PROLETAREC niamlo .luvntlnvaniil«' Snrialisl-irnp 7™?» STEV. Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze -NO. 934. CHICAGO, ILL., 6. AVGUSTA (AUGUST 6), 1925. Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. LETO—VOL. XX. roparji iz nižin in nekaj o vzrokih. i Malokateri rop je tako razburil čikaško "publiko", namreč čikaško dnevno časopisje, kakor rop v hotelu Drake. Dne 29. julija ob 3:30 popoldne se je dogodilo. Hotel Drake je eden najbolših in največjih hotelov v Chicagi. V njemu se zbira "eks-ltluzivna" družba. Ulice, ki ga obkrožajo, so polne ljudi in avtomobilov. Ob belem dnevu je prišlo v ta hotel pet roparjev in to je tudi za Chicago nekaj izrednega. Eden je šel do hotelskega klerka in ga ustrelil predno se je klerk dobro zavedel kaj se godi okoli njega. Pisarniško osobje hotela je eden roparjev vodil sebi v zabavo iz sobe v sobo, dokler niso bili drugi gotovi s svojim poslom. Pobrali so iz hotelske blagajne nekaj tisočakov, medtem pa je že šel glas po nadstropjih, da so ga obiskali roparji. Ho-telski detektiv je oddal nanje par strelov, a zadel ni nobenega. Policaji na ulici okoli hotela so bili obveščeni ravno ko so roparji v splošnem vzrujenju iskali izhod. Potem se je pričela bitka in lov. Dva roparja sta bila ubita, dva so prijeli, eden je pobegnil z ugrabljeno gotovino. Dnevniki so z velikimi naslovi naznanili to novico. Potem so priobčili članke, s katerimi kli-čejo oblastne organe, da je skrajni čas iztrebiti orgij o ropov in umorov v drugem največjem ameriškem mestu. Če se dogodi rop in umor v trgovskem delu mesta, je še razumljivo. f.Ce se dogodi umor ali rop kje v italijanski, polj-sl11 i roparji po poklicu. V policijskih rekordih niso našli njihovih imen. Dva izmed 'JI')' sta delala v hotelih, eden je delal še nekaj (!n' poprej v istem hotelu katerega je skušal ?.l'°pati. Delali so od časa do časa v raznih kra-pjj' kamor jih je pač ponesla cesta vagabundov. en ki je delal v hotelu pred ropom je imel baje le $1.65 na dan. Delali so včasih na pomolih ali pa na ladjah. Skoro vsi so bili vojaki v svetovni vojni. Njihova starost je od 25 do 30 let. Čitali so dan za dnem o ropih in enemu izmed njih je prišlo na misel, da je boljše napraviti bogat rop, pa potem postati "pošten". Z delom in potepanjem ne bodo prišli nikamor. Dogovorili so se, dobili orožje, se napili žganja in šli v hotel. Noben ropar po poklicu ne bo šel ropati v banko, zlatarsko trgovino ali v hotel pijan. Roparji, ki so prišli v Drake, so bili pijani ker so hoteli v pijanosti izvršiti nekaj kar bi trezni ne mogli. Roparji po poklicu so navadno lepo oblečeni. Roparji ki so prišli v Drake so bili opravljeni kakor so opravljeni vagabundi. Eden izmed njih, John Holmes po imenu, ki pa ima tudi druga imena, je bil rojen v New Vorku pred 25 leti. Njegov oče bil pometač. John je bil osmi otrok. Za njim jih je bilo še osem. Obiskoval je katoliško ljudsko šolo. V šolo je pohajal le tista leta ki so bila obvezna, potem so ga stariši poslali na delo v plinarno. Devetnajst let star je šel k vojakom, kjer je prislužil nekaj denarja, ki ga je zarajal v družbi znancev takoj ko je bil odpuščen. Vojna je pomenila zanj prvi oddih in svobodo. Potem je poročil neko vdovo, ki je imela baje to slabost da je bila pijanka. To je možno, kajti ljudje v nižinah iščejo drug drugega kakor ljudje v "višjih" plasteh. Potem jo je zapustil. Povesti ostalih ki so sodelovali pri ropu so v bistvu enake. Dva sta kot že omenjeno svojo poslednjo pustolovščino plačala s smrtjo na ulici. Policaji so merili dobro. Če se ugodi klicu dnevnega časopisja, bosta prijeta dva v kratkem obešena. Roparjema je baje vseeno, ker se več dni po tem čudnem eksperimentu nista zavedla, kaj se je prav zaprav zgodilo. Sodišče jima je preskrbelo odvetnika, ki ju bo zagovarjal. Toliko je justi-ca tudi napram ljudem iz nižin še zmerom pravična: da jim nekoga, ki jih brani na državne stroške, zato da formalno niso brez obrambe. Če bi ubili vseh pet roparjev na mestu; in če bi ubili druge tri ali štiri roparje nekaj dni pozneje katere bi zalotili pri nepostavnem delu; in če se bi to ponavljalo dan za dnem — ropi bi se dogajali naprej, kajti vzroki bi ostali. Vsa ekonomska struktura človeške družbe sloni na ropu. Zadnja svetovna vojna se je pričela kot roparska vojna, imela nekaj časa značaj vojne za demokracijo in samoodločevanja narodov in končala kot roparska vojna. Stotine miljonov dolarjev je šlo med vojno v blagajne denarnih patriotov. Škandali, o katerih je prošlo pomlad pisalo vse ameriško časopisje, so razkrili rope na debelo in roparje, katerim se ničesar ne dogodi. Roparsko pritiskanje velesil na Kitajsko, ropanje pod masko diplomatičnih not, vojnih demonstracij, imperialističnih pritiskov in izsiljevanj ter izkoriščanje mora producirati roparje spodaj. Roparji iz nižin so komaj neznaten odsev roparjev zgoraj. Zakoni so močni proti prvim, slabši napram onim v sredini, in brez moči napram onim zgoraj. Družina šestnajstih otrok, katere preživlja oče s pometanjem ulic in mati s čiščenjem pisa-ren ob večerih, ne more dati svetu drugega kakor šestnajst sužnjev — ne svetu — ampak tovarnam. Okoliščine, v katerih taki otroci rastejo, v katerih so vzgojeni, producirajo mnogokrat slabe tipe, in ti tvorijo z drugimi pogreznjenimi ljudmi takozvane nižine. Po vojni so se umori in ropi pomnožili v vseh deželah. Dolgoletna vojna in medvojna disciplina, trpljenje in pomankanje, groza in tu-ga, blazna propaganda za klanje in faktično klanje in rušenje je vrglo svet raz normalnih tirov. Dobri ljudje plakajo nad "izgubljeno" mladino, kapitalistični listi rohne proti "kriminalnemu" valu in zahtevajo justico vislic. Ni jim mogoče dopovedati, da ropi niso nov pojav, in da so bile vislice in druge morilne in mučilne naprave nekoč mnogo bolj v modi kakor danes. Ali človekova varnost ni bila sigurnejša kakor je danes. Umori in ropi so bili pogostejši kakor danes. Kajti fevdalni sistem je bil še bolj odprto roparski sistem; in ropati je smel vsakdo, ki je imel plemenitaški naslov, grad in nekaj vojakov. Ropali so tudi taki katerim ni bilo dovoljeno. Da se rope omeji in da se jih končno iztrebi, je treba odpraviti vzroke, ki jih porajajo. Dajte ljudem ki so v današnji družbi pod železnim pritiskom okolščin vagabundi priliko, da si ustanove svoje domove in zasigurajte jim vsakdanji kruh. Odpravite škodljivo atmosfero v natrpanih delavskih seliščih v kateri se mladina že v zgodnjih leti pokvari moralno, duševno in fizično, pa ne bo treba toliko ječ, policajev, prisilnih delavnic in vislic. Da, odpravimo vzroke, ali vprašanje je, kdo naj jih odpravi. Družba ki vzdržuje sedanji sistem in ga brani, jih ne bo odpravila. Zatekala se bo k ječam in vislicam, na vzroke pa ne bo mislila, kajti če bi, bi morala tudi sebe obsoditi. Tudi današnji vlastodržci poznajo sredstvo in vedo da je boljše kakor sredstvo vislic in • 1 Ječ. Toda bogastva so v njihovih rokah in zato br nijo sedanji red in nered. Za roparski sist & na debelo so v svojem interesu, zato je nalo^ nekoga drugega, da se bori za socializem t* drugi je tista plast človeške družbe, iz kater8 prihajajo zločinci nižin, vagabundi in drugj jz vrženci ter izmečki, za katere je družba zgoraj » denarjem ljudi spodaj in svojim zgradila zave tišča, sirotišnice, "poboljševalnice", prisilne de" lavnice, električne stole, vislice in plinske celice In zahteva še več vislic in ječ. Unije in "moskovske" | instrukcije. Ameriške unije so v tem "letu pričele zelo drastično nastopati proti takoimenovanim komunistom. Dosedaj so jih nekako tolerirale in nekatere so jim celo pomagale. Za vzrok sedanji taktiki navajajo provokatorsko nastopanje komunistov, ki ima za posledico oslabljenje unij, otežkočenje agitacije za pridobivanje novih članov, padanje bojevnega duha, nezaup-nost in sovraštva, ki ne poznajo meja. Med unijami ki so nastopile proti komunističnim agentom, je tudi unija mašinistov (international Association of Machinist). Članom ki prejemajo navodila od komunističnih organizacij, je naročila, da naj. prekinejo stike z elementi katerim ni za prospeh unije, ali pa bodo izključeni. Čikaška delavska federacija je izdala posebno pismo, v katerem svari unije pred raznimi firmami, pod katerimi delajo komunisti, ker pod svojim imenom ne bi dobili pristašev. V dolgi komunikaciji so navedene razne