THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI ;_jail STEV. (No.) 65. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Zm rcro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. APRILA — SATURDAY, A PRIL 2, 1927. LETNIK XXXVL ZASTOPNIKI jOPERATORJEV IN MAJNERJEV ZA PRE-PREČENJE STAVKE. — PREMOGOVNIKI, KI OBRATUJEJO LE Z MALIM ŠTEVILOM PREMOGARJEV NADALJUJEJO Z DELOM; VELIKE DRUŽBE SO OBRAT USTAVILE. — M AJNARJI IMAJO $1,600,000 V BLAGAJNI ZA ODPOMOC PO STAVKI PRIZADETIM. Chicago, III., 31. marca. — Danes, ko je zadnji dan v veljavi takozvana jacksonvillska pogodba, po kateri delajo premolar ji I'nited Mine Workers, <• sestanejo zastopniki operatorjev in premogarjev, na -kupni konferenci, na kateri »odo napravili poslednji poizkus za preprečen je stavke. Predsednik okrožja štv. 12 I*. M. \V., Harry Fish wick, ki zastopa 72,000 organiziranih ui-mogarjev v državi Illinois, «- napravil načrt za novo .ezdno pogodbo. Operatorji * dali razumeti, da so prijavljeni pogajati se na pod- nižje mezdne lestvice, ka-■ >:r pa je ta, ki je bila doslej v • 1 javi. Tudi predsednik ohij-; ili majnarjev, Lee Ilall je I >i"I poročal operatorjem konfe-reiK-o: dobil je odgovor, kakr-so dali illinojški operaterji Fishwicku. Operatorji zvračajo vso' i i vdo na preniogarje. ITnijskij iSio])niki pa dolžijo operator-j' kajti premolar j i so pri volji z delom nadaljevati po stari pogodbi.' V štirih državah so male premogarske družbe izjavile, da bodo nadaljevale z delom po stari pogodbi. Velike družbe, so pa, kakor je že bilo po-vorano, svoje delavce obvestile, da bodo z delom prenehale za nedoločen čas. Pittsburgh Coal kompanija, ki je največja v državi, deia že dalje čase z neunijskimi premogarji, zdaj je izjavila, la se bo še nadalje držala ne-imijskih pravil. United Mine Workers imajo nad $1,600,000 v skladu za od pomoč po stavki prizadetim premogarjem. Chicago, 111., 1. aprila. — Stavke ni bilo mogoče preprečiti ; operatorji so bili trdovratni: 150,000 premogarjev je zastavkalo. 190 main zaprtih. -o- LITA BO DOBILA $500,000 OD CHARLIJA. Hollywood, Cal. — Charlie Chaplin in Lita sta poravnala spor na podlagi pol miljona dolarjev, katere bo komedijant plačal Liti. William K. Young, eden izmed številnih advokatov Lite, je pa izjavil, da je še daleč do sporazuma. Lita sama ne odgovarja na nobena vprašanja, tjravi le, da so ji advokati svetovali, naj molči. Rekla je le to, da pod nobenem pogojem ne dovoli, da bi Charlie dobil katerega izmed obeh otrok, za katera hoče ona skrbeti sama. -o— — Dunaj, Avstrija. — Alois Hollerer, je svojo ženo, s katero živi v prepiru, porinil preko nasipa 100 čevljev globoko, z namenom, da bi se je iz-nebil. 2ena je pa zadobila le male praske, drugače je ostala nepoškodovana. Moža je sodišče oprostilo, ker ga je žena zagovarjala in ni hotela pričati zoper njega. T volivcem na znanje! Podatki, ki bodo marsikateremu odprli oči. — Preberite in potem se odločite, koga bote volili. — Volite Dever- ja! Antisalunska prohibicijska liga je naredila zapriseženo poročilo odboru senatorja Reeda, da je stalo trinajst Agitirajmo vsak dan, vsako uro in vsako minuto za "AME-RIKANSKEGA SLOVENCA" ! Pripoveduj-mo prijateljem in sosedom, o zanimivostih, ki jih čitamo v "AM. SLOVENCU" ! Nagovarjaj mo rojake, da se naročajo na "AMER. SLOVENCA'' ! Podpira jmo trgovce in obrtnike, ki oglašajo v "A .S."! Priporočajte in širite vsepovsod "AMER. SLOVENCA"! podrobnosti 0 eksplozijski nesreči. ŽENSKA SENATORICA. Slika nam predstavlja Mrs. neeaa, cia je stajo trinajst milijonov dolarjev, da se je forsiralo prohibicijski amendment, Volsteadovo postavo, in državno prohibicijsko postavo. Wheeler in Johnson, voditelja, sta se baje bahala, da se je rabil denar, da se je stvar spravilo skozi. Prohibicijonisti so javno o-znanili leta 1915. da so se pogodili s Thompsonom. Koliko so republikanci dobili iz teh trinajstih milijonov za zaprtje salonov in potem naročevali pogone, da se deželo posuši. In ista republikanska grupa ljudi, ki je forsirala pro-hibicijo nad to deželo, je tudi forsirala potom kongresa naj-nečastnejšo naseljnisko postavo naši deželi, da je iz Slovanskih dežela omejeno priseljevanje. Odprli pa so na široko vrata Kanadi, Centralni in Južni Ameriki in Meksiki. Isti republikanski kongres je volil, da se deportira ljudi, ki bi bili krivi, ali ki bi razža-lili Volsteadovo postavo. Vsi Thompsonovi suhi republikanski kongresmani, ki jih je on podpiral in pomagal pri izvolitvi, so volili za prohibici-jo in za nečastno naseljnisko postavo, ki insultira vsako pravično naseljnisko postavo, ker daje prednost celo Meksikan-cem in južnim Amerikancem pred našim narodom. Evans in drugi Kukklukar-ski voditelji si pripisujejo kredit za forsiranje prohibicijske in naseljniške postave. Ta organizacija katere geslo je "America First" in katera je forsirala te neprijazne postave je bila podpirana od Thompsonovih kongresmanov in isti sedaj podpirajo njega. Kaj moremo potem pričakovati od njega? On in njegovi pristaši so rabili nas, radi bi nas rabili sedaj, kljub temu, da se niso držali svojih obljub. Na drugi strani je pa seda-\ nji župan Dever svetoval Wa-, shingtonu, da se Volsteadova j prohibicijska postava odpokli-' če ter je obenem tudi prote-I stiral zoper nečastno naseljni-j ško postavo, ki zabranjuje našim ljudem prihod v to deželo, dovoljuje pa južnim Amerikancem in Meksikancem, da prihajajo v tisočih. Pomislite vse to in potem bo vam lahko formirati svoje mnenje, da je najboljše, da se ponovno izvoli sedanjega župana Deverja. — Oglas. ——o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*' V Harrisburgu je vseh osem ' zasutih premogarjev prišlo ob življenje. — V Ehren-feld so se razen štirih vsi re~ šili. Harrisburg, III. — Eksplozijska nesreča v premogovniku Saline County Coal korpo-racije, kakor je bilo že včeraj poročano, je zahtevala osem človeških žrtev. Trupla, katera so bila tako nakažena, da jih ni bilo mogoče spoznati, so našli dve milji severno-vzhodno na dnu jame 9500 čevljev globoko. Ehrenfeld, Pa. — Sprva se je mislilo, da ni rešitve za zasute premogarje v tukajšni majni, kjer so bili zasuti, ko je nastala eksplozija, kakor je bilo včeraj poročano. Sreča v nesreči je pa bila, da se je posrečilo pri drugem izhodu premogarjem rešiti na varno; le štirje so bili ubiti. Po imenih sodeč, ni med u-bitimi nobenega izmed naših rojakov. Razstrelba v E-hrenfeld premogovniku je bila tako silna, da so jo čutili deset milj daleč. V bližini je premogarska naselbina okrog 200 hiš, ki so se stresle, kakor ob najhujšem potresu. -o- ford je bil napaden. Lauro Naplin iz Wisconsina, prvo žensko, ki zastopa mesto državnega senatorja, katero je zasedla po smrti svojega soproga. . > . KRIŽEM SVETA _________ • — Chicago, 111. — Mrs. Ana Hariš, ki ima trgovino na 2 176 Clybourn Avenue, je nasedla na limanice nekemu sleparju od katerega je kupila stroj za fabriciranje denarja. Slepar ji je pokazal, kako se z lahkoto delajo bankovci po $10.00, zakar je žena odštela §2900. — New York, N. Y. — Na deveti avenue so banditi, šest po številu, pri belem dnevu napadli dva kolektorja od Sheffield Farms Milk kompanije, vzeli so jima $16,000 v gotovini in ček na $975. Napadalci so pobegnili. — Rangoon, Burma. — Domačini v severnem delu Burme, so napadli ekspedicijo obstoječo iz treh Angležev, katere so usmrtili. Tukaj opravljajo težja dela le sužnji, kar pa hočejo Angleži odpraviti. — New Brunswick, N. J. — V hangarju na Hadley letalnem polju, kjer pristajajo poštna letala, je izbruhnil ogenj ko je eksplodirala peč, v kateri gori olje. Škoda je cenjena na $300,000. — Los Angeles, Gal. — 26 letni D. Orrel, blagajničar tvrdke E. F. Hutton & Co., je s kompanijskim denarjem i-gral na borzi in zapravil $224,000, predno so mu prišli na sled. Nepošteni uradnik je poročen. — Chicago, 111. — Ogenj je izbruhnil v kavarni na 338 E. 35. cesti, kjer je povzročil škode $50,000. