po polnoči danes zjutraj objavil,; vlade ZDA, da ladjo in posadko da so ameriške oborožene sile | takoj izpuste. Ko je izgledalo, •potem, ko so v torek potopile da hočejo posadko ladje, ki^so tri kambodžanske bojne čolne, 1° s prepeljali na otok bližje včeraj osvobodile ameriško lad-,obali Kambodže> 50 a^eriška jo Mavaguez in prisilile vlado'letala naPadla kambodžanske Kambodže, da je izročila vso^* ladif in ^ ^ posadko v ponedeljek ugrablje-'P1^^^^,31.^ P+®s v ne ameriške ladje. Ameriški marini so zasedli otok Koh Tang po precejšnjem odporu, letalske sile pa so napadle, kambodžan-ško letalsko-pomorsko oporišče pri Kompong Som. Pri tem napadu naj bi bilo uničenih na tleh kak ducat kambodžanskih letal in potopljenih par bojnih čolnov. Nastop ameriških oboroženih sil je bil nagel, učinkovit in Po vsem sodeč je ta ameriški nastop preprečil premestitev ujete posadke ameriške ladje na kambodžansko celino. Napad na kambodžanske vojne ladje Vlada ZDA je poskušala ladjo Mayaguez in njeno posadko osvoboditi s posredovanjem Pekinga. Kambodža baje ni dala nobenega odgovora in predsednik Ford ter njegovi svetovalci je dosegel postavljeni cilj, zato, je žel v javnosti in Kongresu 1 50 se odločUi za uPorabo sile' P° splošno odobravanje. ponovni seji Narodnega varnostnega sveta je predsednik Ford Ladja ugrabljena v p0nedeljek obrazložl1 vodnikom Som. Ni bilo dolgo, ko je priplula kambodžanska ladja z ra-zobešeno belo zastavo do ameriškega rušilca Wilson in mu izročila moštvo ladje Mayaguez. Vlada ZDA je sporočila kam-bodžanski vladi, da bo takoj ustavila vse sovražnosti, kakor hitro bo posadka ladje izročena Amerikancem. Pri nastopu oboroženih sil ZDA so sodelovale letalnosilka Coral Sea, rušilec Wilson in še par drugih vojnih ladij. Na poti v Tajski zaliv sta letalonosilki Hancock in Okinowa, v pripravljenosti pa je tudi del ostalih ameriških oboroženih sil na Pacifiku. Tajska se jezi Vlada tajske je včeraj glasno protestirala proti prihodu ameriških marinov in trdila, da so ti prišli brez njene predhodne vednosti in dovoljenja. Zahtevala je, da so do 8. zvečer umaknjeni z njenih tal. To se seveda ni zgodilo, pač pa so ti marini osvobodili ameriško ladjo Mayaguez in zasedli kambodžanski otok Koh Tang. Vlada ZDA je danes izjavila po ponovni zahtevi Tajske, da morajo marini danes iz Tajske, da bodo ti umaknjeni takoj, ko bodo na razpolago ladje, da jih vzamejo na krov. Zdi se, da so Tajci glasnejši s protesti, da bi bolj prepričali Kambodžance, da oni pri nastopu ZDA niso imeli nič zraven in da hočejo živeti v miru in dobrem sosedstvu s Kambodžo. * * * Ameriški odločni in nagli vojaški nastop za rešitev ladje in njene posadke je bil sprejet v javnosti in v Kongresu s splošnim odobravanjem. Le nekateri so bili kritični, tako je sen. McGovern dejal, da je predsednik Ford poslal oborožene sile prehitro, ker ni počakal na diplomatsko posredovanje preko Pekinga. ■-----o----- ZSSR pokazala svoje vesoljsko središče tujim novinarjem KALININGRAD, ZSSR. — Sovjetski ‘zastopniki so v ponedeljek povabili v sovjetsko jedrsko središče tod tuje novihar- upirajo in nasprotujejo predlo- kakih 80 milj od kambodžanske gom in načrtom vlade, v kateri obale in kakih 8 milj od malega imajo one dejansko preko delav- otoka, ki si ga lastita Kambodža ske stranke odločilno besedo. in Južni Vietnam. Kambodžan- Kambodžanski bojni čolni so gena^ je včeraj v posebni reso-ustavili ameriško ladjo Maya- odobril odločen predsedni- guez v ponedeljek, ko je plula kov nastop Osvoboditev ladje Mayaguez svoj načrt in dobil zanj podporo, je in jim ga razkazali kot vdel JUGOSLAVIJA POKAZALA MODERNO SOVJETSKO OROŽJE IN OPREMO BEOGRAD, SFRJ. — Obletnico konca druge svetovne vojne je Jugoslavija letos praznovala z obsežno vojaško parado, pri kateri je prvič pokazala rakete sovjetskega izdelka, pa tudi nekaj lastnega modernega orožja in opreme. Zahodni opazovalci so bili iz-nenadeni nad raznimi vrstami p r o t i 1 e t alskega orožj a sovjetskega izdelka, ki