organizacije, katere imajo v glavnem namen hujskati in ob enem kolektati za vzdrževanje komunističnih agentov. Pred nekaj tedni so ustanovili organizacijo, katere namen je zbirati sredstva za politične jetnike v raznih deželah. Tej organizaciji so dali nestrankarski značaj, pozvali v odbor nekaj nepoučenih prominentnih ljudi, nekatera imena delavskih voditeljev izrabljajo, varajo tudi z naslovi, toda vse vodilne in plačane pozicije imajo v rokah Fosterjevi in Ruthenber-govi pristaši. Večina nabranega denarja gre za plače komunističnim govornikom, ki potujejo pod pretvezo da agitirajo za pojačanje gibanja katerega naloga je pomagati političnim jetnikom. Pod komunikacijo sta podpisana predsednik federacije John Fitzpatrick in tajnik E. N. Nockels. Fitzpatrick je pred par leti delal skupno s komunisti in privolil je celo v načrt, da se skliče komunistično konvencijo pod firmo nje- 3 gove farmerske-delavske stranke. Takoj P° nvenciji, ko je videl da je izigran, je postal fosterjev sovražnik. Unije v Minneapolisu so nastopile proti ko-mistom še bolj drastično kakor čikaška fede-1 cjja. Komaj dobro leto nazaj pa so kooperi-ale z njimi in pomagale aranžirati konvencijo Lrinarske-delavske stranke, katero je domini-•ala W. P- Mahoney, ki je enako kakor Fitzpa-jriCk sodeloval s komunisti, se danes bori proti jir) v listu katerega urejuje in povsod kjer ima prilik0- i- Nobeno gibanje ni med ameriškim delav-c[vom bolj obsovraženo kakor komunistično, pa ne radi tega ker je komunistično, kajti to je navsezadnje samo beseda, ampak raditega ker se v svojih naporih za dosego ciljev poslužujejo inlrig, laži, zavijanj in drugih sredstev, ki jih smatrajo za nedostojna in nepoštena. Kennedy, Mahoney, Fitzpatrick, McDonald, Salutsky, Max gastman in drugi so bili še ne dolgo tega slavljenj v komunističnem evangeliju. Njihova imena se je rabilo v boju proti socialistom in rezultat le konfuzije je oslabljenje političnega gibanja razredno zavednih delavcev in diskreditiranje gibanja za farmarsko-delavsko stranko. W. P. je danes stranka narodnostnih federacij, katere misli na bližnji konvenciji odpraviti, oziroma jih podrediti popolnoma centralnemu vodstvu. Kar je v nji Amerikancev, so voditelji, in so večinoma na plačilni listi. V kapitalističnem časopisju imajo mnogo reklame, ki jim jo kapitalisti dajejo brezplačno, ker se jim drugače izplača. To namreč trdijo tisti, ki so pred letom ali dvema verjeli, da smo na pragu preobrata in da ameriške mase komaj čakajo signala za revolucijo. 7,000 ljudi na socialističnem shodu v Los Angelesu. Shoda, ki ga je aranžirala socialistična stranka v '•os Angelesu, California, v nedeljo 26. julija se je ude-'ižilo okrog 7,000 ljudi. Predsedoval je znani socia-•istični pisatelj Upton Sinclair. Prodalo se je 900 kllijg in mnogo brošur. V soboto pred shodom se je vršila konvencija članstva soc. stranke, katere se je Udeležilo 250 delegatov. Emil Herman je organizator s°c. stranke v Californiji, ki se je v teku sedanje kam-1'anje pomnožila za več sto članov in precej novih po-s'ojank. Druga kalifornijska konvencija soc. stranke se je V|'šila v soboto 1. avgusta v San Franciscu, v nedeljo [Ja shod. Debs je predsedoval konvenciji v Los Angelu in San Franciscu. Udeležba na obeh shodih in onvencijah je bila večja kot se je pričakovalo. k Glasilo socialistične stranke v Californiji je "La-Qr World", ki izhaja v San Franciscu. Lastuje tudi Sv°io tiskarno. I Socialist po prepričanju se bori za svojo stvar, ki u je sveta, vsepovsod in pred nikomur ne kloni, niko-nu"r ne popušča. Iz politike v Jugoslaviji. (Vlada Pašičevih radikalov in Radičevcev na vidiku. — Koncentracija jugoslovanske buržva-zije. — Slovenski klerikalci osamljeni.) ("Socialist" dne 17. julija.) Po dolgih in skrivnostnih pogajanjih je konečno prišlo do sporazuma med radikali in Radičevci. Kaj vsebuje ta sporazum, javnosti ni znano. Gotovo je samo to, da so Radičevci priznali Vidovdansko ustavo in s tem monarhijo ter z vidovdansko ustavo vpeljani centralizem. Sporazum med radikali in Radičevci znači popolno kapitulacijo Radičevcev, dosedanjih nositeljev plemenskega boja Hrvatov proti Srbom. Izgleda, da so Radičevci, da se izognejo popolnemu porazu svoje politike, raje sklenili sporazum z radikali, ki je sicer sramoten za nje, ki jim pa vendar daje nadomestilo za to sramoto — soudeležbo na vladi. In to pomeni mnogo, če se upošteva, da je država izročena vsakokratni vladni večini na milost in nemilost. Pri pogajanjih med radikali in Radičevci se je jasno pokazalo, da obvladajo koristi Radičeve porodiee celotno Radičevo stranko. Umevno je zato, da odpre pravkar sklenjeni sporazum marsikašnemu dosedanjemu pristašu Radičeve stranke oči in da nastane med številnimi pristaši tc stranke preokret, ki se bo pokazal v tem, da bodo one hrvaške stranke pridobile na privržencih, ki ostanejo še naprej na federalističnem hrvaškem stališču. To vedo tudi sicer skrahirani politiki iz Hrvaške Zajednice, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah po Radičevi milosti, ki so pa sedaj izjavili, da ne slede Radičevcem v vlado. Prerano in najbrže napačno pa bi bilo soditi, da bo Radičeva stranka večino svojih pristašev izgubila. Za politiko dokaj nezrelega hrvaškega kmeta je Radič prorok, ki svojega ■čara tudi v družbi "srbskih batina-šev" ne bo izgubil. Pričakujemo torej novo RR vlado, ki bo naslednica PP vlade; pričakujemo jo sicer z radovednostjo, ali s slabimi upi: delavstvo ve prav dobro, da ne bo ta nova vlada prav nič boljša, kot so bile vse dosedanje. V meščanski državi se vlade sicer menjajo, bistvenih sprememb pa ne prinašajo. Zato tudi od RR vlade ničesar ne pričakujemo. Sam. demokrati v novi vladi ne bodo več zastopani. Radikali so jih rabili za volitve in do sporazuma z Radičevci, sedaj jih vržejo brez usmiljenja med staro šaro. Sam. demokrati so našli to, kar so iskali in zaslužili. Podpirali in zelo aktivno so sodelovali v režimu, ki pomenja višek politične in gospodarske reakcije v našem dosedanjem državnem življenju. Tako delo ne ostane nekaznovano in tako bo stranka, ki je bila sezidana na temelju sodelovanja v vladi, morala propasti, če ostane v opoziciji. Samostojni demokrati se zamorejo kot stranka rešiti samo, če se v opoziciji idejno preorijentirajo, za kar pa izgleda da niso sposobni ali pa — če gredo v radikale. * Pa najsi gledamo na sporazum med radikali in Radičevci kakorkoli hočemo, eno pomeni ta sporazum brez dvoma: pomeni sporazum dveh najmočnejših meščanskih strank v državi in s tem prvi korak k strankarski koncentraciji meščanskega razreda v državi. V politiki ne igrajo nobene vloge nagibi, vsled katerih je kaka stranka svoj program ali pa taktiko spre- menila. Dejstva, ki nastopajo vsled takega preokreta so važna. To velja tudi za sporazum med radikali in radičevci. Posledice, ki bodo nastale v našem notranjem političnem življenju vsled koalicije RR, bodo važne in pomenijo brez dvoma korak naprej. Prenehali bodo ostri, s plemenskimi gesli obeleženi boji med najmočnejšo srbsko in najmočnejšo hrvaško stranko, ki si bodete moč v državi delile in vladale po skupnih smernicah. V notranji politiki bomo začeli srečevati težke gospodarske, socialne in kulturne probleme, ki so stali doslej vsled plemenskih in državopravnih bojev v ozadju. Ta boj bo imel za posledico razredno opredelitev ljudstva v državi: na eni strani bodo stali ljudje, ki imajo resnični ali pa samo namišljeni interes korakati v taboru meščanstva, na drugi strani pa bo imel delavski razred priliko strniti svoje vrste v boju proti iskoriščanju od strani sporazumljene meščanske fronte. * Sporazum med RR pa pomeni tudi političen neuspeh naših slovenskih klerikalcev, ki so ostali s svojim plemenskim samoslovenstvom osamljeni. Gledati bodo morali, da se tudi oni čimpreje sporazumejo s srbsko in hrvaško buržuazijo, drugače bodo doživeli popolen polom svoje politike, če se danes tolažijo s tem, da so ostali v takozvanem opozicionalnem bloku, v bloku "narodnega sporazuma", je ta tolažba piškava, kajti hrvaški del bloka se je že "sporazumel," s tem pa je blok izgubil svoj življenski pomen. Zanimivo pa bo vsekakor opazovati v bližnji bodočnosti dr. Korošca in dr. žerjava v skupni opoziciji; preskrbljeno bo torej tudi za zabavo. Današnja največja sovražnika utegneta postati debela prijatelja ... c^® Amsterdamska