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Gorelo je tudi v šest nadstropnem Richardson poslopju, kjer je škoda cenjena na $20,000. visokega nasipa ob reki. Ford je ležal tam nekaj časa v nezavesti med tem je tudi deževalo. Ko je prišel k zavesti, se je s težavo priplazil do neke hiše, od kodar je telefonično obvestil-svojo ženo. Kdo sta bila napadalca, nihče ne ve. Ford je zadobil notranje poškodbe, ki pa niso nevarne. I Avtomobilskega magnata Forda sta dva neznanca name" ravala prekucniti v reko, ko se je sam vozil z avtomobilom. Detroit, Mich. — Kakor je že bilo včeraj na kratko poročano, se nahaja Henry Ford, avtomobilski magnat, ki je eden izmed najbogatejših mož na svetu, v bolnišnici, kjer se je podvrgel operaciji. Rečeno je bilo, da se je ponesrečil z avtom in zadobil notranje poškodbe. Nesreča se je pa zgodila tako-le: V nedeljo se je Ford vozil sam okrog z avtom, kakor navadno. Dva moža v velikem avtomobilu sta mu sledila in ga dohitela na mostu, ki pelje čez Rogue reko. Tam sta namenoma zadela v Fordovo karo, da bi jo prekucnila v reko. Namera se jima ni popolnoma posrečila, Ford ni padel v vodo, temveč, se je z avtom prekucnil preko 15 čevljev Your message can be sent to thousands and thousands of people of Slovenian nationality through AMERIKANSKI SLOVENEC which is read by more than 50,000 people every day. This is a great advantage to dealers and merchants. Tell people through "AMERIKANSKI SLOVENEC" what you have to sell. Advertise in "AMERIKANSKI SLO. VENEC"! Iz neodrešene domovine. SLOVENSKIM IN HRVATSKIM LISTOM SE NAPOVEDUJE SMRT. — SLOVENSKI DUHOVNIKI TUDI V CERKVI NISO VARNI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slovanskemu tisku se napoveduje smrt. "Popolo di Trieste," ki se požvižga na Slovane, je lepo zaključil polemiko z nekim tržaškim slovenskim listom : Prijatelji, s svojo izjavo, da vaš list ni opozicionalen, prihajate prepozno. V Rimu je vprašanje tiska veleaktualno. Časo-jpisje.se-bo razdelilo v prizna-Jno in nepriznano. Priznano časopisje bo nosilo v levem kotu zgoraj na naslovni strani lik- tiranski pakt nevaren ,bo za priznanje prosil in bi ga tudi sicer ne dobil, torej se stavi v drugo kategorijo, v kategorijo nepriznanega tiska. "In ta kategorija mora izginiti; kajti režim se vedno hitreje či-! sti in je naravno, da ne bo mo-_ gel ostati pri življenju noben nepooblaščen tolmač tega ali onega dela prebivalstva. Ali je i treba slovenskega lista? Ta bi _ moral biti v skladu s časom — Jfašistovski."—"Popolo di Trieste" je že večkrat napadel slo-Jj vansko časopisje, a še nikdar r' ni tako odkrito in gotovo pisal, j To dokazuje, da se proti slo-j venskim in hrvatskim listom na '(Primorskem res nekaj snuje. 'r -3°-7 Napad na g. župnika Grašiča j I v cerkvi. jI Ko je v beramski cerkvi žup-jnik Grašič na pepelnično sredo 1 trosil pepel vernikom ob obha-Jjilni mizi, je nenadoma planil iz zakristije proti njemu neki mladenič z gorjačo v rokah. — Drugi verniki so mladeniču ta-Jkoj iztrgali iz rok gorjačo in 'ga odvedli iz cerkve. Napada-Jlec je sin bogatega posestnika ■ Pavletiča iz Berma in je slabo-. | umen. Radi slaboumnosti je bil 'odpuščen tudi od vojakov. Vsi ''farani so se veselili, da je žup-I nik srečno ušel napadu, ki bi J lahko imel usodne posledice. Saj je g. župnik Grašič splošno ^priljubljen pri Slovanih in Italijanih. > -o- ; Res vzorna šola. Pono\Tno se je že pisalo, da ; prihaja na Primorsko najslab-, ši učiteljski material iz Italije, » da nadomesti izgnane sloven-. ske in hrvatske učitelje. To je . nedavno priznal tudi "Picco-. Io," ki je enkrat odkrito pove-. dal, da se na Primorsko poši-. ljajo za kazen taki učitelji, ki . so se v Italiji izkazali za ne-Isposobne v vsakem oziru. Ope-, tovano se je že poudarjalo, da L'mnogo teh ljudi tudi moralno L je popolnoma izkvarjenih. Za . to našo trditev imamo danes .'nov dokaz: Italijanski učitelj |v Bazovici je naročil otrokom, naj pridejo na pust v šolo na-i semljeni! Otroci so seveda radi t ubogali. 3 --7 L Dr. Aleksij Rojic umrl. Položili so v grob na pokopališču pri Sv. Lovrencu v Za-' goščah pri Dornbergu velikega [ dobrotnika goriškega ljudstva, . Aleksija Rojica, zdravnika -(v Gorici. — Aleksij počiva po--leg svojega brata Ferdinanda. 'Kje najdeš kmeta na Vipav- miru na balkanu. Fan Noli pravi, da pomeni albansko - italijanska zveza, napad na Albanijo od strani Italije; nakar bi bila ogrožena Jugoslavija. Pariz, Francija.. — Škof Fan Noli, bivši albanski predsednik, katerega je albanski diktator Ahmed Zogu izgnal iz Albanije pravi, da je Italija, s tem ko je podpisala pakt z Albanijo, isto dobila pod svojo kontrolo, to pomeni toliko, kakor začetek italijanske ekspanzije na Balkanu, iz česai lahko nastane vojna, katere bosta imela na vesti Mussolini in njegov prijatelj sir Auster Chamberlain, ki ga podpira. Fašistcvski imperializem se je zdaj vgnejdil v Albaniji, od tukaj se bo pa razširil na Jugoslavijo. Tako pravi škof Noli. Preiskava mednarodne komisije na albansko-jugoslovan-ski meji se ne bo vršila. Pač pa so velesile priporočale, da bi se določila stalna vojaška komisija, ki bi bila sestavljena iz enega francoskega, nemškega, jugoslovanskega in italijanskega častnika, ki bi nadzorovali albansko mejo. Jugoslavija je s tem zadovoljna in je ta predlog sprejela—dočim se Italija take komisije brani. Iz Albanije poročajo, da se protf-italijanska agitacija šc vedno širi. Da ima Italija slabo vest znači tudi to, ker se brani na vse mogoče načine, da bi se preiskava, če so italijanske vesti, da se Jugoslavija pripravlja za napad na Albanijo resnične,, ne bi vršila. Na tozadevni predlog od jugoslovanskega zunanjega ministra, Italija niti ne odgovori. Italijanski listi trdijo, da bo v Albaniji gotovo izbruhnila revolucija, na katero hujska Jugoslavija. Poročilo tudi pravi, da se komitaši v okolici Dra-ča pripravljajo na vojno. -o- — Madrid, Španija. — Dva španska letalca sta metala bombe na upornike Beni Aros rodu v Maroku. Prisiljena sta pa bila spustiti se na zemljo, kjer so ju domačini ujeli. — New York, N, Y. — V Ritz-Carlton hotelu so tatovi ukradli iz stanovanja Mrs. Da-hlberg iz Chicage, dragocenosti v vrednosti $75,000. Za tatovi ni nobenega sledu. skem, ki bi ne bil deležen dobrot teh bratov zdravnikov? Ferdinand se je zadovoljil z Zaloščanci; tam je zdravil svoje rojake povečini popolnoma zastonj. Aleksij si je želel višje. Svoje zdravniško znanje si je izpolnil na najslavnejših klinikah v Evropi. V Gorici je bil znan kot najboljši zdravnik. A pri vsej svoji slavi je ostal dobri Vipavec. Udejstvoval se je tudi politično. Bil je deželni poslanec slovenske ljudske stranke. Potegnil