ga je Jugoslavija ob tej priložnosti pokazala. V pogledu opreme in orožja so jugoslovanske o-borožene sile modernejše in učinkovitejše, kot so sodili. Jugoslavija je bistveno iz-> popolnila svojo oborožitev in to pretežno iz sovjetskih vi- rov. Tuji opazovalci niso gotovi, kolikšne količine modernega orožja je Jugoslavija dobila iz Sovjetske zveze, sodijo pa, da dobave tega orožja niso znak kake nove tesnejše vezi med Beogradom in Moskvo. Med sovjetskimi raketami so nekatere najmodernejše vrste za streljanje na letala s tal kot tudi raketa za streljanje s tal na cilje na tleh (Ža-ba-7). Prvič so pokazali v Jugoslaviji s o v j e t ske rakete vrste SA-3, obrambno orožje proti letalom v veliki višini, SA-6, namenjene obrambi pred nizko letečimi letali, in SA-7, pehotno orožje, ki ga je mogoče rabiti z ramena vo- jaka in sledi letalu s posebnim vodilnim sistemom na temelju vročine, ki jo pušča v zrak letalski motor. Med doma izdelanim orožjem po sovjetski licenci je raketa proti tankom, naprava za množično izstreljevanje raket, nova vrsta oklepnega voza, oboroženga z raketami in 22 mm topom, lovsko jet letalo “Orel”, ki ga je Jugoslavija razvila skupaj z Romunijo in ga skupno gradijo za letalstvi obeh držav. V paradi so bile vrste sovjetskih tankov, letal in helikopterjev. Vojaški paradi je osebno prisostvoval Tito, navzoče pa so bile poleg sovjetske dele- gacije tudi francoska, britanska in ameriška. V tej sta bila bivši kong. John Blatnik iz Minnesote in gen. Clay Buckingham, namestnik načelnika glavnega stana armade ZDA v Evropi. Zahodni opazovalci v Jugoslaviji “ne vidijo”, kot trdi sodelavec “Washington Post” v Beogradu, v dobavah novega sovjetskega orožja in opreme oboroženim silam Jugoslavije nobenega znaka novih, tesnejših stikov med Beogradom in Moskvo, toda te vsekakor pomenijo, da so ti odnosi kljub vsem trenjem, ki so se v zadnjih mesecih ponovno pokazala, vsaj dobri, če že ne prijateljski. ZDA so poslale na Tajsko 1100 marinov, v Tajski zaliv pa so plule ameriške vojne ladje. Ko so bile te včeraj na mestu, so helikopterji prenesli marine z oporišč na Tajskem na ameriško vojno ladjo, nato pa so zasedli ugrabljeno ameriško trgovsko ladjo Mayaguez, na kateri je bil še ves tovor, pa nobene posadke. S helikopterji se je na otoku Koh Tang izkrcalo najprej 125 marinov, ko pa je bil odpor močan in trdovraten, so prvi skupini sledili drugi. Skupno je sodelovalo pri nastopu na otoku 250 marinov, od katerih sta dva mrtva, 8 pa ranjenih, kot je bilo X’eceno danes zjutraj. Podrobnosti še niso bile objavljene. Osvoboditev posadke Istočasno so ameriške letalske sile v podporo nastopu marinov pri reševanju ladje Mayaguez in njene posadke, napadle letalsko-pomorsko oporišče na celini v bližini pristanišča Kompong priprave na skupni ameriško-sovjetski' polet v vesolje v letošnjem juliju. Iz Clevelanda in okolice Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob 8. redno mesečno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue. “Freedom Train”— V Cleveland je včeraj pripeljal “American Freedom Train” in se ustavil za Stadionom v mestu. Sestavljen je iz 23 voz, od tega 8 razstavnih z raznimi historičnimi dokumenti. Vlak bo obiskal rane kraje v ZDA v zvezi s praznovanjem 20-letnice ustanovitve ZDA. Bombašem za petami?— Policija išče dva moška, ki naj bi bila v zvezi z bombnim napadom na hišo D. Greena na Waterloo Rd. pretekli ponedeljek zjutraj. Zasegla je njuna avtomobila. Ameriška Domovi ima IV’ /Vili/i 1 M malenkostne vsote posmrtnin- j vepka’ venski narodni dom, v katerem se je potem živahno odvijalo slovensko kulturno in družabno življenje. V svojih Narodnih domovih so Slovenci imeli lastne prostore za kulturne in družabne prireditve, za poroke, za sestanke in seje. Slovenski narodni domovi so postali narodna središča v slovenskih naselbinah in te varovali pred razpadom. Da, predragi prijatelji, takšni so bili prejšnji slovenski večeri in na tistih večerih so naši predniki gradili bogato