Internaclona-la ima 16,500,000 članov. Poročilo Mednarodne federacije strokovnih unij (Amsterdamska internacionala) pravi, da je bilo koncem leta 1924 v vseh deželah na svetu 36,439,320 delavcev organiziranih v unijah, izmed katerih jih pripada 16,490,121 amsterdamski internacionali, 5,245,8S9 pa rdeči strokovni internacionali (Moskva). Skoro vse članstvo slednje tvorijo ruske linije. V unijah z versko tendenco (krščansko socialne itd.) je 2,354,583 delavcev. Sindikalistične unije (v Zedinjenih državah I. W. W.) imajo po vsem svetu 404,700 članov. Okoli 12,000,000 organiziranih delavcev ne pripada nobeni internacionali; med njimi je tudi članstvo Ameriške delavske federacije (American Federation of Labor.) Največji odstotek organiziranih delavcev ima Avstrija. Nji slede po redu Nemčija, Anglija, Avstralija, čehoslovakija in Belgija. V mnogih drugih deželah, npr. v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji, Portugalski, Finski, Braziliji, Peruju, Južni Afriki, na Japonskem in Kitajskem je proporcija organiziranega delavstva zelo majhna. V Zedinjenih državah je samo okoli 20% delavcev organiziranih v unijah. Skoro vse dežele so v preteklih letih nazadovale v številu organiziranega delavstva. Vzrok je deloma brezposelnost, deloma navali kapitalistične reakcije, največ pa notranji boji in trošenje energije v frakcijskih borbah. Oglašajte priredbe klubov in društev v "Proletarcu". ANGELO CERKVENIK: SKOZI MEGLO (Nadaljevanje.) Strašno se je bala okostenjaka, nepopiSno strašno. f^F O polnoči je prišla domov. "No, Jolanda, kako je bilo . . ." "Lepo, lepo, ciganček je tako sladak, tak lep . . ^ "Še nekdo pričakuje tvoje ljubezni . . ^ nekdo, Jolanda!" Ni me razumela. Meni pa se je dozdevalo da postaja okostenjak nestrpen . . . Vrgel sem se na Jolando; zvezal sem ji roke na hrbtu, potisnil ji robec v usta ter ji rekel: "Sedaj, Jolanda, te ubijem ..." Videla je, da nimam nikjer orožja in mi ni verjela. Vzel sem ji robec iz ust in jo vprašal: "Ali boš šla še k ciganu?" "Še!" "Tedaj te ubijem!" "Če me ubiješ, te bom hodila strašit — gle' takšna bom prihajala, kakršen je ta okostenjak." "Ne boš, kajti razčetrtim te!" Potisnil sem ji spet robec v usta, zvezal sem ji še noge in jo prenesel k okostenjaku. Še vedno ni razumela, kaj hočem napraviti z njo. Še-le ko sem jo postavil tik pred okostenjak, ko sem strgal ž nje srajco in jo privezal k okostenjaku je razumela, kaj se godi z njo. Noge sem zvezal k njegovim nogam, njegove roke sem stegnil ter jih sklopil na njenem hrbtu... njen vrat pa sem privezal k njegovemu vratu. Jokati ni mogla... . vsak poskus rešitve je povzročal strašno škripanje okostenjaka-njene oči so obupno gledale k meni...J Vzel sem klobuk, oblekel površnik, privi! žarnico, da je tema objela čudno prikazen okostenjaka in mlade deklice... Narahlo sem odprl vrata, slišal sem pritajen vzdih... zopel sem zaprl vrata in stal nepremično pri vratah... Strašna tema je bila... Okostenjak je škripal cvilil, kakor da bi vriskal od veselja, kakor da bi pel... Lasje so se mi dvigali a nisem se upal niti ganiti, komaj slišno hropenje iz njenih prsi se je zgubilo v hreščanju kosti... Tedaj pa je napela vse sile . . . Okostenjak se je prevrnil in ona ž njim-Pod njim je ležala . . . Zakrohotal sem se, i'1 čeprav je bil to moj lastni glas, sem se od strahu upi j anil... Zjutraj je ležala mrtva v objemu okostc njaka. "Ne boš me hodila strašiti ..." Rekel sem in sem jo razrezal. Prvotno sen' nameraval nesti kos za kosom v morje, da b> u, ne padlo v oči. . . Tedaj pa me je jel za-S -vati tisti njen govor o družbi in o ženski Jezo lIlOCl- "Močen sem, sem šepetal, močen sem bil, L sem premagal svojo lastno ljubezen, prema- moram tudi to delo satanovo, to družbo. Boriti sem se hotel, in boriti sem se začel . . . 1'ako je bilo naprej, veste sami . . . Ljubezen faeje zopet premagala; bal sem se namreč za -nepaolija, da ga ne bi po nedolžnem obsodili. pred kratkim sem čital v nekem tukajšnjem dnevniku vest o tistem zločincu, ki je obvestil ravnatelja o ropu. . . občudoval sem ga. Hotel scin iti na policijo tudi jaz, pa sem se pred vhodom premislil in pohitel daleč stran ..." j| "Tisto vest sem dal jaz v časopise ..." "Nič ne de, zmagal me je mož!" "Toda po vašem mnenju, v službi žensk!" "Ne, prej ste rekli, da ste me iskali pravzaprav sebi v zabavo. Bili ste močni... Vi bi se ne dali tako ujeti." Ladavac je pomislil tedaj na Olgo in dušilo ga je v grlu. .. Ali bi imel dovolj moči, da bi jo ubil, da bi jo privezal. .. on ne, ne. . . da bi jo zastrupil, ustrelil. Žal mu je bilo Hermanna in prigovarjal mu je, da naj uide, a Hermann ni hotel zbežati. "Zaigral sem svoje življenje; da vam po pravici povem, me sedaj straši, ker je zopet skupaj — sklonil se je čisto k Ladavcu in mu šepetal — in hodi vsako noč semkaj in čutim, kako me z mrzlimi koščenimi prsti grabi za prsa, kako me z ledenimi čeljustmi ljubkuje., da, v morje bi jo bil moral nesti. . . pa me je zapeljala s tistim govorom... žival... ali se mi ne blede ..." Peljal ga je na policijo. Drugo jutro je zaupal Ladavcu, da ni še nobeno noč tako dobro spal, kakor v tej noči. Razprava je bila tajna in občinstvo ni nikdar zvedelo, kako je pravzaprav bilo s tem umorom. Obsodili so ga na smrt na vešalih. V. I V tem času je bilo razmerje med Ivanom in Olg0 nekako na mrtvi črti. Olga se je zanimata navidez za svoja kuhinjska dela, v resnici l)a je dobro čutila, kaj je z Ivanom. Videla je, ('a je Ivanov mir v ozki zvezi s težko, poverje-n? mu nalogo. Čudila se je le, kako je mogoče, 'ta more Ivan tako vestno zasledovati vse potankosti, ki so po njegovem mnenju bile v kaki ZV(>zi z zločinom. « Nekega večera sta sedela skupaj.... Razkrila mu je, da bo postala mati, da bo v štirih mesecih" porodila otroka____ k Nikakega čustvenega preokreta ni to pomočilo v njegovem duševnem življenju.... f "A res, glej---- bo lepo." To je rekel in to je bilo tudi vse. Dobro je vedela, da bo zločinca ujel in potem---- Kaj potem? Spoznavati je jela, da bo potem stanje med obema še neznosnejše, kakor je bilo prej, kajti vso svojo silo bo zopet posvetil svoji osebi in svoji najbližji okolici. Kako silno se je bala tistega trenutka. . . . Še tisti večer so časopisi v posebnih izdajah naznanili občinstvu, da je Dr. Ladavac razkrinkal zločinca in ga predal v roke pravici. Tudi Olga je to vest zvedela iz časopisa. . . . Sama je bila ves ta čas, le njene prijateljice so jo večkrat posetile. Najpogosteje je prihajala k njej Ilela s svojo prijateljco. Prihajali sta, kakor vse druge, vedno zastrte z gostim, črnim pajčola-nom. Ponavadi so tedaj primerjale svoje življenje z Olginim in jo blagrovale, želeč si tudi same take spremembe v svojem življenju. Nasprotno pa jim je Olga zatrjevala, da bi bila srečnejša, če bi bila mogla nemoteno živeti svoje staro življenje do svoje smrti. "Ali nisi srečna, ali ni Ivan dober?" "Dober je, deklice moje, prav dober — toda človek je in jaz sem izvržek človeške družbe, kakor tudi ve. Me nismo ženske, me smo vla-čuge. Vlačuga pa ni človek, ker ni niti moški niti ženska. Vlačuge smo duševno brezspolna bitja in nihče ne more iz nas ustvariti žensk. Ženske smo bile — nekatere. Nekatere sploh niso bile nikdar ženske. V bistvu srno popolnoma enakovredne ženskam, ki ne poznajo nikake spolne strasti; enako so brezspolne, kakor me. Če bi prišle v to življenje, bi vam bilo, kakor ribam, kadar jih vržejo na suho...." Prijateljice je niso razumele. Saj se ni niti sama razumela. Vedela je, da govori resnico, hotela je doumeti to resnico, a zaman. Vsak dan je bolj in bolj bledela. Ko je ves Ivanov interes za zločin bil nasičen, se je zopet zavedel da ima poleg sebe Olgo . . . Tudi njeno bledo obličje je opazil. Ni se mogel iznebiti ogabnega občutka sreče in zadovoljstva, ko je videl, kako je hirala. Obenem pa se ga je lotevala neka topa, malomarna žalost, kakor se loteva žalost človeka, hrepenečega po solncu in svetlih dnevih, ko pada dež in visi gosta, mrzla megla nad obumrlo pokrajino, po tleh pa leži umazana voda in blato do gležnjev. Grenak okus je imel v ustih. .. . "Da bi bil vsaj že konec!" Mnogokrat je glasno vzdihnil, toda nikdar ne pred njo. Bil je vedno do skrajnosti ljubeč mož, uljuden in prijazen. Kadar se je poslavil od nje, ni nikdar pozabil poljubiti jo? Svojo obljubo je moško izpolnjeval . . . Ker je bil vedno preveč