Osebne vesti. Ljubljanski škof dr. Gregor. Rožman,, ki se je mudil štiri mesece na misijonih med Slovenci po Združenih državah Severne Amerike, se je vrnil 12. januarja v Ljubljano. 701etnico je slavi! v Ptuju v minoritskem samostanu g. pater Bernardin šalamun. Jubilant je bil dolga leta kaplan pri Sv. Trojici v Halozah. K jubileju naše častitke! Petdesetletnico ,je obhajal v Ormoža daleč znani ter obče čislani in priljubljeni kirurg ormoške bolnice križniškega reda g. dr. Ant. Horvat. Naše prav iskrene čestitke! Duhovniške vesti. Za škofijskega voditelja Družbe treznosti je vsled obolelosti g. Alojzija Sunčiča imenovan g. dr. Josip Meško, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Postavljena sta bila gg. frančiskan p. Ladislav Pintar za župnika-vikarja pri Sv. Trojici v SIov. gor., in Alojzij Pavlič, vpokojeni profesor veronauka in provizor v Jurkloštru, za soprovizorja župnije Sv. Lenart nad Laškim. — Nastavljen je bil frančiškan p. Henrik Damiš za kaplana v Brežicah. Pogreb f Franca Lipeja v sredo 8. januarja v Brežicah je bil javno spričevanje o tem, kako ljudstvo spoštuje in ceni može, ki se nesebično trudijo za njegov blagor. Ob ogromni udeležbi meščanstva in okoliškega ljudstva je mestni župnik g. Klasinc ob 10. uri predpoldne blagoslovil truplo pokojnega ter poudaril njegove zasluge za cerkev in župnijo. G. rajhenburški župnik konz. svetnik Tratnik je poudaril v svojih lepih besedah silno izgubo, ki je zadela s smrtjo g. Lipeja njegov dom, mesto Brežice in ves okraj. Od rajnega se je poleg mestnega župana dr. Drnovšeka poslovil njegov bizeljski rojak g. Janežič in na občinski meji g. sreski naeelnik Poklukar, ki je zlasti osvetlil veliko narodno delo pokojnikovo. Truplo je bilo nato prepeljano v Zalec ter v župni cerkvi položeno na mrtvaški oder. Ob 4. uri popoldne je g. konz. svetnik Veternik ob številni asistenci blagoslovil truplo rajnega. Za krsto so stopali najprej sorodniki, med njimi bivgi mariborski župan dr. Lipold, svak pokojnega, zet rajnega Lipeja g. dr. Beglez z gospo Zlato. Takoj za eorodniki je šel v žalnem sprevodu g. ban dr. Natlačen. Iz Maribora so se udeležili pogreba g. župan dr. Juvan, notar dr. Bartol, profesor dr. Hohnjec in dr, L§skovar, ki se je ob odpr- tem grobu poslovil od rajnega v imenu sedanjega vodstva JRZ. Pevci so zapeli ganljivo žalostinko »Nad zvezdami«. Plemeniti, srČno dobri in za krščansko in narodno stvar požrtvovalno delavni Franc Lipej, počivaj v miru! Preostalim naše iskreno sožalje! Smrt v visoki starosti. V Slovenskih Konjicah je umrl v visoki starosti 89 let tamošnji trgovec in posestnik g. Martin Ogorevc. Rajnemu svetila večna luč, preostalim naše sožalje! Nesreče. Avtomobilska nesreča. Dne 8. januarja popoldne sta se mudila v krčmi »Novi svet« v Studencih pri Mariboru z avtosnobilom Oton Erlich iz Maribora in Ant. Pesek, gostilničar iz Gornjega Radvanja. Ko sta se oba omenjena odpeljala v Maribor, sta vzela seboj gostilničarjevo ženo. Med vožnjo je zašel avto s ceste in po strmini proti Dravi. Z vso silo je priletel v leseno uto I. Uraniča, ki se je podrla. Avtomobil se je razbil, vsi trije, ki so bili v vozilu, so bili ranjeni, vendar ne opasno. Eden od treh kraljev si je zlomil nogo. Po Spodnji Polskavi pri