narodno dediščino, ki smo jo mi od njih prevzeli. In mi se moramo sedaj odkritosrčno vprašati, kako smo mi upravljali to bogato dediščino? skega zavarovanja, za katere so vsak teden odbili od plače pretirane prispevke. Delavci so za svojo zaščito morali plačevafi več kot je zaščita bila vredna. Ustanovitev bratskih organizacij Iz takšnega položaja, ko so bili naši ljudje do skrajnosti izkoriščani in nikjer niso mogli dobiti zaščite za slučaj nesreče, so zrastle naše prve bratske podporne organizacije, ki so od takrat’ do tega časa ogromno do- Cerkve še vedno življenjska sila v naših naselbinah Hvala Bogu, cerkve so še vedno življenjska sila v naših na-delavce bo: se2binah. Tam je prostor, kamor se zatekamo za pomoč v stiski, nesreči in žalosti. Cerkev sv. Vida, našo osrednjo farno cerkev, so pred nekaj časa lepo pre-k šoli je bila prizidana šolska telovadnica - av- ditorij. Sestre-učiteljice v farni šoli Sv. Vida so dobile novo stanovanje. Pri Mariji Vnebovzeti Collinwoodu so Slovenci postavili krasno novo cerkev, v Euclidu so nastale nove župnije, kamor so se vpisali Slovenci in te so danes za nas bolj potrebne, iot bi bile kdajkoli poprej. Ali smo kot ameriški državljani izpolnili svoje naloge in dosegli naše cilje? Mislim, da Večerih zbirali in se med seboj 1 brega storile za naše ljudi. A ko Posvetovali, kako bi se mogli hajboljše vživeti v to deželo z Oeomejenimi možnostmi za napredek. Drug drugemu so radi pomagali. Na takšnih slovenskih večerih so naši predniki delali skupne načrte, kako premagovati vsakodnevne težave in so v tesni povezanosti usmerjali svoje delovanje za skupno, korist v bodočnosti. Sodnik A. Pryatel Najprej so postavili cerkev Najprej so sklenili in storili to, kar so tudi naredili prvi pil-grimi, namreč, da so za; svoje duševne potrebe postavili cerkev, v kateri so potem v svojem, jeziku in po svojih navadah častili Boga in Ga prosili, da jih v°di v tujem svetu. Od svojega uboštva so si pritrgovali, hranili tu dajali - ne samo za svojo cerkev, ampak tudi za šolo, v kateri so se njihovi otroci učili brati, Pisati in računati. Opeke v teh zgradbah so bile položene in prehojene z voljo in zvestobo cerkvi bi svojemu narodu. 0 vračanju domobrancev pred 30 leti IV. NEW YORK, N.Y. — Slovenski narodni odbor je bil zmotno prepričan, da bodo ainigld-ameri-ške čete zasedle Slovenijo. Bila je naravno prehodno ozemlje za pohod v Avstrijo in za oskrbovanje zasedbenih sil v Avstriji. Res so bila pogajanja med Angleži in Titom za črto Tršt-L j u b Ijana-Maribor-Gradec, ki so jo Angleži želeli zasesti, ker bi bila nujno potrebna za uspešno oskrbovanje angleške zasedbene vojske v Avstriji. Toda Ti-, to se je na vso moč upiral temu načrtu. Pač pa sta se Tito in maršal Aleksander, vrhovni poveljnik zavezniške vojske v Italiji, februarja 19,45 v Beogradu sporazumela, da bodo Julijsko Benečijo imele zasedeno angleške čete, dokler bi to bilo potrebno za oskrbovanje zasedbe- SJovenski starostni dom Vprašati pa se moramo, kaj je naša generacija poleg ohranjanja narodne dediščine po naših prednikih še sama storila za naše ljudi. Morda ne dovolj! Moram pa omeniti Velik dosežek v našem času, ki je meni zelo pri srcu, ker je v dobro našim očetom in materam, ki sedaj preživljajo večer svojega življenja. Mi izražamo našo hvaležnost z besedami: “Vi ste skrbeli za nas, ko smo bili mladi, a sedaj vam hočemo mi pomagati v smo! Sinovi in hčere naših j vaših starih letih! in to je naš Samopomoč v stiskah V tistih časih so se ■ pogosto “brile epidemične bolezni. Ljudje so morali dolge ure opravljati težka ročna dela, ki. so za-j'adi preutrujenosti povzročala Srčne bolezni in druge bolezen-ske težave. Mnogi so umrli take siromašni, da jih niti pokopati hišo mogli in so prijatelji in 2banci morali zbrati nekaj debar j a za spodoben pogreb. Ampak celo takšna dobra volja je haogla pomagati le do neke me-3e> ker so bili tudi časi, ko Iju-' dje niso imeli niti najpotrebiiej-suga za sebe in svoje družine, k’iso imeli