zaposlen s samim seboj, ni utegnil misliti, če Olga kaj ve o njegovem razpoloženju---- Deloma je tudi preveč verjel sam sebi, da bi mogel misliti, da je Olga nesrečna. (Dalje prihodnjič.) Kdo laže — "Proletarec" ali g. Novak v "D. S"? "Proletarec" z dne 23. julija je priobčil pod naslovom "Komunisti v Sloveniji" poročilo o začasnem prenehanju "Delavsko-kmetskega lista", ki se glasi: "Delavsko-kmetski list" z dne 2. julija, ki izhaja v Ljubljani, piše da bo začasno prenehal izhajati. "D. K. L." je glasilo slovenskih komunistov. Za vzrok prenehanja navaja, da mu delavstvo ni dalo dovolj gmotne podpore. "Nekateri se niso dovolj zavedali", piše v omenjeni izdaji, "važnosti proletarskega glasila — sicer bi napram njemu izvrševali svoje proletarske obveznosti. In ti so nas prisilili, da moramo začasno ustaviti list". Priobčili smo to notico v informativne namene, kakor priobčimo nešteto drugih. Ali urednik "D. S.", ki slovi vsled premenjavanja svojih "prepričanj" in biznisov, se je vseeno razpenil in v takem stanju je izustil nekaj psovk in laži, ki karakterizi-rajo njegove žurnalistične sposobnosti. Pod rubriko "Izobraževalni del" je v "D.S." z dne 30. julija priobčil sledeči "napad": "Socialpatrijotskemu lažnjivemu demagogu v Chica-gi naznanjamo, da je glasilo komunistične stranke v Sloveniji, Delavsko-Kmetski list prenehal začasno izhajati iz sledečih vzrokov: 1. Ker ne vživa naklonjenosti Pašičeve vlade, kot jo vživajo socialpatrijotski časopisi. 2. Ker je ista Pašičeva vlada že Večkrat zaplenila premoženja, tiskarne in delavske domove slovenskega razredno zavednega proletariata in vse to lepo podarila svojim zvestim pristašem socialpatrijotom". Razun teli vsebuje njegovo naznanilo še dve točki, v katerih omenja J. R. Z. Pravi, da če bi imeli komunisti v Sloveniji "miljondolarski" fond, bi bilo tudi allright. In če bi imeli JRZ. tiskarne, bi bilo ravno tako allright. Kdor čita "Proletarea" ve, da smo temu "junaku" dokazali to kar predbaciva drugim — namreč da je navaden lažnik in demagog; in dokazali smo mu, da je postal "komunist" vsled kupčije, dokazali smo, da se je pogajal s hrvatskimi komunisti mesece poprej predno je postal "komunist" — in to je postal šele po sklenjeni kupčiji. Tak neodgovoren karakter, ki nima nikakega samoponosa, nikake časti, nikakili pojmov o resnici in dostojnosti, ima "pogum" zmerjati druge z nepoštenjaki, izdajalci in laž-njivci. Podoben je pobčku, ki spleza na ograjo, kaže jezik in zmerja. Razliačil se je navidezno radi našega poročila o "Kmetsko-delavskem listu". Ali smo res priobčili laž? "Delavsko-kmetski list" z dne 2. julija piše pod naslovom "Vsem bralcem našega lista" na prvi strani, prva kolona, med drugim sledeče: "Ponovno smo opozarjali vse naročnike in kolpor-terje, da naj redno obračunavajo list. Prejšnja kolpor-terja v Zagorju in Trbovljah sta obljubila, da poplačata dolg. A dobre volje za to do danes ni bilo. Zato je na-rastel dolg pri listu . . . "Delavsko-kmečki list" — list delavcev in kmetov je odvisen od njih samih. Nimamo nobenih bančnih podpor. Tudi nimamo nobenih m i 1 skih rubljev, ker proletariat vsake dežele mora i2 ° moci vzdrzevati gibanje ... Nekateri se niso zavedali važnosti proletarskega glasila, sicer bi n °Vo'i njemu izvrševali svoje obveznosti. In ti so nas D ■Pr.®n> DA MORAMO ZAČASNO USTAVITI LIST . . ... " 7 Podčrtan tisk gornje notice je bil podčrtan "Delavsko-kmetskem listu". "Delavska Slovenija" pa piše, da je prenehal, "ker ne uživa naklonjenost" ' Pašičeve vlade". Komu naj verjamemo: kameleonu Fr. Novaku ki prodaja svoja "prepričanja" (slučaj Sheboygan, slučaj Milwaukee), ali komunističnemu glasilu v Sloveniji? Kdo je torej lažnik? Primerjajte citirane n0J tiče, pa si sami napravite odgovor. Kar se tiče Pašičeve vlade: Radie je danes Pašičev zaveznik in Radičevci so zastopani v vladi s štirimi ministri. Za Radiča so se borili tudi hrvatski komunisti v Ameriki, in pod masko protestnih shodov proti Pašicu so kolektali zase. Podpirali so Radiča in njegovo stranko komunisti v Jugoslaviji, in danes je ta stranka na vladi s Paši-čem! Torej je brumni in nedosledni Fr. Novak tudi tukaj v zmoti, kajti če bi bil logičen, bi moral pričakovati od Pašičeve-Radičeve vlade pomoč, ker ima v nji vendar zaveznika! Socialisti so ves čas kazali ljudstvu Radiča in Pašiča za to kar sta —' komunisti pa so Radiča skoro ves čas oboževali. Sedaj ko se Radič klanja kralju so ga zatajili, kakor Peter Kri-sta. Druga točka Fr. Novakovega pojasnila v "D. S." se glasi, da je "Delavsko-kmetski list" prenehal ne le zato k'. Grant's Hill pa mu je bil vzhodna meja — vsega skupaj kake pol kvadratne milje. Ta trikot je današnji Down Town. Danes pa mesto zavzema čez 41 kvadrat-"ih milj. Ali onstran mestnih mej se nahaja neštevilo Predmestij, ki skupaj s pravcatim mestom Pittsburgh lvorijo veliko industrijalno metropolo. Največ je mesto zrastlo leta 1907, ko je bilo mesto Allegheny spojeno z mestom Pittsburgh; danes se zove N°rtl| Side Pittsburgh, dočim onstran Monongahele se llal»aja South Side Pittsburgh, nekdanji trg Bir-""iigham. Pittsburški Up Town je brdoviti mestni okraj East Liberty s krasnimi residencami in parki in nitro razvijajočim se trgovskim središčem. Ravno ob točki, kjer se srečata reki Monogahela in A"egheny, so bili Fracozi zgradili trdnjavo Fort Du-MUesne. Okoli te točke je bilo veliko bojev, da se usta-f)v'- kdo naj bo vladar ohijske doline, Fracozi ali An-f ezi. Francozi so trdili, da doline rek Mississippija 1,1 Ohio spadajo njim, in to na podlagi odkritij in raziskovanj Francoza La Salla v letu 1669. Angleška kolonija Virginija pa je smatrala dolino reke Ohio za svojo, na podlagi svojega čartra. L. 1749 so Francozi odposlali neko ekspedicijo, naj formalno anektira ohij-sko dolino; kasneje ji je sledila majhna vojska. V jeseni leta 1753 pa je governor kolonije Virginia odposlal George Washingtona, tedaj častnika angleške kolo-nijalne vojske, naj posvari Francoze pred nadaljnim vrivanjem, in v spomladi prihodnjega leta je bila odposlana oborožena četa Virginijcev, da sezida trdnjavo na točki, kjer se dandanes nahaja Pittsburgh. Do prvega spopada med Francozi in Virginijci je prišlo 1. 1754, ko je George Washington porazil in ujel četo francoskih vojakov. Ali v bitki pri trdnjavi Fort Necessity so bili angleški kolonisti poraženi. Prihodnje leto so ti zopet poskusili osvojiti to merodajno točko in odposlali tja vojsko pod gen. Braddockom; ta ekspedi-cija je končala s strašnim porazom tega generala, ki je zabredel v zasedo, kjer so nanj prežali Francozi in Indijanci. Francozi, ki so bili med tem zgradili trdnjavo Duquesne, so držali to pokrajino do 1. 1758. Tega leta pa so se umaknili pred napadom generala Forbesa, ki je proti njim vodil vojsko Angležev in kolonistov. Na gorečih razvalinah francoske trdnjave je bila vsajena angleška zastava in general Forbes je na predlog Washingtona prekrstil ime trdnjave v Fort Pitt na čast tedanjega velikega angleškega državnika, William Pitta. L. 1764 je bila okoli te trdnjave zgrajena naselbina — Pittsburgh. Leta 1794 je bila naselbina inkorporirana kot trg in 1. 