Mariboru so hodili trije kralji popevat od hiše do hiše. Enega od treh kraljev in sicer 351etnega Ivana Frlinca, so pri neki hiši tako pognali preko praga, da si je zlomil pri padcu levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. Velik požar. Dne 10. januarja je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Antona Egerja v Sp. Jablanah pri Cirkovcah na Dravskem polju. Ogenj se je raztegnil na sosedna gospodarska posiopja Franca Peršuha in Pranca Kovačeca. Poslopja so pogorela do tal in je škode za 100.000 Din. Letos je to v Sp. Jablanah drugi požar, lani jih je bilo 6. Berač smrlna žrtev avčomobllske ne~ sreče. Dne 10. januarja je peljal šofer Stanislav Jakomin iz Ljubljane v tovornem avtomobiiu jabolka iz Lukovice proti Dv.*.nžalam. Na odcepu banpvinske ceste od državne v smeri proti Moravčam ,ie zgubil šofer oblast nad volanom. Vozilo je zdrčalo navzdol po klancu in zadelo v 761etnega beraea Mihaela Gamsa iz Mekinj pri Kamniku tako. da ga je vrglo 4 metre daleč. Revež. je. obležal nezavesten in je kmalu po nesrečnem sunku izdahnil. Paclel 40 m globoko m se ubil. 751etni prevžitkar Blaž Golob iz Županjih njiv pri Kamniku se je odpravil s košem na planino Fludi konec po seno. Zvečer ga ni bilo domov. šli so ga iskat in so ga našli ubitega pod skalno steno. Stareek ni dobro videl, padel je 40 m globoko in sc ubil. Mlad delavec siurtao ponesrečil. V to- varni na Jesenicah je 8. t. m. smrtno ponesrečil mladi delavec Emerik Iskra. Ogrodje žerjava je delavčevo glavo pritisnilo ob steber in mu jo je zdrobilo. Delavca podsulo. V kamnolomu v Dvoru pri Polhovem gradcu je podsulo Josipa Zdešar, 351etnega delavca. Zlomilo mu ]e levo nogo ter desno roko in je dobil tudi sicer resne poškodbe. Težko ranjenega bo prepeljali v ljubljansko bolnico. Železniške nesreče v zadnjih letih. Dne 12. decembra 1917 je padel v prepad prl Sv. Mihaelu de Morienne na Francoskem vlak z vojaštvom, ki se je peljalo na dopuste. Ubitih je bilo 450 vojakov. Meseca oktobra je zahtevala železniška nesreča pri Agigiji na Turškem 300 smrtnih žrtev. Bflanca železniškega trčenja na sv. ti večer leta 1933 v Lagny pri Parizu je znašala 217 mrtvih in 250 ranjenih. V Toskani na Italijanskem sta trčila potniški avto in avtobus na tračnicah. Ob tej priliki je bilo 34 mrtvih. Trčenje dveh vlakov v lanskem letu na progi Moskva— Leningrad je zahtevalo 26 mrtvih. Pri isti nesreči je bilo ubitih blizu Londona 15 oseb in pri Kairi v Egiptu 13 oseb. Nesreča v stari vojašnici v Gradcu. V stari vojašnici Lazaretfeld v Gradcu sta nastanjena dva letnika enoletnih prostovoljcev in en topniški polk. Dne 11. t. m., krog 9. ure predpoldne se je zrušil v srednjem delu poslopja strop med drugim in tretjim nadstropjem. Porušeni strop je potegnil seboj osem prostorov. Nesreča je zahtevala 1 mrtvega in več ranjenih. K sreči je bilo vojaštvo ob času nesreče zunaj na vežbah, sicer bi bilo mnogo več žrtev. Vojašnica je bila zgrajena 1. 