ničesar, kar bi si mogli pritrgati in dati drugim še v Večji stiski. Družine, ki so prej dajale za pogrebe drugih umrlih rojakov, čestokrat niso ime-k nikogar, ki bi njim pomagal za se se naši predniki vedno bolj vživi j ali v ameriško življenje, so se tudi pridno začeli pripravljati, da bodo postali ameriški državljani. Ni bilo lahko za mladega človeka v tujem svetu s popolnoma različnimi navadami, daleč proč od svoje ljube družine, se začeti z veseljem učiti osnovnega znanja za sprejem državljanstva. Slovenskemu človeku je bila zavest spoštovanja zakonov in javnega reda vcepljena že po poslušnosti božjim nau kom in gorje vsakemu, kdor se jih ni držal, ker se je sam izločil iz.družine in skupnosti. Izpostavil se je kazni sramote od svoje lastne družine, kar je bilo hujše kot postavne kazni. Graditev narodnih domov Z državljanstvom je bila pridobljena tudi volilna pravica. V tistih, časih so bili naši ljudje brezpravni, nikdo jih ni upošteval. Dobro se spominjam, kako je bil moj oče ponosen, ko je z državljanstvom dobil pravico voliti in kako se je ob volitvah skrbno pripravljal, koga bo volil. Pazljivo je prebiral Ameri-' ško Domovino, zmenili so se za večerni sestanek na primernem kraju, kjer so slovenski rojaki razpravljali in sklepali, koga bodo volili. Pomislite, da takrat še nikdo ni imel svojega avtomobila, ni bilo radia in ne televizije. Ljudje so vedno bolj pogrešali prostore, kjer bi se mogli shajati, imeti sestanke.in družabne prireditve. Slovenska kulturna in družabna razgibanost je naše prednike privedla do odločitve, da si morajo postaviti svoj lastni Slovenski narodni dom. Načrt je bil velik, a priprave za to so bile dolge, počasne in večkrat so morali načrte odložiti na poznejši čas. Pomagale so bratske podporne organizacije, ki so kupile zemljišča, priskočil je na pomoč tudi poslovni svet in čisto preprosti ljudje so -navdušeno kupovali delnice. Pomislite sedaj na tiste ko so naši Iju- prednikov so se sami izobraževali v naših šolah in postali advokati, zdravniki, profesorji, znanstveniki, mnogo je bilo izvoljenih za župane, za načelnike policije, v mestni odbor in kot ljudski predstavniki v javni upravi. In eden med Slovenci je kot meteor na nebu zažarel -začel je kot sodnik, bil izvoljen za župana mesta Clevelanda, za guvernerja države Ohio, za senatorja v Washingtonu - to je po vsej Ameriki dobro poznani naš Frank Lausche! Po njem smo postali vsi ponosni, da smo Slovenci. Večkrat sem slišal našo mater govoriti: “Še ti poskusi, Frank Lausche je vse dosegel!” Tudi narodni domovi še vedno zbirališča rojakov In ko sedaj zopet govorimo o naših Slovenskih narodnih do- ne vojske. Ce bi slučajno Titove čete zasedle Trst ter Julijsko Benečijo pred Angleži, bi se morale podvreči angleškemu vrhovnemu poveljstvu. Slovenski Dom za ostarele. Tam je, prostor, kjer morejo naši stari ljudje preživljati svoja stara leta skupno s prijatelji v slovenski domačnosti. Slovenski Dom za ostarele je postal zadnje zatočišče za toliko naših starih ljudi, da so morali mnogi dolgo čakati na sprejem. Zato so prizidali še več prostorov. Pred kratkim sem obiskal ta Slovenski Dom za ostarele in videl bolniške sestre in zdravnike, kako so pomagali starim ljudem. Tudi zgraditev tega Doma za ostarele ni bila lahka naloga - ampak volja je bila močna. Ta Slovenski Dom za ostarele je časten spomenik našim ljudem, ki so zgradili ta^ Dom brez državne pomoči, s prostovoljnim delom in s pomočjo ljudi, ki sami najbrž nikoli ne bodo v tem Domu oskrbovani. Na ta Slovenski Dom za ostarele bi nekoč mogli movih, sem prepričan, da so Slo- vzidati ploščo z napisom: Po-venski narodni domovi po toli- svečen slovenskim emigrantom, kih letih živahnega slovenskega udejstvovanja pod njih streho sedaj še bolj priljubljeni in potrebni, kakor so nam bili kdajkoli poprej. Vodstva Narodnih domov skrbno popravljajo in izboljšujejo zunanjost zgradb, prenavljajo dvorane in v njih prostorih je kar nagneteno toliko slovenskih aktivnosti kot