1816 kot mesto. Današnje prebivalstvo mesta Pittsburgh šteje približno 635,000 duš. Ali to število niti od daleč ne predstavlja resničnega obsega pittsburškega prebivalstva. Mesto raste in se razširja na vse strani čez razmeroma ozke meje mestne občine in v neposrednih predmestjih je morda ravno toliko ljudi kot znotraj zakonito odrejene mestne meje. "Metropolitan area" — t. j. Pittsburgh s predmestji vred — stoji na petem mestu izmed vseh enakih velemestnih skupin v Združenih državah; le metropolitanski okraji mest New York, Chicago, Philadelphia in Boston stojijo v tem pogledu pred Pittsburghom. Razne ugodne okolščine so prispele k temu, da je Pittsburgh postal ono velikansko industrijalno središče, kakršno je. Pred vsem njegova lega v sredi bogatih premogovišč in trojica rek, ki tečejo skozi mesto in mu nudijo lahek dostop do premogovnikov ter ga vežejo z reko Mississippi in celo z oceanom, so bili bogati viri njegovega bogatstva. Štirinajstero raznih železniških prog se tu osredotočuje in nadopolnjuje vodni promet. Zato je lega Pittsburgha jako ugodna za zbiranje in razdeljevanje blaga. Pittsburgh leži v srcu največjega in najizdatnej-šega premogovišča v Ameriki. V pittsburškem okraju se nahaja 350 premogovnikov, ki normalno zaposlujejo 40,000 premogarjev in proizvajajo sto miljonov ton premoga na leto. Do nedavnih odkritij na jugozapadu in Mehiki je bil Pittsburgh tudi središče najbolj produktivnih petrolejskih vrelcev v Združenih državah, ki imajo danes veliko produkcijo. Nadalje ima Pittsburgh pri roki eno izmed najobširnejših in bogatih zalog naravnega plina na svetu. Vse to izobilje cenenega goriva, s katerim mesto razpolaga, je napravilo Pittsburgh naravno središče vseh industrij, ki so odvisne od ognja za svoj uspešni obrat. Pittsburški okraj proizvaja več kot polovico vsega premoga v Združenih Državah in deset odstotkov vsega bituminoznega premoga na svetu. Ni čuda,, da je Pittsburgh postal mesto železa in jekla — the Iron and Steel City, — največji center me-talurgične industrije na svetu, kajti narava sama mu je ponudila vse ugodnosti za to. Tri desetine vsega litega železa (pig-iron) na ameriškem kontinentu se pro ducira v Pittsburghu in 36 odstotkov vsega jekla. Skupna produkcija železa in jekla znatno nadkriljuje, v samem pittsburškem okraju, ves pridelek železa in jekla na Angleškem z njegovimi kolonijami vred. Pittsburgh izdeluje več jeklenih tračnic (rails), več plošč (plates) za trup, kotle in oborožanje ladij, več jeklenih vozov kot katerosibodi drugo mesto na svetu. Pittsburgh je nadalje sedež aluminijske industrije v Ameriki in ta industrija se je tu izvirno razvila. Bron, med, baker v raznih oblikah, cinaste pločevine in beli svinec se tu izdeluje v ogromnem obsegu. Sploh vse industrije, v katerih kovine igrajo veliko vlogo, se razvijejo v tem velikem metalurgičnem središču, zlasti kar se tiče surovin, dasi se tudi izgotovljeni produkti proizvajajo v velikih količinah. Izdelovanje jeklenih komadov, kakršni se rabijo za moderno gradnjo poslopij, je začelo v Pittsburghu; s tem je to mesto omogočilo zgradbo ameriških nebotičnikov (skyscraper). Pittsburški okraj prednjači vsemu svetu kar se tiče produkcije stekla v obliki plošč, šip, namiznega blaga in steklenic. V zadnjih letih se je razvila tudi kemična industrija; izdelovanje premogove smole, amonijaka in raznih produktov, ki se pridobivajo potom destilacije premoga, zavzelo je važno mesto v industrijalnem življenju. Industrija konserv je obširna. Produkti tvrdke Heinz Company, največje tovarne te vrste na svetu, so znani vsakomur tukaj in v inozemstvu. Manufaktura strojev, zlasti električnih mašin potom Westinghouse Electric cfe Manufacturing Co. je ko-losalno podjetje; na isti način tudi tovarna zračnih zavornic, Westinghouse Airbrake Co., ovekovečuje spomin slavnega iznajditelja, George Westinghousa. Druga znatna industrija je izdelovanje žice v vseh njenih oblikah. Razvoj petroleja in plina v Pittsburghu je rano dovede! do izdelovanja cevi. Standard Chemical Company v Canonsburgu zraven Pittsburgha je največji producent radija na svetu. V pittsburškem okraju se nahaja čez 2500 tovarniških podjetij, ki imajo svoje glavne urade v mestu, s skupno vloženo glavnico kakega bilijona dolarjev in ki zaposlujejo četrt miljona ljudi in katerih letni izdelek znaša dvakrat toliko kot njihova skupna glavnica. Eden izmed mož, katerih ime je ozko spojeno z in-dustrijalnim razvojem Pittsburgha, je Andrew Carnegie. Veliko kulturnih ustanov, ki jih je on omogočil s svojimi bogatimi darovi, nosi njegovo ime. Glavna izmed teh je Carnegie Institute. Imponnjoča stavba pri Shenley Parku je edina, svoje vrste, kajti vsebuje bogato knjižnico, slovit muzej, koncertno dvorano in umetniške galerije. Muzej poseduje eno izmed največjih in najvažnejših paleontologičnih zbirk (pradavnih živali) na svetu. Carnegie Institute of Technology, oddelek Carnegie Instituta ,je bil izvirno namišljen kot obrtna višja šola za bolj siromašne dijake v Pittsburghu, ali dosegel je jako bolj ambicijozni razvoj. To je danes slovita visoka šola za vse panoge tehnike in učni stroški so malenkostni za dijake. i- University of Pittsburgh pa je najstarejše vseuči lišče v Ameriki zapadno od Allegheny pogorja. Zvez. darna, ki spada k temu vseučilišču, Allegheny Observa. tory, slovi po svetu radi svojega delovanja na polju astronomije in vremenoznanstva. Pittsburžani so ravnokar dali deset miljonov za gradnjo novega vseučiliš-čnega poslopja, ki bo zvano "Cathedral of Learning" To šolsko poslopje se bo razlikovalo od vseh drugih takih poslopij na svetu v tem, da bo imelo 52 nadstropij in se bo vzpenjalo do večje višine kot Woolworth Building v New Yorku. Kot vsa druga ameriška industrijalna središča ima Pittsburgh mnogoštevilno tujerodno prebivalstvo. PQ ljudskem štetju 1. 1920, ki je postavilo skupno prebivalstvo mesta Pittsburgh na 588,343, je bilo 120,266 belo-kožnih tujerodcev. To je, 22 od sto vsega prebivalstva so tvorili tujerodci. To se tiče le mestne občine Pittsburgh, nevštevši njegovih petdeset predmestnih občin. Ako pa jemljeno v poštev tujerodce in njihove otroke, so ti skupaj tvorili 38.8 odsto vsega prebivalstva. Ali vse te številke nam le deloma kažejo obseg tujerodnega prebivalstva v pittsburškem industrijalnem središču. Razmerje tujerodcev v neposredni okolici je še veliko večje. V mestu samem so izmed tujerodnih skupin stali Nemci na prvem redu, sledili so Rusi, Avstrijci, Ogri, Jugoslovani, Čehoslovaki, Litvinci, Švedi, Finci, Danci in Norvežani. 'Jugoslovani so bili navedeni s 3784. Koliko pa jih je bilo izmed 10,072 "Avstrijcev", je težko reči. Avstrijsko delavstvo najboljše organizirano. Unije delavstva v avstrijski republiki katere so pod socialističnim vodstvom imajo sedaj 828,000 članov. Krščansko socialne unije imajo nad 50,000 članov, nekaj unij pa je neodvisnih. Avstrijske unije so v I. 1924 nazadovale v članstvu 7%. Vzrok so slabe gospodarske razmere in brezposelnost. Avstrijska industrija namreč še ni dobila zanesljivega trga za svoje produkte. Avstrijska federacija strokovnih unij, omenjena zgoraj, je kljub označenemu nazadovanja v članstvu napredovala finančno 50%. Dohodkov v preteklem letu je imela $3,250,000. Njeno oficielno centralno glasilo cirkulira v 903,000 izvodih; cirkulacija lista torej presega število organiziranih delavcev, pripadajočih federaciji. Socialistična stranka v Avstriji ima okrog 600,000 članov. Druge delavske politične skupine v Avstriji ne pridejo v poštev. ALI VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka' 'Proletarca" je Ce je številka poleg vašega nas-lova manjša kakor je tu označena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tenj, prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! a PROLETAREC" PRED 10. LETI "Proletarec" št. M2 dne 3. avgusta 1915. BOG DAJ DOLGO VOJNO! Bog daj dolgo vojno! Kajti dolga vojna je velik profit- Wall Street Journal se kar topi od blaženosti. |>0 poročilih tega lista pričakuje Westinghouse Electric Co, ki je lani zapadla v bankrot, da bo letos lahko pla-(-..-la 33 odstotkov dividende. Ta kompanija ima poseben kontrakt za dodajanje pušk z Rusijo, ki ji zago-[,,v|ja več kakor osem miljonov dolarjev profita, tudi ig (j, se morale naprave, v katerih se izdeluje orožje, lakoj po vojni demolirati. Denar za zgradbe, ki so veljale čez 3 miljone dolarjev, je dala Rusija kot predujem in kadar bo vojna končana .ostanejo naprave last družbe. Vse municijske kontrakte, ki so jih ameriške druž-B bc doslej sklenile z zavezniki, cenijo na tisoč dvesto miljonov dolarjev. In cene vseh naročil so take, da zagotavljajo naravnost bajeslovne profite. ♦ x Delnice Betlehem Steel, ki so bile pred par meseci vredne 30 do 50 dolarjev, so se v pondeljek prodajale na borzi v New Yorku po 250 dolarjev. V'Bethlehemu se izdeluje orožje zoper Nemčijo. Clias. Schwab je pristen Nemec. Ampak kdo bo ostal nacionalen, če jc profit v nasprotnem slučaju tako lep? * Biznis vojaških liferantov je na vsak način nekaj vreden; eni "zaslužijo" miljone, drugi bodo pa "preskrbljeni" na državne stroške. # Car hoče dati Poljakom avtonomijo — zdaj, ko je Kusija izgubila Poljsko. ZAKAJ SE JE PARNIK EASTLAND PREKUCNIL? One 24. julija se je v Čikaški reki prekucnil parnik Kasti an d z 2500 izletniki, izmed katerih jih je 844 uto-""o. Med žrtvami je bilo največ mladih deklet in "trok. Parnik je bil najet, da odpelje uslužbence Western Electric Co. na piknak, katerega so aranžirali osi največ v reklamne svrhe za svojo družbo. F Ves čas po katastrofi se vrše