se je v prvi vrsti za slovenske šole v Gorici. — Zališčani so mu priredili lep pogreb. Pokojnik je dočakal visoko starost 82 let. -o- Kratek proces. Podestati so si izmislili zelo enostaven proces za italijani-zacijo primorskih Slovanov. — Napišimo vsakemu občinarju v dokumente, ki mu jih izdamo, da je italijanske narodnosti in končano bo, in addio! In res. V Opatjem selu in v Ajdovščini izdajajo podestati osebne le-gitimacije, ki jih predpisuje italijanski policijski red; na le-Igitimaciji napišejo vsakomur: |"di nationalita italiana" (italijanske narodnosti). Povedati je treba, da ne gre morda za [vprašanje državljanstva, am-jPak za vprašanje narodnosti, {ker nimajo legitimacije v inozemstvu nikake veljave. -o- Pust v Trstu je potekel silno klAvrno. Tega ni bilo krivo samo slabo vreme; jživljenske razmere so danes v jTrstu take, da se Tržačanom ne ljubi uganjati pusta. Ko ti gospodar poviša najemnino za 200% ne boš mislil na pusta. '— Zrelim ljudem pust ni šel po glavi. Žalostno pa je, da starši pustijo, da mladina, pravzaprav otroci, toliko bolj norijo. Ako si koga videl ma-skiranega, je bil to gotovo o-trok. Pa še starši sami vodijo take pagliazze po mestu! -o- Širite "amer. Slovenca" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pobijali po teh-le cenah: 500 Din _J 9.45 1,000 Din _$ 28.60 2,500 Din _$ 46.25 5.000 Din___% 92.00 10,000 Din___$183.00 100 lir _t 5.20 200 Ur _»10.10 500 lir _$24.25 1000 Ur____.$47.50 ' Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajns 8o cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila s« izvršujejo po pošti aH pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma In pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK a ČESARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Slovenec 150,000 premogarjev zastavkalo. - Položaj na Balkanu. 1 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Sobota, 2. aprila 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC -' ' _i_:_:_j_:_- Prvi Sn na jstarejii ilortniti Ust The first and the oldest Slove-▼ Ameriki. ni an newspaper in America. Uitanovljen leta JL&JL Established 1891. Izhsjm mk dan rwxm nadelj, sqo- Issued daily, except Sunday, Mon-dcljkoT in dneva? po snumlkflh, day, and the day after holidays. Izdaja in tiskaj Published by* EDINOST PUBLISHING CQ. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upraval Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago* UL 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon; Canal 0091, Phone: Canal 0098, Naročnina i Subscriptions: Za celo leto -............ , , . |5.30 For one year___$5.00 Za pol leta _ 2.50 For half a year_ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropa: Chicago, Canada and Europe: Za cel« leto , 6.00 For one year , , , 6.00 Za pol leta - flJO For half a year 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača._ POZOR: —Številka poleg Vašega naslova na listu znači. I do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dr. Campa: Današnja Švica. j Prebivalstva ima Švica približno tri in pol milijona, skoro-dve tretjini tvorijo Nemci, tretjino Francozi, kakih 50,000 je' Italijanov. V verskem oziru ima večino reformirana cerkev,' katolikov je krog 40 odstotkov. Ker so bili v zgodovini posa-1 mezni kantoni državice zase, so še danes razmere v njih pol kantonih različne. Mestni kantoni so člani reformirane, ŠvicJ Uri, Unterwalden, Luzern, Wallis in Freiburg pa katoliške cer-j kve. Švicarska zveza nima na religijo nobene ingerence, pač? pa ima zvezna ustava gotove izjemne določbe v škodo katolikov. Od reformacije je bila Švica razdeljena v dva verska tabora in od 1500 do 1847 beleži država le notranje verske vojne. 1847 so bili katoliki premagani, ustava jim je bila vsiljena; nemški kulturni boj je našel tudi v Švici krepak odmev. Že ustava leta 1847 je vsebovala določbe proti jezuitom, nova ustava 1874 je izjemne določbe še poostrila. Poleg jezuitov je prepovedala ustanavljanje samostanov sploh, sekularizirala zakonsko življenje, izročila pokopališča občinam, odpravila nunciaturo in pretrgala zveze z Vatikanom ter napravila spremembo škofij odvisno od zvezne pritrditve. Te določbe veljajo še sedaj; morda bi se dala ustava spremeniti neposredno po vojni, ko je splošno mišljenje bilo bolj naklonjeno vzajemnosti in strpljivosti. Katoliki so ugodni trenutek zamudili. Sedaj I je sprememba izključena. Uvedla se je zopet nunciaturaj vzpostavile zveze z Vatikanom. Razlog je predvsem v tem. ker je Švica kot nevtralna dežela imela med vojno mnogo skupnega z Vatikanom v mirovnih in drugih humanitarnih akcijah. Prvi nuncij je UiLMaglione, sedaj v Parizu; njegov na-' slednik v Švici je Di Maria. Cerkveno razmerje urejujejo kantoni sami. Spletenost z državo je močnejša pri reformiranih; katoliška cerkev je prostejša. Skupno imajo katoliki pet škofij, ki so vse podrejene neposredno Vatikanu. Ločitev cerkve od države je izvedena v kantonih Basel-mesto in Ženevi. Švica ima v celoti 7 univerz, med temi katoliško v Frei-burgu, ustanovljeno leta 1890. Benediktinski samostani imajo svoje srednje šole in cvetoča učiteljišča. Glede verskega pouka določa zvezna ustava samo, da se ne sme žaliti verski čut, podrobno ureditev prepušča kantonom. Švicarske katoliške organizacije so slične nemškim; glavna finančna moč je v rokah nasprotnikov. Lokalni tisk katolikov je dober. Ker vodi vsak kanton, 22 in 3 po številu, svojo posebno politiko, je razumljivo, da je mali tisk številen. Katoliška stranka sama razpolaga s circa 150 listi, med katerimi sta najpomembnejša "Neue Ziiricher Nachrichten" in "Vaterland" v Luzernu. — Osrednjih organov švicarsko politično življenje ne pozna. Ni' tudi glavnega mesta, ker Bern je le sedež zvezne vlade. O političnih strankah bi se dalo kratko tole povedati: Od; leta 1848 do 1918 je vladala liberalno-radikalna večina. Za-] konodajo je prikrojila po svoje, v kolikor ji ljudsko glasovanje ni prekrižalo računov. Proporc leta 1918 ji je mnogo ško-1 dil. Druga stranka do leta 1925 je bila katoliška konservativ-1 na, ki ima v svojem okrilju posebno krščansko-socialno stran-j ko. Volitve leta 1925 so potisnile socialiste na drugo, katolike pa na tretje mesto. Zvezni predsednik Motta je katolik.' Moč konservativcev se je dvignila s tem, ker jih liberalci ra-j bijo proti socialistom. Narodnostnih bojev Švica ne pozna. Zvezni svet se voli na tri leta; lahko demisijonira, ni mu pa treba. Kontinentalnega koaliranja Švicarji ne poznajo. Par-' lament ima dovolj moči, ljudstvo pa pravico iniciative in refe-| renduma. Ženske imajo volivno pravico le v gotovih kantonih glede verskih zadev. V zveznem svetu imajo liberalci pet,! katoliki pa dva zastopnika. Kdor je izvoljen, se odpove vsaki strankarski funkciji. Obstojajo še druge, a malo pomembne stranke. Pristaštvo se deduje od dedov in pradedov na otro- ke že v ljudski šoli. Politični problemi so tudi v Švici borba za in proti centra- i lizmu, katerega pospešujejo i v Švici liberalci, proti kateremu | pa se bojujejo katoliki in ne-Nemci. Denar, armada in pri-1 vatno pravo je enotno; za kazensko in procesno pravo se pri- J pravija unitarizacija. Edinost ni mogoča v vprašanju smrtne j kazni in kaznovanja verskih deliktov. Gospodarsko se lahko ■ reče, da vlada predvojno stanje z