malokdaj poprej. Za vse prireditve Slovenci napolnijo velike dvorane. Edini Slovenski Narodni Dom na St. Clairju v Clevelandu je dovolj velik, da more sprejeti množice ljudi, ki pridejo na gotove prireditve za počastitev zaslužnih Slovencev in Slovenk. ki so prišli semkaj z množico drugih, da bi bili svobodni in da s svojim delom in s svojim ravnanjem pripomorejo Amerika, da postane vzor svobode, ki naj sije vsem ljudem na svetu. Nocoj vam torej rečem: Ko prisostvujete koncertu v našem Slovenskem narodnem domu, ali ko obiščete ostarelega prijatelja, ste v nekem pomenu bili na “Večeru v Sloveniji”. In ko zvečer ležete k počitku, vas prevzema prijetna zavest, da ste v tem dnevu pomagali k srečnejšemu jutrišnjemu dnevu tistim, ki bodo za nami prevzeli slovensko narodno dediščino.. Hvala! Beg iz Slovenije se začne Angležev ni bilo od nikoder v Slovenijo. Namesto tega je 4. partizanska armada zasedla Istro in Julijsko Benečijo in maršal Aleksander, prijatelj in občudovatelj Tita in njegovih' partizanov, ni hotel storiti nobenega odločnega koraka proti, partizanski vojski — saj jo je pa tudi sam oborožil — čeprav so partizani pred očmi njegove vojske počenjali naj hujša grozodejstva in čeprav ga je Churchill nagovarjal k ostrim ukrepom proti titovcem. Ko je Slovenski narodni odbor videl, da Angležev v Slovenijo ne bo, in da je po zasedbi Istre in Julijske Benečije po partizanih ostala pot do zapad-nih zaveznikov odprta le še na jugoslovansko-avstrijski meji, je sklenil umakniti se z domobranci in četniki, preimenovanimi v “Slovensko narodno vojsko” (SNV), v Avstrijo k Angležem. Vojna je bila pri kraju, obramba Ljubljane, pred partizani bi pomenila uničenje mesta in nepotrebno prelivanje krvi, saj je Jugoslavija bila zaveznica za-padnih demokratičnih sil in po Atlantski karti ter po občečloveškem pravu so te velesile imele dolžnost zagotoviti jugoslovanskim narodom svobodne volitve in uvedbo demokratičnega režima. Umik se je začel 5. maja 1945. Ko je prebivalstvo zvedelo, da se vojska umakne k Angležem v Avstrijo, se je začel splošen beg. Nekateri so se še rešili v Italijo, večinla se je umikala z domobransko vojsko proti Avstriji. Ljudstvo je bežalo nenadoma, kakor pred povodnjo, s polja, z dela. Mnogi so zapustili vse; člani iste družine, ki so se nahajali na različnih krajih, so vsak zase odhiteli proti tujini, samo da uidejo “osvoboditvi” od strani partizanske vojske. Nekateri' deli Slovenije so bili sploh odrezani in ljudstvo ni niti moglo misliti nia big. Meje Prekmurja so bile zasedene po sovjetsko-bolgarski vojski. Novomeški domobranci niso pravočasno dobili obvestila o odhodu in zato se tudi prebivalstvo ni utegnilo umakniti. Domobranska vojska, kakih 12,000 borcev, — manjkala je novomeška skupina, ki je štela okoli 2,000 mož — je brez o-membe vrednih izgub prišla do Ljubljane. Z njo se je umikalo okoli 20,000 civilnih oseb. Partizani začasno zaprli pot Na avstrijski strani ljubeljskega predora je partizanska voj ska s k u š a la domobrancem zapreti, pot do Dravskega mostu. V treh dneh, 7.-9. maja, ko je imela. zasedene Borovlje in dravski most, je razorožila veliko nemških čet, ki so se umikale v Avstrijo. Nemci se razorožitvi niso upirali, saj bi jih na drugi strani dravskega mostu itak razorožili Angleži. Vrhu tega so jih partizani po razorožitvi mirno puščali čez most. Pri tej priliki je padlo partizanom v roke tudi nekaj četnikov, ki so prvi prišli do mostu, in kakih 600 civilistov. Te so partizani zaprli v šolo v Št. Jakobu. Ko je eden izmed njih hotel uiti, so ga ujeli in na šolskem dvorišču mu je partizan s tesarsko sekiro preklal glavo. Tudi tri od tistih, ki so skozi okna opazovali ta prizor, so na dvorišču zaklali, za Vzgled vsem drugim. Japonski delavci v zahtevah umirjenejši TOKIO, Jap. — Železničarji, poštarji in drugi državni upo-slenci so po treh dneh in pol jončali štrajk in pristali na novo delovno pogodbo, ki omejuje povišanja plač na 15%, komaj polovico tega, kar so unijski