1848 in čisto razpokana. iasne novice. Tako postopa Avstrija! Avstrijska oblast na Koroškem zahteva od vsakega naročnika Mohorjeve družbe za letošnjo pošiljko knjig 140 Din earine. Močan potresn! s«nek smo čutili 8. t. m. pet minivt pred polšesto uro zvečer po ceii Sloveniji. Avstrija izganja naše hlapcs in dokle. Preko mosta v Cmureku ob severni meji 3O izgnali iz Avstrije pet hlapcev in dekel, ki so služ;3i na avstrijskih tleb že več let. Avstrijci bi jih bili radi obdržali v službi, ker so bili pridni in pošteni, a so dobili od deželne vlade v Gradcu povelje, da jih morajo nemudoma odpustiti. Prišli so po izgnane orožniki in so jih odgnali preko meje. Po 20 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva preko Maribora Mato Vojnovič iz Sunje na Hrvatskem. Omenjeni je zvedeJ o obstoju Jugoslavije pred 4 leti. 17 kg težkega purana je zredil posestnik Žnidarič pri Ludbregu. Izvozna tvrdka v Varaždinu je poslala izredno težkega purana na Angleško. Koliko imamo v Sloveniji odveinikov? Po podatkih Odvetniške zbornice je bilo kon cem leta v Sloveniji 249 odvetnikov. V Ljubljani jih je 83, tako da pride na 1000 prebivalcev Velike Ljubljane že 1 odvetnik. Maribor šteje 41 odvetnikov. V Celji> posluje kar 24 odvetnikov, v Novem mestr jih je samo 9, prav toliko jih tudi v Ptuju. kjer je le sedež sreskega sodišča. Murski Sobota irna 4, Dolnja Lendava 3 odvetnike. Letalo angleškega Rdečega križa pristalo na naših tleh. Radi goste megle je moralo pristati najprej na letališču v Novsm Sadu nato pa še v Beogradu veliko letalo angleškega Rdečega križa. Z letalom je potoval general Rdečega križa Felaut in njegovi spremljevalci v Abesinijo. V Novem Sadu so bili Angleži gosti poveljnika naših letaleev, v Beogradu pa našega Rdečega križa. Obiskali so tudi angleškega poslanika. Iz Beograda so odleteli v Atene v Grčijo, pot pa jih je voclila preko Aleksan-drije v Addis Abebo, kjer se priključijo tamošnjirn angleškim bolničarjem. Bat'a zgradi v Zagrebu 14 nadstropno poslopje, ki bo doseglo višino 48 m. Nebo tičnik bo stal v Iliei. 6 nadstropij bo iz betona, ostalih 8 iz jekla in stekla. Z delom bodo pričeli na spomlad. Marsejsko obravnavo proti morllcem našega kralja bodo nadaljevali v Aix de Provence 5. februarja t. 1. Še ena žrtev maisejskega atentata. Kakor. obče znano, sta bila prvotno smrtni žrtvi v Marseju na Francoskem poleg atentatorja naš kralj Aleksander in franeoski minister Barthou. Ob priliki napada je bil ranjen tudi še francoski policijski stražnik Galy, ki je podlegel te dni posledicam ran. Hude poplave so itneli v miaulem tedni; na Francoskem. Od povodenj je bila občutno prizadeta petina celotnega ozemljr. države. Take povodnji kakor letošnja nisr imeli na Franeoskeni od leta 1910. Novi Zeppelin »L Z 129« bo kmalu do ^rajen v ladjedelnici Friedrichshafen, o" Bodenskem jezru. Novi ziačni orjak je dolg 138 m in znaša njegov največji pre«ner 41.2 m. V prvi polovici februarja se )o podal novi Zeppelin na pot poskušnje ^ožnje. Nemška tretja oklopna ladja spuščena v morje. Tretja nemška oklopnica »Grof Spee« je bila te dni v nemški vojni Iuki Kiel spuščena v morje. Nova bojna ladja je dobila ime po nemškem admiralu grofu Spee, ki se je odlikoval ob izbruhu svetovne vojne s svojimi križarkami v bojih z Angleži in Japonci. Ustavljal se je dolgo premoči, dokler mu niso ugonobili Angleži vseh Iadij in je utonilo 2310 nemških častnikov in mornarjev z admiralom vred. Novi svetovalec abesinskega cesarja. Te dni je dospel v abesinsko prestolico v Addis Abebo novi zunanjepolitični svetovalec abesinske vlade dr. Spencer, ki je študiral v Nemčiji in Švici. Spencer je specijalist za mednarodno pravo in je pri abesinskem cesarju naslednik švedskega generala Virgina. SOOIetnica pošte na Švedskem. Dne 20. februarja t. 1. bodo obhajali na Švedskem 300Ietni jubilej pošte. Švedska je bila četrta država, ki je pred 300 leti upeljala državno pošto. Francoska državna pošta beleži svoje rojstvo 1. 