naraščajočo industrializacijo. fftjagge^rfe^ —X ičTiiiiirF^u^"^ ODMEVI IZ MISIJONSKIH I DNI. Cleveland-Collinwood, O. Kakor znano, smo imeli od 6. do 13. marca sv. misijon, katerega je vodil Rev. Wenzel Sholar iz reda benediktincev. Skozi celi teden so romale tru-j me vernikov k raznim pobož-j nostim. Priznati se mora, da so [bili med zbranimi verniki tudi , taki. kateri so že pred dolgimi leti opustili vsako vero in cerkev, toda sv. misijon jih je pri-! vabil nazaj v naročje matere !sv. cerkve. Vsa čast vsem onim, i ki so uporabili priliko sv. misi-I jona v blag in plemenit namen; j razvideli so konečno, da so pri-jliznjena hvalisanja brezver-skih kolovodij in njih obljube samo puhle fraze, ki čez noč izginejo kot kafra, in da samo v veri je resnica. Naša cerkev je bila vedno natlačena do zadnjega kotička, a še so silile ne-preštete množice, da bi se vrinile vsaj toliko, da bi mogle vjeti vsaj par besed slavnega govornika. Iz tega je razvidno, kako ze-ilo potrebno je povečanje naše 'cerkve. Med govorom je bilo kljub veliki množici vse tiho kot v grobu* slišale so se razločno in čisto besede Rev. Sho-llarja, katerim so verniki z veliko pazljivostjo sledili. Rev. Sholar je vsem zbranim jasno predočil stališče človeka na zemlji; človek je ustvarjen po božji podobi in kot krona vsega stvarstva nadkriljuje vsa zeniska bitja. Kako nizkotno ' je v tem primeru stališče brezvercev, ki se v svojem sovraštvu napram veri in Bogu, v svojem divjem fanatizmu napram svojemu bližnjemu, ponižujejo do živali, trdeč, da je človek izobražena žival, saj se je to tudi pokazalo v Žarko-metu. da so gotovi ljudje dresi-rane živali; dostojni človek ne j bi mogel ne samo smešiti, tem-|več tako debelo lagati, da se je j bogove prodajalo po hišah po j šest dolarjev. In to počen jajo i ljudje, ki se v javnosti vedno nazivljejo "spoštovani napred- ' njaki." I j Rev. Sholar je v svojih na-j daljnih govorih pojasnil, kak-;šne dolžnosti vežejo človeka k j Bogu. Kako majhen je črvič v (primeri s človekom, ki stopi na njega in ga pohodi, kako maj-. hen in neznaten črvič je človek • pred vsemogočnim vladarjem, kadar On stegne svojo roko v pravičnosti. "Spoštovani na-,prednjaki" se kaj radi ponašajo in napihujejo v svoji ošab-, nosti. misleč, da jim nobeden 'ne pride do grebena; pa Rev. i I Sholar nam je povedal resnic-j-no dogodbico, kako je pripro-sti kmetič zavezal jezike na- i prednjaškim pobalinom. Govornik je pripovedoval približno sledeče: Nekega dne je prišel tirolski hribovec v gostilno znanega tirolskega mesta. Hribovec, stara korenina, si je naročil jedi in se pred jedjo lepo pokrižal in končal tudi v znamenju križa svoje obedovanje. Pri sosednji mizi so pa sedeli mestni naprednjaški škrici, ki so ves čas opazovali kmetica in se mu posmehoval!. Po obedu stopi eden teh gospodov k nje-J mu in ga vpraša: "Ali pri vas: vsi tako molijo in se pokrižajo fi>red jedjo in po jedi?" Kmetič! jodmaje na to vprašanje z gla-! vo. Gospodič pa sili v njega:' "Saj sem vedel, da pri vas ni-j so vsi tako neumni kot si ti." —; Kmetič mu pa odgovori: "Ne,J ne, pri nas jih imamo nekaj v! svinjaku in ti se pa nikdar ne pokrižajo." Naprednjaški go-spodiči so na zadnje kmetove besede zavihali nosoVe ter se osramočeni pobrali iz gostilne. Priprosti kmet si je upal osramotiti mjstne gizdaline in jih namazal s pristno tirolsko žav-bo. Kmalu, prekmalu je minil čas sv. misij ona in prav milo se nam je storilo, ko je misijonar j jemal od nas slovo. Marsikakoj oko se je porosilo pri slovesu in i nepozabne nam bodo v srce se-i gajoče besede; polagal nam jej na srce, da nas on nikdar ne bo ; pozabil, pa tudi mi ne smemo njega pozabiti, da ne bo kot lesena roka na križišču, ki kaže popotnikom pravo smer, da pridejo do cilja, a lesena roka se iz mesta nikdar ne gane. Kakor pred 13 leti, ko je vodil Rev. Sholar prvi misijon v naši naselbini, tako tudi sedaj smo njemu od srca hvaležni za plemenito delo, ki ga je naredil tu med nami; prepričani smo, da njegove besede niso padle na kamenita tla, temveč da bodo iste obrodile stotere jsadove. Njemu pa želimo bož-ijega blagoslova in zopetnega povratka ob prihodnjem misi-jonu. Karol Skebe. -o- DOPIS CHICAŠKEGA ROJAKA. Chicago, lil. V našem trimilijonskem mestu so delavske razmere jako slabe. Prišel sem iz Michigana že pred letom dni, pa sem vsega skupaj delal komaj polovico časa. Zato ne svetujem prijateljem, ki mi pišejo, da bi sem- kaj prišli, hoditi sem, dokler ji se kaj na boljše ne preobrne. ;1 Kadar bo kaj boljši obrat, Vasji bom obvestil. Kajti sedaj dela-!i jo po tovarnah le starejši tipos-jl Ijenci. Novinci pa težko delo^ dobe. Po tovarnah ni sedaj nič s posebnega. Najbolj pa sedaj obratujejo stavbeniki. V Chi- i cagi se neprestano gradi nove ; hiše, stare podira in mesto njih! postavlja nova poslopja. Tu sej tam pa tam delo dobi, a delo je ] tako, da ni za vsakega. Prvič je nevarno, zlasti pri podiranju starih hiš, kjer sem sedaj jaz zaposlen, a ne. mislim ostati dolgo. Drugič pa morajo delavci včasih vsak dan delati na j drugem mestu, kjer jih pač po-1 trebujejo kontraktorji. Za člo-; jveka, ki je navajen rudnika ali . pa tovarne, da dela na enem' jmestu, to ni prijetno. Zato pa kontraktorjem povečini opravljajo ta dela črnci, Mehikanci in pa Italijani. Drugače pa je društveno življenje v Chicagi. Zelo se mi do-| pade lepi red pri cerkvi sv. j Štefana. Očetje frančiškani, ki 1 vodijo zadnja leta slovensko župnijo, zaslužijo resnično vso pohvalo. Kako imajo chikaški Slovenci lepo farno šolo! Pod šolo je dvorana za mladino, kjer ima svoje športne igre. Na j vrhu pa prostrana dvorana. I kjer se prirejajo igre, društve-I ne zabave itd. Vidi <*e. da so j imeli chicaški Slovenci izvrstne j voditelje, da se je vse to do-j seglo. Pozdravljam vse naročnike j tega priljubljenega lista, ki jc I zadnje čase vedno bolj zanimiv. Toliko novic ne prinaša noben drugi list. Zato zasluži, da ga Slovenci širimo in podpiramo. Petindvajsetletni naročnik. -o- TO iN ONO IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA. Gilbert, Minn. Ne vem, kako je to, tla iz naše naselbine ni skoro nobenega dopisa v našem dnevniku, j Iz vseh naselbin je toliko zanimivih dopisov, od nas pa, ka-Ikor bi vse pomrlo. Rojaki, ki 'ste zmožni peresa, na noge in j dopisujte. j Dne 25. marca ob 2. uri zjutraj je tukaj preminul previden s sv. zakramenti Marko IMatckovič v starosti 7G let. — j Vzrok smrti je bila pljučnica, jki»ga je spravila v 10 dneh bo-jlezni v grob. Njegova pokojna jžena je umrla pa pred 16 me-!seei. Pogreb se jc vršil dne 28. marca dopoldne s sv. mašo za-jdušnico. Pokojni se je rodii le-ita 1851 v Radovicah na Dolenjskem. 45 let je živel v A-jmeriki. Nekaj let na Ely. Tower ju in na Evelethu, 22 let pa .na Gilbertu. Spadal je k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ. na Evelethu. Bog naj mu da nebeški raj! I ' | Koncem meseca maj ni k a bojni o imeli pri nas na Gilbertu sv. birmo. Otroke se je že zabelo pripravljati s potrebnim [podukom. j Omeniti moram tudi to, daj sem tudi jaz prejel pismo iz stare domovine, da mi je tam-j kaj nagloma umrl moj brat. Šel! je v cerkev za božične prazni-j ke in opravil sv. spoved in pre-; jel sv. obhajilo. Med potjo do-j ■ mov gredoč pa ga je zadela j ;kap. Pač srečna smrt. Obenem 'i j mi od doma tudi pišejo, da red- :i • no prejemajo Amer. Slovenca, '< j kateri se jim zelo dopade in ga j i vsi ljubijo, zato jim naročam < še zanaprej. Pozdravljam vse čitatelje ši- i rom Amerike, tebi, vrli list pa i želim obilo uspeha! 