vodniki zahtevali. Vlada je izjavila, da so povišanja do 15% sprejemljiva, da pa bi večja nujno sprožila nov val inflacije.' Njeno stališče je prevladalo, ko so delavci v svojih zahtevah popustili v korist 'splošnega dobra. Angleži sprejeli slovensko narodno vojsko v zaščito . V petek, 11. niaja, so bila pogajanja z Angleži za prehod mostu. Na angleškem brigadnem poveljstvu so generalu Krener-ju, vrhovnemu poveljniku domobranske vojske, .Angleži izjavili, da angleška vojska vzame slovensko domobransko vojsko v zaščito. Zahtevali so le, naj domobranici odložijo orožje, to pa zato, da ne bi prišlo do spopadov med domobranci in partizani, kajti na Koroškem so skupno z Angleži bili tudi partizanski oddelki. Domobranci so res odložili o-ražje in Angleži so jih peljali na Vetrinjsko polje in partizanom niso niti dovolili, da bi jih zmerjali. Na Vetrinjskem polju so angleški tanki zastražili tako civilne begunce kakor domobrance pred partizani, ki so se v tolpah klatili po deželi in skušali med begunci sejati zmedo in strah, jih loviti ter pobijati. Posrečilo se jim je ugrabiti zunaj taborišča več oseb, med njimi tudi zdravnika dr. Graparja, ki so ga nato ubili. Domobranska vojska je ostala v Vetrinju do 24. maja 1945. Vsak dan so imeli svojo telovadbo, dvig slovenske zastave prepevanje slovenskih pesmi. Bili so prepričani, da bodo kratkem po zaslugi zapadnih velesil, katerih interese so branili s svojim bojem proti komunistom, spet doma, v novi demokratično urejeni Jugoslaviji, kakor so to zapadne velesile vsem svojim malim zaveznikom obljubljale v slavni “Atlantski karti”. Razorožitev od strani angleške vojske, ki so jo smatrali ,za svojo prijateljico in zaveznico, (prav zato so se zatekli k njeJ) jih je sicer bolela, vendar so zaupali angleški politični modrosti in mirno prenašali to na videz manj prijateljsko kretnjo. M. M. Vir Kuvajt ima milijon prebivalcev KUVAJT. - Ta mala državica ob gornjem koncu Perzijskega zaliva je izredno bogata na olju, saj trdijo, da naravnost plava na olju”. Leta 1970 je imela 733,000 prebivalcev, sedaj jih ima že en milijon. Po uradnih podatkih je 52.6% tujcev in med njimi imajo naj-večji delež palestinski Arabci. Carst Memorials (raška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo RO. 481-122« MALI OGLASI slovenske večere2 dje hodili od hiše do hiše in pri slovenskih družinah nabirali denar. Težki so bili takrat časi, ker mnoge naše družine niso imele dosti za svoje lastno preživljanje. A ljudje so žrtvovali in dajalk Izkazalo se je, da je bila odločitev si postaviti lasten -Slovenski narodni dom najboljša in najbolj daljnosežna odloči-j tev. V vsaki slovenski naselbini so! Pogreb njihovega očeta. Nastala si sčasoma postavili lasten Slo SKRBEN PREGLED — Slika kaže citrono,'ki so-jo vzeli potniku na letališču'Kennedy pri New Yorku, ker so na njej ugotovili nevarno rastlinsko' bolezen. Poljedelski strokovnjaki pregledujejo pri vseh vhodih v -de želo pazljivo, da ne Jezni ali škodljivega.mrčesu. * “ bi kdo zanesel kake bo- Oglašajte v “Amer. Domovini” SONČNA CALIFORNIA! Okolica San Francisco išče slovensko grupo muzikantov. Union plača. Če se zanimate kličite area code: 415—731-5573. (79) ODPRTO V PETEK 5-7 na 1094 E. 167 St. Grovewood okolica, tri leta star zidan ranč, blizu vsega; dve velike spalnici prostor za tretjo spalnico, rekreacijska soba, polna klet. Znižana cena $33,500. LEO E. BAUR REALTOR 486-1655. Kličite SANDRA PERKO 481-7359. FOR SALE — 2 FAMILY By owner, large lot, fenced yard, 2 car garage. Grovewood area. Alum, siding. $23,900. Cali 486-8472. (78) KUPIM manjši električni mešalnik za beton. Kdor bi ga prodal, naj kliče po peti uri popoldne tel. št. 486-7955. (78) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska hiša na E. 67 St., 7 sob, alum, siding, plinski nov furnez z novo garažo za 2 avto. 431-2134 -(78) Velike napake v javnih podporah stale zvezno vlado bilijon dolarjev WASHINGTON D.C. — Zvezna študija je dognala, da je bila zvezna