1633, danska 1624 in angleška 1635. Seznam izgub v Chaco vojni. Med južnoameriškima državama Bolivija in Paragvaj je vihrala predlanskem ter še lani srdita vojna za pokrajino Chaco, ki se razprostira po pragozdovih. med obema republikama. Ta vojna je zahtevala 100 tisoč človeških žrtev. Obe državi, ki štejeta skupno ne čisto 4 milijone prebivalcev, imata iz omenjene vojne 600.000 vojnih poškodovancev. Največ je trpelo vojaštvo radi bolezni ter pomanjkanja. V pokrajini Picouiba je zgubila bolivijska armada, ki je štela 12.000 mož — 8000. Večja kolona, ki je zašla v malarični pekel pokrajine Chaco, je pomrla radi gladu in žeje. Bolivijci so ujeli 1500 Parajgvajcev in so jih skušali spraviti v ujet- Ciospodična Girger Rogers je bila imeno»ana od guvernerja severoameriške drlav-) Teksas za častnega admirala. Omenjena je prednašala mornarjem pesml in Je vellko pripomogla, da je postala mornnrica pri narodu prlljubljena« niško taborišče na razdaljo 300 km. Od teh ujetnikov ni dosegel niti eden. taborišča, ampak so vsi obnemogli med dolgo potjo. Ofcjž&lovtaraja vreeirii Vlora v Mariboru. V noči od 11. na 12. t. m. je bilo v Mariboru vlomljeno v pisarno trgovca z motornimi kolesi Lotza. Vlomilec je ukradel iz manjše blagajne za 1000 Din drobiža, drugo blagajno s 1300 Din je odnesel in prisvojil si je tudi hranilno knjižico za 1500 Din ter podpisanih rnenic za 200.000 Din. Žalosten pojav pri današnji mladini. Od Sv. Petra pri Mariboru smo prejeli naslednje poročilo: Dne 10. januarja zjutraj se je odigrala v viničariji v Metavi pri Št. Petru vse obsodbe vredna ljubezenska žaloigra. 221etni hlapec Janez Klemenčič in viničarska hči Jožefa Sedič sta sklenila, da gresta skupno v prostovoljno smrt. Oba so našli omenjenega jutra prestreljenih prs v mlaki krvi in so poklicali na pomoč mariborski rešilni oddelek, ki je prepeljal oba mladostna zaslepljenca v mariborsko bolnico. Klemenčič je bil pri prepeljavi še v globoki nezavesti, deklina Novoletni sprejem pri novem predsednika Čehoslovaške — dr. Benešu. Pretežnj del Angleške je bil v zadnjem času vsled nalivov pod vodo pa se je osvestila in je povedala, kako je došlo do vse obsodbe vrednega krvavega dejanja. Najprej si je pognal v prsa kroglo Klemenčič, nato je. pograbila orožje deklina in se ustrelila v prsa. Sedičeva je že izven vsake nevarnosti, med tem ko je Klemeneičevo stanje prav resno. Tatovi so se splazili v hišo Ivana in Marije Danko v Limbušu pri Mariboru. Odnesli so 400 D v gotovini in raznih predjnetov za 2000 Din. Ponarejevalec pod ključem. V štrihovcu pri Št. Ilju v Slov. goricah so zaprli orožniki hrvaškega priseljenca Štefana Podgajski, ker je hotel s ponarejenim 20 Din novčem plačati v neki gostilni. Pri hišni  preiskavi so našli oblike ali modle za vlivanje kovancev. Zaplemba šmarnice. V Mariboru v Mlineki ulici je prodajal posestnikov sin iz niariborske okolice kar brez dovoljenja po zelo nizki ceni šmarnico. Oblast je pa le zvedela za švercarsko točenje in je za, plenila lastniku preostalo zalogo 250 1. 