preiskave, ki pa so ""'Potrebne, kajti Christian Juvenile Protective Association of Chicago-je "pronašla" pravi vzrok katastrofe. ^a izletniških ladjah je nemoralno in brezbožno, Pravi pobožna družba, ki je v dnu srca nesrečna, če se na ladji zapleše. Če pa so po tej bogaboječi sodbi izlet-"ki taki nemoralni brezbožci, tedaj je najenostavnejši ' leP ta, da je bila katastrofa Eastlanda kazen božja. STAVKA V BOSTONU. Mašinisti in drugi delavci, vsega skupaj okrog 3000 (',"'z' je dne 29. julija v obratih Becker Milling Machine '' °dložilo delo. Stavka je izbruhnila, ker je družba _ "lonila zahtevo, da zviša plače za 20 odstotkov in da . eJnie nekatere odpuščene delavce zopet v službo. tJ°Vai;na, ki je last bivšega guvernerja Fossa, je v obra-I "očindan, ker izdeluje stroje, ki so potrebni za fabri-°'lo vojnega materijala. SHODI IN SEJE. Pittsburgh, Pa. — V nedeljo 8. avgusta se bo vršil v Pittsburghu v Lyceum Theatre javen ljudski shod, na katerem bo govoril s. E. Kristan. Shod je sklican, da označi naše stališče o rečeh, o katerih vodijo nasprotniki neodkritosrčno agitacijo. Govorilo se bo o Jugoslaviji, o Ligi, o svobodi in neodvisnosti, sploh o vseh tistih rečeh s katerimi love naši nasprotniki kaline. — Shod pojasni vprašanje: So li jugoslovanski socialisti res nasprotniki jugoslovanske svobode? So li nacionalistični kričači res rešitelji jugoslovanskega ljudstva? Svoboda govora na shodu zajamčena. — Odbor. W. Mineral, Kans. — Socialistični klub št. 31 v Mineralu vljudno vabi socialistične klube v Cherokee County, da se udeleže naše redne seje dne 8. avgusta ob 2. popoldne. Razmotrivalo se bo, pod kakšnim pogojem bi spet obdržavali konferenčno sejo. — Frank Spesser, taj. ZLATO V ALASKI. Iz poročila, ki ga je izdala geologična pisarna, je razvidno, da so izkopali v Alaski leta 1914-za $15,764,-250 zlata, torej za 140,000 dolarjev več kakor prejšnje leto. Bakra so producirali 21,450,628 funtov. OBEŠENI ATENTATORJI. Dne 25. julija so obesili v Sofiji atentatorje, ki so položili 14. februarja v častniškem kazinu bombo. Bomba je eksplodirala ob 1. zjutraj. Ranjenih je bilo deset oseb, med njimi tudi hčerka bolgarskega vojnega ministra. Atentatorji so nameravali usmrtiti kralja Ferdinanda. "Proletarec" št. kl3 dne 10. avgusta 1915. IZ ZAPISNIKA SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. Seje eksekutive JSZ. dne 10. julija so se udeležili M. Polovina, F. Godina, A. Dubravac, Hinich, Celich, Kristan, Cvetkov in Petrich. Predsedoval je Godina. Dobrostoječih članov v juniju je bilo kakor je poročal tajnik Petrich 1,800. Na razne sugestije in vprašanja je bilo zaključeno, da se skliče izredno sejo eksekutive, ki bo razpravljala samo o tiskarni JSZ. Tej seji je klub št. 69 v Detroitu priporočil, da naj prične "Rad-nička Straža" izdajati svoj koledar. Prvega naj izda za 1. 1916. Dopis oziroma sugestijo se je izročilo upravnemu odboru "R. S." BURCEV. Petrogradski poročevalec lista "Temps" poroča, da je dobil znani ruski revolucionar Burcev dovoljenje, da se sme vrniti v Rusijo. Prepovedano pa mu je bivanje v Petrogradu in Moskvi ter tudi potovanje v inozemstvo. Kakor znano, se je Burcev ob izbruhu vojne vrnil v Rusijo, pa so ga takoj prijeli in pognali v Sibirijo. ^ Naročajte knjige iz "Proletarčeve" založbe. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Svobodomiselstvo, brezbrižnost in fraze. GLENCOE, O. — Med nami je mnogo ljudi, ki so bili pred leti na svoj način zelo aktivni v našem delavskem gibanju. Danes so mu sovražni, ali pa so brezbrižni. Nekateri so postali reakcionarji hujši od Mor-ganovih, nekateri so celo ""ekstremisti" v kolikor se sovraštva do socialistev tiče. V ostalem ne pripadajo nobeni delavski politični organizaciji in ne podpirajo nobenega gibanja. Med našim ljudstvom boste našli ljudi, ki so se v delavskem gibanju naučili misliti in nastopati, toda danes mislijo samo zase in delajo samo za svoj dobrobit, ne oziraje se na interese drugih. "Kaj me brigajo drugi", se glasi njihov program, "vsaki naj gleda zase!" Število renegatov je torej precej visoko. Čudno je to, da je svobodomiselstvo kljub renegatstvu v cvetju. Vsakdo, ki ni klerikalec, je svobodomislec. Beseda "svobodomislec" pomeni danes v naši javnosti predvsem človeka, ki je brezbrižen. Namesto "svobodomislec" bi se torej boljše glasilo "brezbrižnik". Poskušajte v pogovorih s "svobodomiselci" pronajti kaj svobodomiselstvo pomeni. Takoj so v zadregi. Ali pomagajo si: svobodomiselc si, če ne daš nič "za farje in cerkev" in če si naročen na "napredne" liste, ali če si član kakšne napredne jednote ali zveze. Napelješ pogovor na socializem. Tedaj se pokaže to svobodomiselstvo v pravi luči. Prišel sem do zaključka, da služi beseda "svobodomiselstvo" in "svobodomislec" danes v naši javnosti le kot fraza, ali maska, s katero se zakriva pravo sliko in daje potuho brezbrižnosti, če si "svobodomislec", ti ni treba delati ne pri klerikalcih, ne pri socialistih, ne pri komunistih, ne v prosvetnih društvih. Svobodomiselc si, in poleg tega še napreden in boljši socialist kot pa tisti ki so aktivni in organizirani v soc. stranki. Svobodno misliti še ni dovolj. Tudi pap.ež lahko reče, da svobodno misli. Biti svobodomislec je med nami silno poceni. Težje je biti socialist, kajti socialist tudi dela in se bori za svobodo. Socialist se trudi osvoboditi misli v temo vkovane mase, da bo sposobna misliti in delati kakor uči socializem. Imamo podporne organizacije ki pravijo da so napredne in njih načelne izjave se glase, da so ustanovljene na svobodomiselni podlagi. V času dolgotrajne brezposelnosti ki smo jo deležni premogarji v teh krajih in v dolgem času mojega bivanja v tej deželi sem imel precej priložnosti študirati svobodomiselstvo naših rojakov. Koliko društev naprednih jednot in zvez se dobi, v katerih so socialisti in resnični svobodomiselci obsovraženi kakor vragi pri katoličanih! Ni malo "naprednih" društev, v katerih se odprto ali tajno bore proti vsemu kar ima socialistični pečat. Socialističnim akcijam odrekaja vsako sodelovanje. Pri nekem društvu so imeli volitev delegata za konvencijo. Ker ne bi mogli poslati drugega kakor socialista, ki bi na konvenciji delal svobodomiselno, so v imenu svobodomiselstva sklenili, da delegata sploh poslali ne bodo. Svobodomiselstvo je podpora, mnogo podpore in zopet podpora. Tajnik nekega društva, ki ni pravilno svobod mislil, je zblebetal da je pisal glavnemu tajniku sv i ■ organizacije da vrže vse v peč kar pride od J. s 7C oziroma od socialistov. Glavni tajnik, ki je tudi vneti "svobodomislec", mu je odpisal in ga pohvalil za nje_| govo '"odločnost", zato ker je svobodomislec in del-proti svobodi. Reakcionarji v delavskih organizacijah in na/.ad njaštvo med delavsko maso je krivo, da se slabša živ^ Ijenski položaj delavskega ljudstva. Za vzgled inianu med ameriškimi organizacijami u,nijo premogarjev Njeni voditelji, v glavnem predsednik Lewis, so agitatorji republikanske ali demokratske stranke. Le nekaj jih je, ki so z nami, toda niso na vodilnih pozicijah Kljub temu je U. M. W. delavska organizacija. Iz tega sledi da ni dovolj da je organizacija delavska, kajti da bo delavstvu tudi koristila, mora biti organizacija razredno zavednega članstva. Biti svobodomiselen in intrigirati proti socialistom ter podpirati duševno reakcijo ni svobodomiselno, kar naj si slovenski svobodomiselci zapomnijo. Ljudje ki pod masko naprednosti in svobodomiselstva rujejo proti organiziranemu slovenskemu zavednemu delavstvu, niso napredni, pač pa navadni podpira-telji buržvazije in kapitalizma. — Nace Žlemberr/er. Na ljubo resnici. VIRDEN, ILL__Dne 30. maja je govoril v Aubur- nu Chas. Novak na veselici dveh podpornih društev, katere sem se udeležil slučajno tudi jaz. Potem sem dobil po pošti 28. štev. milwauške "D. S." Njen urednik je poskrbel s priporočilom dopisniku, da mi je bil i poslana, seveda v "izobraževalne" namene. V njej sem opazil dopis Antona Mlačnika o omenjenem shodu, katerega je le deloma spisal dopisnik, ostalo je dodal urednik, kar se dopisu dobro pozna. Dopisnik pravi, da sem o Chas. Novaku rekel da samo razdira in da komunisti razdirajo delavske organizacije. V pogovoru, ki smo ga imeli sodrugi, vsi člani soc. stranke, s C. Novakom, niso padale kake psovke, pač pa se je razpravljalo stvarno. Med časom Novakovega govora ga ni nihče motil z medklici. V govoru se ni pečal s tretjo ne z drugo internacionalo, kar bi moral dopisnik A. M. vedeti. Način s katerim je udaril A. M. po "roja- , ku iz Virdna' 'je navaden napad. Ako dopisnik drži kaj do sebe, se bo opravičil, ako pa ne, ga ne morem smatrati za drugega kakor lažnika in obrekovalca. Priporočam mu, da naj drugič bolj pazi, da ga Chas. ne bo tako hitro hipnotiziral, pa bo ložje poročal resnico. Frank llersich. i GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu-Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstvn! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!— Tony Segina, organizator. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERM1N1E, PA. < Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SSPZ. (dopoldne). Zborujemo v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte V naše vrste!—Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa- Iza združenje z Izobraževalnim klubom v Waukeganu. WAUKEGAN, ILL. — Socialistični klub št. 45 in ■ v ■odvisni izobraževalni klub sta v nedeljo 26. julija kupn0 Prirecl^a P^nik ob Riverju. To skupnost, ki je bila kar se te®a Panika tiče slučajna, bi bilo treba trditi- Delo, ki ga opravljata ta kluba vsaki zase, je I kup110 — torej bi bila na mestu skupna organizacija, lin popolnoma umevno je, da bi morala biti skupnost ■ poosebljena v socialistični organizaciji. Ločijo nas d omenjenega kluba le formalnosti ,ker načelnih raz-llik 'ned nam* n'- prosvetnem polju bomo delali l iliko mnogo več, ako se naše moči združijo. Kaj milite o tej sugestiji? ■ Piknik socialističnega kluba bi se imel vršiti v ne-i (|eijo 19. julija; na izletniški prostor je prišlo sicer precej ljudi, toda programa nam radi deževnega vremena nj ijjio mogoče izvajati. Prvi izletniki, ki so dospeli dne 19. jnhja na nflš piknik, se niso strašili dežja; posebno naši sosedje iz Chicage, ki jih je ta dan prišlo ' lepo število, so vztrajali in z ubranim petjem preganjali črne deževne oblake, kar se jim je deloma tudi posrečilo. Zasijalo je namreč solnce in privabilo nekaj novih gostov. Pa so ga oblaki zopet zakrili in zopet je bil dež. Odbor kluba se je takoj posvetoval in sklenil preložiti piknik na nedeljo 26. julija. Neodvisni izobraževalni klub je tudi imel vse pripravljeno za piknik ta dan na istem prostoru, in tako smo se dogovorili. da ga priredimo skupno. Tudi 26. julija ni bilo vreme tako kakršnega izletniki hočejo. Malo predpoldne se je sicer zjasnilo, toda bilo je nekako hladno ves dan. Kakor prejšnjo nedeljo, so nas Čikažanje tudi ta dan obiskali v obilnem številu. Zabava je bila neprisiljena, a še boljša bi bila če nam bi bilo vreme bolj prijazno. Zanimive in zabavne so bile razne igre in tekme, ki so bile prirejene tako da je vsakdo imel priliko sodelovati. Po tekmah za dobitke je nastopil s. Chas. Pogore-lcc in govoril nad eno uro o političnem položaju, pomenu socialistične organizacije, soc. stranki, o strokovnih organizacijah, o borbi delavstva v preteklosti, o njegovih uspehih in neuspehih. Opisal je strukturo kapitalizma, ki je v nekaterih deželah dovršena do popolnosti. Kapitalizem kot gospodarski sistem ne pozna mej, ne ver, ne narodov, ampak samo profit. Ali kapitalizem potrebuje delavstvo da mu gara, narode da mu služijo, armade da se zanj bore. Zato je vposlil v svojo službo vere, narodnost, domovine itd. Vse to mu služi kot sredstvo za zavajanje mase, da se duševno ne osvobodi, kajti duševna osvoboditev delavskega ljudstva bi vodila v gospodarsko osvoboditev. Omenil le bil znano razpravo v Daytonu, Tennessee, katera je "lak da je med masami še silno mnogo nevednosti in '•a sega ta nevednost tudi v plasti takozvanega izobra-ženstva. Delavstvo se mora učiti. Nevedno delavstvo je steber na katerem sloni moč kapitalističnih strank, 'udi nevedni delavci niso zadovoljni, kajti tudi oni jjpe pod udarci, ali pomagati si ne znajo. Socializem jllri kaže pot iz sužnosti v novo uredbo bratstva in svo-)0('e. Da dosežejo cilj, morajo biti zreli zanj. Govoril1'5 je apeliral na navzoče, naj čitajo več socialistične 'terature in časopisov, ker je to sredstvo s katerim se 'auči delavec misliti tako kakor privatni interesi no-CeJ0 da bi mislil. Sodrug Pogorelec je žel za svoja iz-aJanja splošno odobravanje in priznanje. — A. V. Zapisnik seje Kansaške konference klubov «J• S* z« dne 26. julija 1925. Druga konferenca klubov J. S. Z. v Crawford Co. v Kansasu se je vršila dne 26. julija na Breezy Hillu. Prva redna konferenca po reorganizaciji se je vršila dne 14. junija 1925 v Edisonu. Udeležba od vseh zastopanih klubov je bila zadovoljiva. Konferenco je otvoril tajnik s. A. šular. Za predsednika seje je bil izvoljen s. Peregrin Burgar; zapisnik je vodil s. John Kunstelj. Zapisnik prošle seje sprejet kot čitan. Poročila so podali zastopniki klubov J. S. Z. št. 21, Anna, št. 30, Breezy Hill, št. 157, Gross in št. 179, Edison. Poročevalci so navajali težkoče s kateri se mora boriti obnovljeno socialistično gibanje in slabe delavske razmere, ki so istotako ovirale agitacijo. Vsekakor pa se je položaj obrnil na bolje. Naša agitacija je dobila večji zamah s tem da smo pričeli obdržavati konferenčne seje in s tem smo povečali zanimanje za našo stvar. Poročila zastopnikov so bila sprejeta na znanje. Priredba pod avspicijo skupnih klubov JSZ., ki se je vršila na Breezy Hillu dne 4. julija, je zelo povoljno izpadla. Konferenčna blagajna se je s pomočjo te priredbe opomogla za $68.05. Konferenca je izrekla zahvalo sodrugom na Breezy Hillu za njihov trud, ki je omogočil, da je bila priredba uspešna. Knjižničar poroča, da vsebuje Konferenčna knjižnica do 85 večinoma dobro ohranjenih knjig ter več zvezkov in brošur iz socialistične literature. Apelira na sejo, da naj dovoli primerno vsoto iz konferenčne blagajne za nabavo novih knjig. Poročilo knjižničarja je bilo sprejeto. Predlog stavljen in sprejet, da se mu nakaže $10 za nabavo novih knjig. Otvori se razprava o domu ki ga misli zgraditi J. S. Z. za svoje in "Proletarčeve" urade. V razpravi se skoro vsi strinjajo za stvar in bi bili pripravljeni pomagati ako bi dopuščale finance. Ker ni bilo pri rokah "Proletarca" v katerem so razni podatki in članki tikajoči se akcije za dom JSZ., je bilo predlagano in sprejeto, da se razpravo odloži za prihodnjo konferenčno sejo. V razpravi o Izobraževalni akciji JSZ. je bilo zaključeno, da naj tajnik Konference povabi vsa društva, ki podpirajo Izobraževalno akcijo, da izvolijo svoje zastopnike in jih pošljejo na prihodnjo konferenco. Predlagano in sprejeto, da naj konferenčni tajnik s. A. šular piše tajniku soc. stranke v Kansasu in mu pojasni naše aktivnosti ter našo željo za tesnejše stike z ameriškimi sodrugi in da se pogovorimo o nadaljnem delu za pojačanje soc. stranke v Kansasu. Predlagano in sprejeto, da se izvoli odsek treh članov, ki ima nalogo agitirati in organizirati nove klube v naselbinah kjer jih še ni, in ob enem se temu odboru nalaga, da skliče prihodnjo konferenco v tisti naselbini kjer je največ izgleda za ustanovitev socialističnega kluba. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik Burgar sejo s pozivom na zastopnike da naj se udeleže tudi bodoče seje v obilem številu. Kje in kedaj se bo vršila, bo priobčeno v "Prole-tarcu" in "Prosveti". Peregrin Burgar, predsednik. John Kunstelj, zapisnikar. WAUKEGANSKA POSTA. "Waukeganska pošta" je srečno prerinila slabe čase. Je sicer nekaj funtov težja kot je bila od kraja, pri- spevatelji pa nekaj funtov lažji. * Ob nedeljah in praznikih imamo navado, da svoje znance počastimo kakor vemo in znamo: ene dobro, druge slabo. Nekateri znanci, ki v znanju niso kdove koliko podkovani, si -najamejo svoje zagovornike, ki navadno prevzamejo vsako pravdo, nemeneč se, ali bodo dobili ali pogoreli. Včasi se dogodi da se obtožbe tudi prelože v svrho študiranja postav in dejanskega položaja. Dogodi se včasih, da zagovornik pronajde da je bil napačno informiran in vsled tega pusti svojega klijenta na cedilu. * Waukegan bo postal počasi veliko, znamenito in bogato mesto. Grade se velike stavbe, trgovina se širi; tudi par tovaren je novih in so začele z obratovanjem. V North Chicagi grade veliko tovarno in par trgovskih poslopij na Sheridan Roadu. Tudi ulice pridno tlakujejo. * Nedavno je udrla štiriperesna deteljica skozi okno v Narodni dom; hotela je najbrž pogledati