blagajna v preteklem le tu oškodovana za okoli bilijon dolarjev na eni strani zaradi velikih napak krajevnih in državnih uradni kov socialnega skrbstva, na drugi pa zaradi na-namernih ali drugačnih napačnih podatkov podpirancev. Študija, ki je bila objavljena ta teden, kaže, da ^o znašale pomote v javnem podpiranju v državi Virginia nekako 23 milijonov, v Marylandu in District of Columbia pa po nekako 25 milijonov. V glavnem gre za napake pri podpiranju družin z o-troci brez očeta. Letno je v tem okviru izplačanih okoli 8 bilijonov dolarjev nekako 3 milijonom družin. Zvezna'študija je prišla'do zaključka, da je bilo tem družinam izplačano nekako bilijon dolarjev ali 12.5'; več, kot jim po zakonu pripada. Izdatki za socialno skrbstvo neprestano rastejo, pri takem poslovanju to ni nič čudnega. NORWOOD RD. DOUBLE Aluminum siding, full basement, copper plumbing, gas furnaces, garage, redecorated. $9,000. EDNA AVE. 2 FAMILY 5 rooms each suite, gas hot water heating system, copper plumbing, new modern baths, formica cabinet sinks. FHA-GI. $400 down. Call Joe Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9881 (78) RADA BI SKRBELA za starejšega moškega ali žensko na mojem domu. Kličite 341-5689. (78) NAPRODAJ Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole. Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop. (83) Help Wanted Male or Female JANITOR W ANTED Janitor needed at St. Mary’* Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Wanted Man for lawn maintenance, landscaping. Full or part time. Good pay. Must be good worker. 486-5493 7 AM or 8 PM [ (78). (Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO ___________ 'l.Zooooooocco ; Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ __ »ooooooccioooaooooooooooooooooooooo^ Tak kaj misliš nekoč postati? vpraša. Puščavnik, slišim? David bliskoma zakroži s svojimi očmi, — kdo izmed vas me je izdal? Ne, pravi, puščavnik ne. Kaj pa prav za prav? Še nikoli ni razmišljal o tem, kaj bi lahko nekoč postal. Kar koli, škof morebiti, če je to Gospodu pogodu. No, da, škof. To bi bilo veliko 3li malo, kakor vzamemo. Tedaj bi se moral David seveda še vse mogoče učiti, confiteor sam ne bi zadpštoval. Mar bi David rad živel v mestu in se učil, pa dolgo vrsto let? David pogleda škofa, — v mestu? Ondi je mati, reče počasi. Pa to je daleč, je rekla krama-rica, peš ni moči tja iti. Ne, peš pač ne. Toda saj je tudi še čas. Bova nekoliko premislila, pravi škof, midva oba namreč! ; Lenka prinese kavo in torto. Obraz se ji okrogli nad dišeče belim poslopjem iz pene in smetane kakor ljubka polna luna in kljub’ temu zmore, da se pred škofom globoko in spoštljivo prikloni, preden prisloni desko na mizo in razdeli tase. Bog blagoslovi, pravi in se vnovič prikloni in odjadra iz sobe. In zdaj tudi David lahko odide, če hoče, ne sme kar cele gore pred sabo takoj požreti. David, precej vstane, saj ve, kaj se spodobi, patru Janezu celo ni potreba; šele z obrvmi pomigati. Svoj krožnik stisne pod pazduho; Bog plačaj za vse tisočkrat, pravi, še enkrat vzdihne iz pol-Bega grla in se obrne k vratom/ Stoji zakliče škof. Birmansko darilo! David vendar še ni prejel botrovega darila. Pa kaj za božjo voljo naj bo to? Obleko David že ima, čevlje tudi. Škof stoji, ziblje z glavo in pomišlja, njegov obraz je čisto rdeč in izredno premeten, ko razmišlja. Nenadoma potegne svojega komornika v kot proti oknu in z njim nekaj šepeta, Komornik še enkrat prisluhne, se vleče za nos in skomiga z ramo, — kako torej? še- peta škof. Vendar ne bomo pustili, da nas tu osramote, reče. Komornik odpne verižico od svojega telovnika, povleče iz žepa uro, jo na obeh straneh preudarno ogleduje in potem stisne Davidu brez besed v roko. Srebrna ura, pomislite, tako svetla stvarca z odskočnim po-krovcem in z utripajočim sekundnim kazalcem. Še deset ljudi v vasi nima žepne ure in povrh tega je komaj ena od teh zanesljiva, samo za zunanji pogled so. David ima čisto zmešano glavo, nenadoma se prikloni