11 Frank Ulčar. ; —°— NEKAJ PODATKOV GLEDE LETOŠNJIH ŽUPANSKIH VOLITEV. Chicago, 111. Kakor je vsakemu volilcu i znano, imamo letos tri kandi-jdate, kateri se borijo za župan- j jski stolec in sicer: sedanji žu-j 'pan Wm. E. Dever (demokr.), i jWm. Hale Thompson, prejšni i i župan (rep.) in John Dill Ro- : bertson (independent), i Mnogokrat sem bil vprašan po rojakih, kako stališče za-ivzema posamezni kandidat I proti prohibiciji. To vprašanje j je sicer za nas delavce važno, i vendar ne poglavitno, ker me-! J ni kot delavcu je na tem največ j ležeče, pod katero administra-. cijo bomo imeli največ dela in • najboljšo p ros p ■riteio za mesto Chicago.* Vendar vam hočem stališče i)osan,.e/n»!,.ra 1 an- i didata glede prohibieije na kratko obrisati. } Prejšni župan Vm. Hale Thompson je edini kandidat, kateri se je j ar no izrazil, da je 100' r moker in proti proliibiciji, nadalje se je izrazil, da ho-^ če vsakega policaja, kateri bo prestopil prag vašega doma z vzrokom, ako imate kako pijačo v hi-i in to brez postavnih pravic — takoj iz slui >o odsloviti. I i i L'- Bili je za to. da policija lovi morilce in roparje1 ter varuj o otroke in ženske ^ proti nasilnežem, ne pa stikali okoli hiš ; a pijačo. Kako stališ«'-- za\ -;cm j voden in napreden delavec po- - misli, predno odda svoj glas te- - mu ali onemu kandidatu. Wm. - Hale Thompson je največ od- • govoren in je največ delal v - i Washingtonu za to, da so se - sladke sanje, katere je gojilo -mesto Chicago zadnjih 50 le L, - i uresničile, in to je Deep \Va--iterway, kar pomeni, da bomo • j leta 1929 že lahko slišali pi- 1 v . -jscalke parobrodov, kateri bodo ) pluli od New Orleansa do Chi-j cage. Ko bomo prvikrat slišali piščalko parobroda, bo to prvo - znamenje, da se je velikanski i promet in največja prosperite- - ta za mesto Chicago odprla, i Posledica tega bo, da bomo imeli najmanj od 5000 do 10 i j tisoč novih tovarn in vsaka lo-i i varna bo rabila od 500 do 5000 -jdelavcev; potem bo delo iskaio 1 j delavca, ne pa delavec delo. -;Wm. Hale Thompson je za de--ilavca in za prosperiteto našega - \ mesta. j Mr. Wm. Hale Thompson je nadalje obljubil ter se javno iizrazil, da kakor hitro postane |on župan, da hoče takoj s pomočjo mestnega zbora preklicati nesramno postavo glede Water Meter (inštrument za merjenje vode), kajti dokazano je, da oni posestniki, kateri danes že rabijo Water meter sistem, plačujejo ogromne svo-te za isto in posledica tega je, da mora posestnik računati več za najemnino in pri tem je zopet delavec udarjen. Kakor časopisi poročajo, so hoteli to postavo še pod Thompsonovo administracijo vpeljati in celo 2 i milijona dolarjev so ponujali Thompsonut da bi na to vplival, da bi se ta postava za Walter Meter vpeljala, a kakor hi-jtro ie Big Bill uvide 1 njih grde •namene, je dolične gospode bacil ven iz pisarne. Mr. Thompson je zato. da se nobenega ne odira zji vodo, katero sta nam llog in narava brezplačno dala. j Ob času Thompsonove administracije je dobilo 35 tisoč j mestnih delavcev povišanje jplače, a kljub temu je imela Thompsonova administracija skoraj 58 milijonov dolarjev manj stroškov na leto, kakor pa sedanja administracija. In kdo to plača? — Ti in jaz — delavec. | Ako bi hotel vse podrobnosti ■opisati, bi oorabil polovico tega lista, vendar pa upam, da je danes delavec toliko izobra-( jžen, da voli tam, k jer b<> dobil l"his bread and butter." j Unijske organizacije so za jThompsona, to je dokaz, da je _ delavec za Dig Uilla in kot tak bo izvoljen po delavskem glasu. — Za napredek. ' I j | Leo Jurjovec. ZAHVALA. Canonsburgh, Pa. Od (j. marca naprej sem bil j .hudo bolan. Zateklimi v glavi, j Hvala Bogu, zdaj sem precej boljši, toda ne še popolnoma. ( Pet dni sem bil pod nad/or-. stvom bolniške strežnice doma, ker ni bilo prostora v bolnišni-, "ci. Pri mojem tajniškem delu j !me nadomestuje predsednik _ [društva Mr. Anton Bevc ml., za ■ jkar se mu najlepše zalnalju-jem. Zahvaljujem se tudi vse-,11111 članstvu za izkazano mi 'ljubezen, s katero so skrbeli jzame. Posebno Mr. Anton Bevc, ki je žrtvoval toliko ča- _ sa, ko je hodil okrog zdravni-. jkov, skrbel je zame kot za svo-> 'jega očeta. Enaka hvala Mr. ) 'Frank Krulcu, Frank Kirnu, Anton Tomšiču, Martinu Ža-gar.ju in vsem drugim! Bog ;Iplačaj! Tukaj je zopet dokaz, kako j »člani katoliške jednote in ka-toliškega društva skrbijo za j svoje sobrate v slučaju bolez-) ni! Rojaki, pristopajte v kato- ■ liška društva! Pozclrav! i i I John Pelhan. -o- - i • j Neprijeten položaj. — Na 1 lovu je videl Ožbovt jazbeca, ki je švignil v luknjo. Ožbovt je planil za njim ter segel z roko do rame v luknjo. | Navzoč lovec je hlastno .vprašal: "Ali ga imaš?" j Ožbovt z jokajočim glasom: "Ne, toda on ima mene!" atala. Fr. R. Chateaubriand. POVEST. Lovci. Posebna usoda naju je pripeljala skupaj, moj dragi sin. V tebi vidim omikanega človeka, ki se je podivjačil; ti pa vidiš v meni divjaka, ki ga je veliki duh, ne vem, s kakim namenom, hotel civilizirati. Nastopila sva pot življenja od dveh nasprotnih strani : ti si prišel, da se odpočiješ na mojem mestu, jaz pa sem se bil usedel na tvoje. Tako sva morala dobiti popolnoma različno naziranje o stvareh. Kateri izmed naju je pri tej menjavi več pridobil ali več izgubil? To vedo le bogovi, katerih tisti, ki najmanj ve, več ve kakor vsi ljudje skupaj. Prihodnjega maja bo preteklo sedemkrat deset zim in še tri, kar me je rodila moja mati na bregovih Meschactbeja. — Spanci so se kmalu potem naselili ob zali-\ u "Pensacola, toda noben belokožec še ni prebival v Louisiani. Komaj je bilo padlo listje sedemnajstkrat z dreves po mojem rojstvu, ko sem šel s svojim očetom, z bojevitim Utalisijem, proti Muskogulgom, mogočnemu rodu v Floridi. Združili smo se s svojimi zavezniki Španci in prišlo je do bitke ob nekem pritoku reke Mobile. Areskuji in Manituji nam niso bili naklonj eni. Sovražniki so zmagali; moj oče je izgubil življenje; jaz sem bil dvakrat ranjen, ko sem ga branil. O, da bi bil takrat tudi jaz šel v deželo duhov! Umaknil bi se bil nesrečam, ki so me še čakale na zemlji. A duhovi so sklenili drugače: begunci so me vlekli s seboj djp Sv. Avguština. V tem mestu, ki so ga bili Španci nanovo sezidali, mi je pretila nevarnost, da me od-vedo v rudokope v Mehiki, toda neki star častili j anec Lopez mi je ponudil z ozirom na mojo mladost in preprostost zavetišče in me predstavil svoji sestri, s katero je skupaj živel kot samski človek. Oba sta gojila proti meni najnežnejša čustva. Vzgajala sta me z veliko skrbjo. Dajala sta mi vsakovrstne učitelje. Toda ko sem preživel v Sv. Avguštinu 30 mesecev, mi je zamrzelo mestno življenje. Vidno sem hiral; včasih sem nepremično gledal po cele ure vrhove daljnih gozdov, včasih so me našli sedečega na bregu kake reke, v katero sem žalostno zrl. Slikal sem si v domišljiji gozdove, skozi katere so ti valovi tekli, in moje misli so bile popolnoma v oni samoti. Ko se nisem več mogel ustavljati hrepenenju, da bi se vrnil v puščajo, sem stopil nekega jutra pred Lopeza, oblečen v obleko divjakov. V eni roki sem