2adevo ima v rokah sodišče. Popivanje vzrok uboja. Pri posestnici Lizi Firbas v Jiršovcih pri Ptuju so se v pijanosti sprli 301etni Karl Zajko iz Trnovske vasi ter njegova znanca Jožef Neirat in Franc Potočnik. Sredi prepira je potegnir Zajko izpod suknje dolg kuhinjski nož in ga je vrgel v Nerata. Zadel ga je v vrat, vendar ne nevarno. Nato sta se pognala Nerat in Potočnik v napadalca in pretep je trajal tako dolgo, dokler ni obležal Zajko mrtev. Skrajno surov brat. 30 letni Rok Kolar, kmečki sin iz Mostečnega pri Makolah, je napadel v pijanosti svojo starejšo sestro Terezijo omoženo Kajnč, in jo je pobil na tla z motiko. Smrtnonevarno ranjeno so prepeljali v bolnioo, kjer je podlegla poškodbi. , , . .Cerkveni rop in bogoskrunstvo. Iz Izlak pri Zagorju ob Savi poročajo: Pri nas iia Izlakah je bilo v noči vlomljeno pri stranskih cerkvenih vratih. Vlomilec se je lotil tabernaklja in vzel iz njega ciborij i« monštranco. Zginilo je iz ciborija 150 hostij. Na tleh je bila samo ena mala ho- stija in dva drobca velike hostije. Lopov je izpraznil tudi vse nabiralnike. Ljudje so videli, kako se je potikal par dni pred vlomom krog cerkve velik moški v črni suknji, katerega pa orožniki še nimajo. Z lizoioin smrtno zastrupljenega so našli v Tivoli v Ljubljani 471etnega zavarovalnega agenta Antona Žitnika. Slovenski orožnik žrtev tihotapčeve krogle. V Golubovcu v Crni gori so se lotili financarji tobačnega tihotapca, ki jim ni hotel izročiti tobaka. Poklicali so na pomoč orožnike. Ko je prišel v bližino tihotapske hiše Anton Bukovšek, orožniški narednik iz Loč pri Poljčanah, je padel strel skozi okno. Krogla, ki je bila namenjena finančnemu stražniku, je zadela Bukovšeka v lice, mu pretrgala čeljust in izstopila na tilniku. Ko se je zadeti zgrudil, so bile njegove zadnje besede: »Pozdravite mi mater!« Svojci so ga dali prepeljati iz Črne gore v Loče, kjer so «iu priredili stanovski tovariši lep pogreb. Izpred sodišča. Dva obsojena radi uboja. Dne 11. jan. sta bila v Mariboru. na zatožni klopi 211etni posestniški sin Štefan Lepej in 271etni zidar Anton španinger. V Stopnem sta prizadjala 19. decembra 1. 1. Francu Babšeku, ki je izzival, s koli smrtonosne poškodbe. Lepej je bil obsojen na 4 leta, Španinger na 5 let robije. Obsodba zaradi težke telesne poškodbe. Lani 16. junija je napadel 221etni viničarski sin Ciril Štrakel iz Ljutomera viničarja Vrbnjaka in njegovega prijatelja, ter oba z nožem hudo poškodoval. Štrakl je bil te dni v MaHboru obsojen na 1 leto in 2 meseca ieče. Tako časti Abeslnija svoje požrtvovalne jil- nake. Abesin. poveljnik Belene je vodil manjšo četo .ia patruljo. Nenadoma Je naletel na močen oddelek Italijanov, ki so ga napadli. V boju je bil Befene smrtno ranjen. Njegovi vojaki so ga odnesli za fronto, kjer je z zadnjimi močnii napisal na listek, da izroča svoje veliko premoženje državi z željo, naj pomaga Hjegovo imetje premagati Italijane in rešiti AbeSinijo. Abesinska vlada »»u je dala napraviti križ z napisom: >Tvoje telo je Slo od nas, spomin na^e pa ostane vedno živ "»ed nami. Abannija.«