in pritisne glasen poljub na kosmato roko svojega botra. Dobro, dobro, pravi komornik prestrašeno, pojdi zdaj, moj otrok. Obriše si zgornji del roke ob hlače, pojdi zdaj, reče še enkrat. Bog ve, morebiti misli, da ima škof danes svoj radodarni dan------- David pa je neizrečeno srečen in ponosen. Kuhinjski krožnik odnese v svojo kamrico in takoj spet gre. Pod hišnimi vrati prezre prag, pade podolgem in srce mu odmrje od strahu Počasi se obrne na hrbet, — ura še gre? |Da, gre. Veliko vzdrži in je neutrudljiva v svojem rahlem tiktakanju, noben trenutek ji ne uide. Kako dolgo more David zadržati dih? Natančno petdeset sekund. Oh, mar noče torej nihče v vsej vasi vedeti, koliko je udarilo? Na trgu pred cerkvijo sreča David župana. Dober dan, reče predrzno. Ali ne gredo župan k večernicam? Kaj? Kako? Je že čas? Tri je ura, pravi David in pritisne, da poki-ovec odskoči. Tri pa dve in pol minuti. Da, da, tudi županu lahko kdaj odpove beseda. Pod večer škof odpotuje. Spet sedi v vozu in pozdravlja s svojim kroglim klobukom, živeli, vsi, otroci božji, veliki in majhni! Z vrhu jesena stoji David in ne vihti samo belega robca, marveč veliko barvasto zastavo. Škof gleda gor in se smehlja in maha z roko, še dolgo gleda to svečano ruto, ki plapola nad drevesi, dokler voz ne zgine v dolini, polne štiri minute traja. Pa to more samo David ugotoviti natančno, komornik bi zaman segel v žep -pri telovniku. Kristina je pokopala svojega otroka, čisto sama je šla za župnikom, bleda ko smrt, v črni ženski noši. Rožni venec si je bila ovila kakor okove okoli rok in šele nekaj korakov za njo je stopal trop vaščanov, kakor da bi bila obsojenka, ki jo peljejo na morišče. Spredaj je korakal grobar, v naročju je nesel modro pobarvano majhno krsto proti jami. Iz stolpa je kričal mrliški zvon in glasno tožil, jutro je bilo mrzlo, sivo in, z meglami zastrto. Kristina je v prvi klopi stoje prisostvovala maši zadušnici, spet sama in vsem očem izpostavljena. Toda ko je župnik molil molitve, je odgovarjala na glas in jasno in je s svojim nenehnim glasom dušila mrmranje za sabo. In zdaj leži mali Adam v zemlji, njegove črne oči ne bodo nikomur več v pohujšanje. Morda ima kmet prav, in bi bili njegovi lasje sčasoma postali res svetlejši, tega človek ne ve. Bog ga je vzel sedaj k sebi in tako mora biti dobro. Kristina spet služi na Voglu, pa ni nikaka ponižna dekla, tem- več strogo vlada in ne vpraša, do česa ima pravico1. Nekega večera pride v izbo hlapec in kolne, a iz. nosu mu brizga kri. Kaj se to pravi,i vpraša kmet, kdo te je tako zdelal? (Dalje prihodnjič) /iv* DOBRE PLAVALKE — Plavalke v Mladinski palači v Varšavi na Poljskem kažejo svoje sposobnosti v velikem plavališču. r NOVICE- z vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive Za vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1*0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil-Spominske podobice in osmrtnice. Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE i« *x- * Tl* vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo «1 STAR SIMBOL — Iranian Airlines so si izbrale za svoj simbol legendarnega ptiča Homa iz starih prezijskih pravljic. Slika kaže njegovo kamnito glavo. »iilillillili IZ ZADNJIH DNI PRED ZLOMOM — Posnetek kaže skupino južnovietnamskih vojakov na poti na obrambne položaje okoli Saigona, predno je volja do odpora popustila in so rdeči mesto zasedli. Po svetu in v naši deželi je še vedno v teku obsežna razprava o tem, kako bi bilo, če bi bilo ... Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi- Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih naj novejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ZVEZA SLOVENSKE MLADINE V CLEVELANDU VABI NA SPOMINSKE SVEČANOSTI V soboto, 17. maja, ob 7.30 zvečer VABIMO NARQDNE NOŠE V nedeljo, 18. maja, ob 2. uri pop. koncelebrirana sv. maša pri Mariji Vnebovzeti i_______________________________________________—--------------------------------------------------------------