držal svoj lok in puščice, v drugi svojo evropsko obleko. i Podal sem jo svojemu blagemu dobrotniku, e pred čigar noge sem ves v solzah padel, e Psoval sem samega sebe pred njim, tožil sem samega sebe zaradi nehvaležnosti. i ' Toda nazadnje, o moj oče,"' sem mu re- . kel, "vidiš sam: jaz bi umrl, če ne začnem i zopet indijanskega življenja." Lopez se je zelo začudil in me je hotel - odvrniti od moje namere. Opozoril me je - na nevarnosti, ki se jim izpostavljam, da - namreč zopet padem v roke Muskogulgov. - Toda ko je videl, da sem se odločil, da po-l izkusim vse, se je razjokal, in ko me je ob-i jel, je rekel: "Pojdi, otrok prirode! Prido- - bi si ono neodvisnost človeka, katere te Lopez noče oropati. Ce bi bil jaz mlajši, bi te - sam spremljal v pustinjo, odkoder imam [ tudi prijetne spomine, in bi te pripeljal v - naročje tvoje matere. Kadar boš v gozdo-: vi h, misli včasih na starega Španca, ki te je . bil gostoljubno sprejel, in ne zabi, ljubiti svojega bližnjega, saj je bila tudi prva izkušnja, ki si jo naprvil s človeškim srcem, tej l jubezni v čast." Lopez je končal z molitvijo h krščanskemu 'Bogu, ki sem se ga jaz branil častiti, in ihteč sva se ločila. Kmalu sem bil za svojo nehvaležnost kaznovan. Moja neizkušenost me je v gozdu zapeljala in četa Muskogulgov in Simi-nolov me je ujela, kakor mi je Lopez prerokoval. Spoznali so me za Natšeza po moji'obleki in po peresih, ki so mi krasila glavo. Zvezali so me, toda zaradi moje mladosti čisto lahno. Si miga n, voditelj čete, je hotel vedeti moje ime; odgovoril sem mu: "Imenujem se Šakta, sin sem Utalisi-ja, unuk Miskuja, ki so več kot sto skalpov vzeli muskogulskim junakom." Simigan mi je rekel: "Šakta, sin Utalisija, unuk Miskuja, veseli se: v veliki vasi boš sežgan." — "Dobro je," sem odvrnil in sem zapel smrtno pesem. Sobota,. 2. aprila 1927. "AMglUKANSKI SLOVENEC" ŽENSKI SVET J = —~ * Urejuje Mrs. Fannie Jazbec. NAŠA RAST. Chicago, 111. Zadnji teden sem poročala, da imamo za mesec marec tri nove podružnice. Poročano je bilo, da ima podružnica št. 8 v Steelton, Pa., 13 članic. Danes pa moram to popraviti, da ima ta podružnica 18 članic usta-novnic. Naša glavna uradnica in predsednica podružnice št. 8 Mrs. Dorothj' Dermeš, mi namreč poroča, da so pridobile še pet nadaljnih članic steelton-ske Slovenke; le tako naprej! O podružnici št. 10, Collin-\vood, O., je pa bilo poročano, da ima 10 članic, toda koncem . marca je ta podružnica štela že 21 članic ustanovnic. Predsednica podružnice, Mrs. Mary Glavan, mi je poslala nadaljni i Money order za $8.25 kot pri- < stopnina in mesečnina za 11 j: novih članic s sledečim pis- h mom: "Z veselim srcem Vam h naznanim, da smo dobile še na- : daljnih 11 članic v našo novo i podružnico št. 10. Dne 24. mar- f ca smo imele prvi sestanek, ki j se je prav lepo obnesel. Kakor < je videti, bo šlo lepo naprej, i ker ženske so zelo navdušene, i Vsaka mi je obljubila, da bo j do prihodnje seje dobila eno ali dve članici. Želim in upam, t da bo naša podružnica kmalu štela največ članic. Na prvi seji smo izvolile sledeči odbor: Predsednica Mary Glavan; podpredsednica Mary Vilar; tajnica in blagajničarka Mary Sluga; zapisnikarica Mary Babuder." Živele zavedne Slovenke v Collinwoodu! Tudi jaz upam in želim, da bi kmalo ta podružnica bila ena izmed najmočnej-; ših. Nekatere podružnice priporočajo, da bi se članice naročale na list Amerikanski Slovenec, ako ne že dnevnik, pa vsaj 1 tednik, to je sobotno izdajo, ki je Glasilo Zveze. Zelo lepa ideja. Vprašala sem pri vodstvu ; ista radi tednika. Svetovali so, ' la bi podružnice naročale sko- ] d glavni urad Zveze posamez-le številke, ali pa za celo leto, 5 ;obotno izdajo za članice, ki belijo to številko. Cena vsake številke bi bila nekako 2c ter bi ;e moralo naročiti najmanj 10 ztisov, to pa radi poštnine. Po- 1 lružnice naj toraj na seji o tem 1 'azmotrivajo ter mi potem po- £ •očajo, koliko članic se je pri- 1 glasilo za Glasilo. 1 Narodni pozdrav! 1 Julia Gottlieb, gl. tajnica. 7 l VPRAŠANJE GOSPODINJSKIH TEČAJEV. Pozdravljene članice S.Ž.Z.' :i'om Amerike! Nad vse razve-1 •ljiva je vest, ki jo imam po-1 ročati danes v našem glasilu i A mer. Slovencu. Prišlo mi je l.anreč na uho, da se članice S.Z.Z. št. 2 v Chicagi priprav- 1 ' iajo na ustanovitev gospodinj-! i - .'a tečaja. Mislim, da mi ni potrebno posebej povdarjati, kolike važ-J i i ost i in kako koristna in posne- j man ju vredna je ta ideja. S podukom v Amer. Slovencu se bo začelo kakor hitro bo j vse potrebno urejeno in tudi odbor izvoljen. Med članicami vlada veliko zanimanje, kakor tudi upam, bo po drugih našel- i binah. Podučevalo se bo v slo- ! \enskem, pa tudi v angleškem : jeziku. Drage mi članice ! Nad vse j hvalevredno in koristno je, da : i organiziramo, da ustanav- j ljamo podružnice, da se med ': i • i seboj spoznavamo ter skupno i sodelujemo m se zavzemamo za čast in pravice, kakor se sosede, naše sestre drugih narod-' nosti. * | Dolžnost nas veže, da se jim i tudi me pridružimo, podpira-; 'mo in se skupno potegujemo za! 'naše principe v vsakem oziru,; bodisi v katerikoli stroki. Pre-j govor pravi: V slogi je moč. [Skoraj neverjetno je, da ima-jmo v tako kratkem času toliko uspeha, kaj ne? Slovenske žene in dekleta! ■ Zavedajmo se dolžnosti, ki jo dolgujemo slovenskemu narodu, slovenski ženi, predvsem pa naši mladini. Nič se ne u-strašimo, ne dela ne truda, am-' Ipak delajmo v složnosti za skupni blagor in korist naše organizacije, ki je še mlado, sla-j jbotno drevesce, pa že poganja i mladike na vse strani naše no- ! jve domovine. Slov. Ž. Z. zdrav-jstvuj, razcvitaj se in napreduj ! i Članica podi*, št. 2, Chicago. Iz krogov lokalnih podružnic. ŽENSKI ODMEVI IZ OHIO. Barberton, O. Cenjeno uredništvo SŽZ.! — j Zflo sem vesela, ker sj ženske ; tako lepo zanimajo za Zvezo. Kmalu bomo skupaj iz vseh ! krajev naše nove domovine. — Težko gre od kraja, kakor je z vsako novo stvarjo. Veliko je se krajev, kjer ni nobene, ki bi začela. Začetek je težak, potem gre že lažje naprej. Ce ne ro pa počasi, a tudi počasi se naleč pride. Tudi pri nas v Uarbertonu še nekatere le odlašajo. Dolžnost članic je, da so za take pobrigajo in gredo k njim na dom ter jih nagovo- rijo, da pristopijo. Še boljše pa je, pre dno se začne seja, iti k njim in jih kar seboj pripeljati. To se razume, katera članica je najbližje kakšne prijateljice. za katero ve, da je pri volji pristopiti. Tako naredite,kakor so to naredile v Detroitu, pri nas ne moremo. Za altarno društvo plačujemo pri nas 25c na mesec. S tem denarjem ni-! V aH IZ JUGOSLAVIJE potujte po najkrajši in najhitrejši črti preko Bremena. Uživajte udobnosti slovečih novih parnikov črte North German LLOYD. Lepe in udobne kabine III. razr. Za popolne informacije vprašajte lokalnega zastopnika družbe NORTH GERMAN LLOYD 100 No. La Salle Street, CHICAGO, ILL. Na prodaj imamo VEČ JAKO PRIPRAVNIH IN UDOBNIH HIŠ, IZMED KATERIH NAVAJAMO NEKATERE: ZIDANA HIŠA s ;šestimi sobami, furnace heat, velik basement. Vse moderno narejeno. Nahaja se na 21st Place. Cena $5.850.00. DVONADSTROPNA ZIDANA HIŠA, dva flata po 4 sobe, velik porč," toilet, plin; elektrika in tlakovana ela na 21st Place. Cena $5750.00. DVONADSTROPNA ZIDANA IIIŠA, nova in moderna dva flata, vsak s šestimi sobami; na 21st Place, med Hoyne Ave in Leavitt St. Cena $12,000.00. Imamo še mnogo drugih hiš naprodaj, ali pa za zamenjavo. Pridite h nam in povejte kaj bi radi, kaj j so vaše želje in mi bomo vam našli in dobili kar želite, j Za podrobnosti vprašajte FRANK KOSMACH PRI EMIL A. BAS£$£R. j 2116 W|est 22nd Street -:- CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2138. Kakor ne moremo biti pri dveh 'društvih; so pa tudi take, ki niso zadovoljne, da bi plačevale več. Radi tega smo začele od kraja z novim društvom. To novo društvo je — SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA, — h kateri mora pristopiti vsaka ameriška Slovenka. Naše glasilo vse ženske rade " (prebirajo. Ženski kotiček jim |zelo dopade. Zatoraj le prav j pridno pišite v njega, da bo še [ bolj zanimiv. " Pri naših sejah se imamo tu-. di prav lušno, tako da se vedno z veselim srcem razidemo po seji vsaka na svoj dom — že naprej se veseleč prihodnjega . sestanka. Vsem članicam Zveze vesele velikonočne praznike! Jennie Okolish. -o- ( IZ URADA PODRUŽNICE [ ŠT. 2 S.Ž.Z. Chicago, 111. Vsem članicam naše podružnice se uljudno naznanja, da se je na splošno željo naša redna seja prestavila na tretji četrtek v mesecu. Naša prihodnja seja se torej vrši v četrtek, -21. aprila, v navadnem prostoru ob pol 8. uri zvečer. Prihodnji teden torej ne bo seje. Odbor. KUHINJA i Krompirjevi cmoki s svinjino. Skuhaj 7 srednjih krompirjev in pretlači vroče skozi sito: vmešaj 2 unči presnega masla, primešaj dvoje jajc. pretlačeni krompir,\ tri unče zrezane svinjine, pest drobtinic in malo moke: naredi cmoke. skuhaj jih v slani vodi ter daj v juho. Krompirjevi cmoki z žemljami. Deni v kožico 2 žlici presnega masla ali kake druge dobre masti; ko se speni, prideni 2 obribani, na kocke zrezani žemlji, ali pet unč kruha, premočeni z 1 jajcem. Ko si jih malo prepražila. pomoči jih s štirimi žlicami sladke smetane ali mleka ter jih pusti stati nekaj minut. Prideni pet skuha-nih in pretlačenih krompirjev, malo zelenega peteršilja, soli. za nožev vrh muškatovega oreščka, dve jajci in šest žlic moke; vse to rahlo zmešaj, naredi majhne cmoke in jih zakuhaj v juho. Ali pa naredi večje ter jih daj potem poleg kake obare ali golaža. Si Piškotni zavitek fini. Naredi iz 6 beljakov trd sneg. Gotovemu prideni med tolčenjem za. poredoma 10 rumenjakov, potem še pet unč sladkorja in malo limonove lupine, nazadnje zamešaj še rahlo tri unče moke. Zdaj namaži testo za pol mazinca na debelo na pomaza-no pločevino in ga hledorumeno speci. Pečeno ploščo na pločevini urno obrni in namaži zgoraj z marelično ali kako drugo fino marmelado; potem postavi ploščo za malo časa v pečico, da postane zopet mehka. Nato jo urno kolikor mogoče tesno zavij, kakor se zvija- jo štrukelni, v podolgasto klobaso. Hrani jo na suhem prostoru; kadar jo rabiš, jo zreži v na pol prsta debele koleščke. Piškotni zavitek. Mešaj devet rumenjakov, da prav dobro narastejo. Polagoma prideni 6 unč sladkorja in malo limonove lupine. Potem naredi trd .sneg iz sedem beljakov ter ga j rahlo primešaj s petimi unčami ;moke. Namaži testo na poma-zano ter z moko potreseno pločevino za pol prsta na debelo in ga speci. Naprej delaj z njim kakor s prejšnjim. slovenskTgroboyi. MRS. JOHN GOLOBICH. Sprejeli smo ravnokar poročilo, da je v Pittsburghu, Pa., te dni preminula v najlepši starosti življenja Mrs. John Golo-bich, soproga našega tamkajš-nega lokalnega zastopnika. U-mrla je baje na porodu. Zapušča več žalujočih sinov in hčera in žalujočega soproga, u-glednega pittsburškega rojaka, Mr. Johna Golobitcha. Mrs. John Golobitch je bila pravi tip tihe vzorne slovenske! matere. Vse svoje moči je po-: svetila vzgoji svojih otrok. Ena' izmed njenih hčerk je v samo-' stanu že preoblečena sestra reda Notre Dame. En sin študira za duhovski poklic. Ostali se bavijo z drugimi poklici, ali že samo to, da je iz njene družine prišla redovnica in sin, ki čuti v sebi poklic za službo v vinogradu Gospodovem, je dokaz, kaj je bila pokojna Mrs. Golo-bich. Po natančnejše podatke, kje se je pokojna narodila in dru-£o, smo pisali in ko prejmemo, si štejemo v dolžnost sprego- vori ' še par besedi o tej blagi j ženi. Za zdaj izrekamo žalujočemu soprogu, sinovom in hče- j ram naše prisrčno sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč in j naj počiva v miru! * * * MRS. URŠULA KUClC. Zadnji četrtek, dne 31. marca, smo prejeli telefonično sporočilo iz So. Chicage, da je v sredo večer nagloma umrla do-bropoznana in občespoštovana Slovenka v So. Chicago, Mrs. Uršula Kučič. Mrs. Kučič ni bila poznana samo v So. Chicago, temveč po vsej Ameriki med Slovenci. U-deleževala se je več konvencij naše K.S.K. Jednote in bila je dolgoletna vestna in delavna predsednica društva Marije Čistega Spočetja št. 80 KSKJ. Nobene slavnosti, nobene prireditve bodisi društvene, farne ali druge ni bilo v So. Chicago, da bi ne bilo zraven Mrs. Kučič, da bi ne sodelova- j la. Ob takih prilikah bodo to j blago ženo pogrešali vsepo-, vsod. Mrs. Kučič je bila tudi zelo j vneta za katoliški tisk. Amer. I Slovencu, ki je z njo izgubil | zvesto naročnico in prijateljico, je bila pokojna vedno naklonjena. Ko smo imeli kampanjo pred tremi leti za povišanje kapitala, sta Mrs. Kučič in njen pokojni soprog Mr. John Kučič, ki je lansko leto umrl, se takoj priglasila in kupila delnico našega tiskovnega podjetja. S tem sta pokazala, da sta razumela veliko potrebo katoliškega tiska, ki deluje za napredek in koristi slovenskega ljudstva v tej novi domovini. Z Mrs. Kučičevo zgubi south-chikaška naselbina veliko. j?gubi tudi vsa ameriška Slovenija zavedno slovensko ženo, (ki je bila vsikdar na svojem mestu, kadarkoli se je šlo za kako koristno narodno stvar, j Pogreb Mrs. Kučičeve se vrši danes dopoldne ob 10. uri, jkakor je bilo na kratko že poročano včeraj. | Vsem žalujočim sinovom in jhčeram pokojne izrekamo globoko sožalje. Pokojni pa naj sveti večna luč in naj spa-va v miru v ameriški zemlji! -o-- NAPADALEC DEKLET OBSOJEN NA SMRT. London, Anglija. — James Frederick Stratton, je bil aretiran, ko je napadel v vlaku neko dekle. Po 6 minut trajajoči obravnavi, je bil napadalec obsojen na smrt na veša-lah. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' 0-0000-0000 Š 1925 West 22nd Place, g 6 Chicago, III. g ^■^o^oooooooooooooooooo CK, j r----- "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po | zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite j si ogledat, predno kupite, prihranite ! | denar. Prodajamo tudi po koma-j dih. Dovažamo na dom. Odprto 1 zvečer in nedeljo. t VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kcdzie Ave. hiše in lote na prodaj. PRODA POSLOPJE z grocerijo in mesnico, 3 stanovanja. 958 N. Avers Ave._ 40-s,t sr farme na prodat 104 AKRE dobre zemlje Del Rio City, kjer jc nad 20,000 prebivalcev, sadje, alfalfa in mlekarstvo; vse opremljeno. Višja šola oddaljena milje, tekoča voda za namakanje, $10.000 improvements, akcr, pridite pogledat. Tukaj rastejo pomaranče januarja. G. Box S58. Del Rio, Texas. __19-sss DRAGOCENA ZEMLJA lia prodaj 122 akrov v La Salle County; 80 akr. obdelane, sesalka na farmi, rastejo citrus, pripravno za Truck farmo, lahki pogoji. To zemljo renta po $12.50 aker. Jno D. Henderson. 807 Central Trust Bldg., San Antonio, Tex.___41-s.t.sr 320 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 v"te poslopij, 7 milj do mesta, T?a aker- takoj ?50°- letno 5200. Evans-Tinney Co., Fremont, _ Michigan._ , 57-23 120 AKR. blizu Culver, Ind.. na lahke odplč. J. A. Molter, Plymouth. - Inri:______22-cdoc NOVA H ISA v obliki L s trgovino, so... stanovanje 1 nadstr. 1 dentist office in sprejemna soba, 5 sob v drugem nadstr., garaža za 3 kare. parna tpL oil burner, za kupčijo m stanovanje. $29.000. Le nc-kai l.-ikoj. Tiinii»«-r_7ai7 __^ p s FARMA 133 AKR. 74 obdelane, dobra zemlja. 3971 Humphrey St St —Louis,_Mo.__' 37-pdop __D E L O U Ž "HO i "S E K E E P KR" pri invalidu. 5329 *rtes,qn Ave. I'r,,c £ p s __POHIŠTVO NA PRODAJ WI RLITZER player piano, avto-maticna. tudi "auto knitter". 4 >06 —__38-pdop POHIŠTVO \A PRODA I. V do-l>rem Nianjti se proda pohištvo z:-sun sobe. Katerega veseli naj <1 ogleda na naslovu 23(H) \\'c| PISANO POLJE ^^^ooooooooooooooooooooooooooooooooo Dr. P. A. Tominec: ČLOVEK MORA VSE BRATI. I "Dandanes mora človek vse brati." Tako se je opraviče-. val sin svoji dobri, pošteni materi, ko ga je svarila zaradi slabih časopisov, o katerih je vedela, da jih cerkev zabranju-je brati. I Ta izgovor ni izmišljen, am-pak se dan za dnem ponavlja ' na različne načine, ki pa ved- j no izzvenevajo v besede, kako nesmiselno je, da cerkev take reči prepoveduje. Ali cerkev res ravna nespametno? Čemu cerkvena prepoved ? Kristus je prišel na svet, da "priča resnico" (.Tan 18, 37). To poslanstvo je izročil tudi svoji cerkvi, ko je rekel apostolom : "Pojdite in učite vse narode, ---učite jih spol- ' njevati vse, karkoli sem vam zapovedal" (Mt 28, 19—20). "Kdor veruje, bo zveličan, kdor pa na veruje, bo pogubljen" I ' (Mark 16, 16). Cerkev je to-1 rej poslana Človeštvu kot uči-1 teljica vere ;n nravnosti. TTči -J nas resnice s tem, da nam raz-' jodeva, katere verske resnice " moramo verovati; uči nas nrav-' ( nosti, ko nam kaže pot, po ka-" teri nam je hoditi. To svojo " dvojno nalogo izvršuje cerkev 1 s tem, da nam oznanjuje resnico in nas svari pred zmoto. Ker se pa zmota no širi samo [ po govorjenju, ampak dandanes še prav posebno po tiski' zato je naravno, da mora cerkev vernike svariti pred spisi 3 in knjigami, ki so veri sovražni, in mora zabranjevati jih prebirati. Ako bi tega ne sto-rila, bi prenehala biti pokorna Jezusu, prenehala bi biti kato-■ liška cerkev. To je verska pod-! laga prepovedi veri sovražnih ^ knjig in časopisov. Iz te pa jasno sledi, da nima cerkev samo pravice, ampak ima tudi dolžnost, to pravico izvrševati. Kaj bi pomagalo cerkvi, pričati in oznanjevati resnico, če ne bi imela tudi pravice, obsojati zmote, laži in obrekovanja ter prepovedati svojim vernikom vse tisto, s čimer se širi zmota, laž in obrekovanja ? Nasprotniki pa širijo zmote 'največ po protiverskih knjigah in časopisih, zato ima cerkev pravico in dolžnost, tak tisk zabranjevati, obsojati. Seveda ko bi vsi tako delali, kakor so storili Efežani, ko ' jim je apostol Pavel prinesel blagovest resnice, bi ne bilo treba cerkvi nobene prepovedi. Efežani namreč, ko "so bili vraže uganjali, so znesli bukve in so jih sežgali vpričo vseh; in ko so bili preudarili njih ceno, so našli, da so petdeset tisoč denarjev veljale" (Dela ap. 19, 19). Toda vedno ni bilo tako. Kmalu so vstali kri-voverci, ki so se dvignili zoper Kristusa in njegovo cerkev. Na nicejskem ( 1. 325) in efeškem (1. 431) cerkvenem zboru so . bile prepovedane knjige krivo-vercev Arija in Nestorija. Dvajset let pozneje (1. 451) na kalcedonskem cerkvenem zboru pa knjiga krivoverca Evti-ha. Tako je nadaljevala katoliška cerkev zabranjevanje pogubnih in slabih knjig do iznajdbe tiska. Ker so se pa po tedanji navadi take prepovedane knjige sežigale, zato seznam prepovedanih knjig ni bil potreben. Ko pa je okoli 1. 1450 bila iznajdena tiskarska obrt, po kateri je bilo mogoče v kratkem času razširiti nešteto slabih knjig — kar je bilo prej radi težavnega prepisovanja izključeno —, je morala cerkev poseči po drugih sredstvih. Najprej so poskušali papeži zajeziti pogubno, razširjanje slabega tiska z raznimi prepovedmi. Tako je 1. 1479 papež Sikst IV. kolinski univerzi dal polnomoč, naj nastopi proti tiskarjem, kupovavcem in brav-ceni veri nasprotnih spisov.— Leta 1487 je papež Inocencij VITI. izdal bulo, v kateri je pod kaznijo izobčenja naročil vsem (tiskarjem, naj vse rokopise pred tiskanjem izroče cerkve-jnim poglavarjem v pregled. Papež Leon X. je 1. 1515 to I zapoved obnovil. Toda, ker so radi cerkvenega prevrata (protestantizma) v prvi polo-jvtci šestnajstega stoletja papeževi odloki ostali brezuspešni, I je izdal papež Pavel IV. !. 1559 prvi skrbno pripravljen seznam .obsojenih knjig. Končno je to stvar uredil tri-'dentinski cerkveni zbor I. 1562. Določil je o prepovedanih knji-f gah splošna pravila, katera je ' papež Pij IV. odobril. Leta •1561 so izšla obenem z novim seznamom prepovedanih knjig. Leta 1571 je papež Pij V. u-| stanovi! posebno rimsko kon-gregacijo, ki naj bi skrbela za ta seznam. Kakor vsaka človeška ustanova, je tudi seznam prepovedanih knjig tekom stoletij v nekaterih točkah postal pomanjkljiv, zato je papež Leon XIII. 1. 1896 izdal j * novo tozadevno določitev, ki je bila bistveno povzeta tudi v novi cerkveni zakonik. Že same po sebi, ne da bi bil i 1 zato potreben poseben odlok, so prepovedane knjige in slike, ki nasprotujejo katoliški . veri ali nravnosti, pa tudi od nekatoličanov prirejen«; izdaje ( svetega pisma, istotako knjige, ki pripovedujejo o novih prikaznih, prerokbah in čudežih : knjige, ki napadajo verske resnice in namenoma bln-t i jo duhovniški in redovniški i stan. Prepovedane so dalje 1 knjige, ki uČe ali priporočajo . vražarstvo, coprnije, klicanje duhov itd., ali ki zagovarjajo dvoboj, samomor in ločitev za-Vona ali pa ki namenoma govore o poltenosli, nenravnosti itd. i Prepovedane izdaje svetega i pisma pa smejo oni, ki se ba- - vijo s svetopisemskimi stud i j a- - mi, rabiti, ako ni v njih napa-i do v na verske resnice. Skof- - je smejo v nujnih slučajih svo- - jim vernikom dati potrebno dovoljenje glede uporabe prepovedanih knjig, splošno dovolje- > nje pa daje sveta stolica. Tu-1 d i tisti ,ki ima dovoljenje, je > zavezan, čitanje in rabo knji-. ge opustiti, ako je s tem zveza-i na neposredna nevarnost za ■ njegov dušni blagor. Kazni ; izobčenja pa zapade, kdor bi ■ izdajal odpadniške, krivover-• ske ali razkolniške knjige ali i bi take ali izrečno prepoveda-i ne knjige zagovarjal ali pa jih - vodoma brez dovoljenja hranil in čital. Seveda pa zadene izobčenje samo tiste, ki vedo za to prepoved in kazen ; kdor ne ve za zapoved ali za kazen, si kazni ne nakoplje. Zidarska in cementna dela, kakor temelje, dimnike. Htopnice, cementna tla. popravljam hiše, delam gara že. — Drlo carantirano, cene nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21st Str., Chicago, 111. I'hone: Rockwell 4918 po fi. zvečer. Pokličite, pridem k vam v svrho doeovora. DELO IZVflfilM TAKOJ. -PRODA SE- lepa dvonadstropna hiša v bližini slovenske cerkve. 4-5 sob, vse v dobrem stanju. — Plin, elektrika in druge u-dobnosti. Kdor želi kupiti, ne potrebuje več gotovine kot $600. Drugo je vse na vknjižbo, ali na obresti. — Kdor se zanima, naj se zgla« si pri: Martin Laurich, 1900 West 22d Place, Chicago, 111. i č,p,s