ako je kaj vrednega da odnese. K sreči jo je zalotil hišnik. Od-kurila jo je urnih korakov. Kaj se je zgodilo potem, nam ni natančno znano. * Imamo slučaj, ki je sličen drami "Iz nižin življenja". Junakinja drame je oseba nežnega spola, ki ne pozna mej zakona in tudi noče vedeti kje se svoboda neha. V tej drami je šel mož prostovoljno tja kjer ni solz in trplenja, junakinja pa tja, kjer servirajo hrano na državne stroške. Obžalovati je deco, ki ni kriva takih dram. Ali ni nikogar, ki bi jo rešil? — Družba je "usmiljena" in je zgradila razne zavode. V enemu teh je sedaj tudi deca iz te drame. * V društvu za gojitev morale in intelektualnosti je bila vprizorjena tretjo nedeljo v juliju burka. Ker je zelo ugajala, bo na izrecno željo drugo nedeljo v avgustu ponovljena, če se bi Bryan dvignil iz groba in prišel pogledati to stvar, bi videl, da ima Darrow prav. Ampak Bryanom se težko kaj dopove. * Kdo je zgradil Narodni dom? Naravno, zidarji in drugi stavbinski rokodelci. Ali kdo ga je omogočil? Eni pravijo, da ga je On. če bi Njega ne bilo, bi tudi Doma ne bilo. Zgodovina pa pravi, da je imelo bivše pevsko društvo "Ljubljanica" že od početka to idejo v svojem programu. So pa tudi druge reči, ki so omogočile gradnjo Narodnega doma. Precej zasluge gre tudi takratnemu duhovniku Kalanu. Največ zasluge pa vsem tistim naprednim delavcem, ki so s svojimi žulji plačali, to je, z denarjem uresničili idejo. Naših trgovcev takrat še ni bilo, izvzemši par branjevcev, ki pa ne pridejo v poštev. * Pravilo ki je pravilno in pravično: Priznajmo zasluge vsakemu do meje pravičnosti in resnice; čezmerno hvaliti je grdo in otročje. Narodne jaslice so kljub temu nekaterim molzna krava. * Kaj je kultura? Neumno vprašanje! Kultura je, da udariš zahrbtno po ljudeh, ki povedo resnico, li pa dalje za biznisom s svojim cirkusom. Kako razumejo socializem naši protidelavski prj jatelji? čisto enostavno: Razdeli kar imaš, zadolžen" hišo, razdeli tudi psa ali mačka, daj enemu glavo, d,. ° gemu rebra in tretjemu rep (ali bo to pravična del' tev?) če imaš branjarijo, daj vsakemu po en fižol, krompir, eno solato in eno zrno kave. če imaš "SOft drink parlor", ga razdeli, da dobi vsakdo kozarec so ■ davode, ali pa glažek žegnane vode, kakor kdo požel) Ko ne bo ničesar več ostalo, se preselimo na mars. E — hej, vi! To ste ga tiči! Za poč't! Menite li da vam ne bi bilo v korist, ako bi se potrudili malo preštudirati socializem, da se ne boste tako nebeško blamirali? * Naš narod, mili narod, dobri naš narod, lepa naša domovina, narod sem, domovina tja. Te prežvečen« in brezpomembne besede stresajo iz rokavov ljudje zato, da obrnejo pozornost nase. Novega nič ne povedo in so le za zapreko, ob katero se ob vsakem koraku spodtakneš. Ranjki Cankar je šel o polnočni uri v zakajeno beznico in je videl zbrano vso domovino. Danes ni nič boljše. * Iščemo predsednika naše kulturne organizacije. Videli smo ga zadnjikrat, ko je namesto pozdravnega govora tolmačil nekakšne telegrame. Kdor pride ž njim v dotiko je naprošen da mu sporoči naj se zglasi drugo soboto v mesecu pri kulturni organizaciji, da nam tudi to raztolmači, zakaj je bil izvoljen, če pa slučajno sam čita te vrstice, je prošen, da se ravna po tem nasvetu. * V Waukeganu imamo žurnaliste, dopisovalce, tolmače, uniformirane netelovadce, branjevce, bivše žan-darje, financarje, policaje (mežnarji smo vsi) in enega rojaka ki ima vse ameriške zakone v žepu. V debatah na sejah je zakonik tako ljubeznjiv, da je vedno na njegovi strani, če je črno pravi njegov zakonik da je belo in narobe. Kaj bomo mi revni črvički! če ne verjamemo, da je tako, naj gremo čitati njegov zakonik, ki pa ga slučajno in neslučajno nima pri sebi. On je nezmotljiv papež. Piknik kluba J. S. Z. v Barbertonu. BARBERTON, O. — V nedeljo 9. avgusta dopoldne se bo vršila v navadnih prostorih seja kluba št. 232, ki bo zelo važna. Sodrugi, udeležite se je polnošle-vilno. Popoldne isti dan bomo imeli piknik na Dubov-skovi farmi. Barbertonskim Slovencem je prostor znan, če pa bi kdo zanj ne vedel, naj se ravna po sledečem kažipotu: Vzemite Fourth Street od Erie postaje do tlakovane ceste, potem imate še dobrih pet minul hoda do pikniškega prostora. Kdor želi natanjčnejše informacije, naj se obrne na podpisanega. Pričakujemo velike udeležbe. Na ta piknik vabimo naše somišljenike v Akronu, Kenmore in Ritmanu. Vabljeni s0 tudi sodrugi iz Collinwooda in Clevelanda. Na veselo svidenje v nedeljo 9. avgusta. Za odbor kluba in pevskega odseka, John Jankovi ch, 1218 N. 4tli St., Barberton, O. Anton Žagar na agitaciji v Detroitu. Sodrug Anton Žagar, upravnik "Proletarca", je odpotoval prošlo soboto na agitacijo v Detroit. Vrnil se bo proti koncu tekočega tedna. Ako mu bo dopušča' čas, bo obiskal tudi par drugih naselbin v Michiganu. i RREZ NASLOVA Iskra. \ frančiškanski žurnal so posijali "solnčni žarki", . Oddajajo čudno svetlobo. Značijo tudi čuden pre-iz Savla je postal Pavel, ali kako bi že rekel. Iz prijatelja je postal sovražnik. Gre se namreč za čisto Navadne materialne stvari — za stvar kot je naprimer služba pod okriljem SNPJ. In tako se dogaja, da postanejo prijatelji kar naenkrat sovražniki. In dogodilo se da so posijali "solnčni žarki . . ." * Nisem nasproten svetlobi, resnici in kritiki. Ali resnica mora biti svetla, kot so pravi solnčni žarki, ne pa tisti ki jih oddaja kakšno naslikano solnce. Žarkar pravi, da na "Lawndale" še nikoli niso najemali delavce po merilu sposobnosti, ampak po načelu, če je listi ki se mu da službo "dober" socialist, če ni, ne ilnhi službe. * Glede sposobnosti bi se reklo solnčnemu žarkarju lahko marsikaj. Ampak to je stvar tistih katerih se tiče. Ali kar bi rad je to da žarkar pojasni tole svojo trditev: "Pri vsakem podjetju gleda gospodar, da dobi iloltre delavce, a na Lawndale se še nikoli niso ravnali po tem načelu. Njihovo prvo vprašanje je: Ali je "do-ber" socialist? Če je, potem ima možakar zagotovljeno delo, pa če je še tako slab delavec." * Dotičnik ki je to napisal, je bil neštetokrat v uradu SNPJ. in čudno, imet je o gotovih osebah v uradu drugačna mnenja in celo ugajale so mu, ker niso preveč "rdeče" ali pa nič. Sedaj pa kar naenkrat — sam socializem in socialisti! Čemu pa? Udrihaj če ti drago, dragi žarkar, a ne praskaj se ob socialiste. * Rev. John Miklavčič je imel dne 26. julija srebrno "veto mašo v cerkvi sv. Štefana v Chicagi. Po končani sveti maši je bil ofer za srebrnomašnika. Potem je bil slavnostni banket v župnišču. Potem še dve zabavi isti dan njemu v počast; otroci so bili razvrščeni v špalir itd. To je posnetek iz obširnega poročila v frančiškanskem listu. Miklavčič se pripravlja, da stopi v frančiškanski red, zato je bila slavnost še toliko večja in več prilike za dober ofer. Še vedno se izplača biti duhovnik. Kdor hoče špalirje, ofre, klečoče ljudi itd., naj ne Sfe med socialiste. Po petindvajsetih letih dela za so-Clafizem, za delavske interese in delavsko vzgojo bo dobil med delavstvom morda nekoliko priznanja, ali pa ]»ti tega ne. Med ameriškimi Slovenci, pa tudi med slarokrajskimi' ga pa prav gotovo ne bo dobil. * Ernest Seliškar, Ely, Minn., je poslal socialistične- "New Leadru" GO naslovov; tako bo na Ely priha-•j'j'o 60 izvodov "New Leadra" več. Nekaj izmed teh ,' 8a bodo dobivali se bodo gotovo naročili nanj, in to 'lamen te vrste agitacije. * Ker že toliko pripovedujemo o napredku in na-'fdnosti, bi bilo o tem dobro otvoriti enketo, da bi rnS1' na jasno kaj si ljudje predstavljajo pod to besedo. aPr«dku bi to gotovo ne škodovalo. "Proletarec" beleži napredek v dohodkih. Na seji upravnega odbora '"Proletarca", ki se je vršila v petek dne 31. julija, so bila podana računska in druga poročila o poslovanju tikajoče se lista in J. D. T. D. Naročnine na "Proletarca" je prišlo v prvih šestih mesecih tega leta precej več kakor v prvih šestih mesecih preteklega leta in tudi več kakor v drugi polovici 1. 1924. Tudi dohodki na oglasih so večji, dasi ima "Proletarec" izmed vseh slovenskih listov v Ameriki najmanj oglasov in je raditega na dohodkih najbolj prizadet. Napredovali smo tudi pri prodaji knjig, nazadovali pa v rubriki "Proletarcu v podporo". Dohodki letošnje majske številke "Proletarca" so precej večji kot lanske, a tudi stroški. Dohodki jubilejne in prvomajske izdaje znašajo $1,644.86, izdatki pa $1,-335.20. Prebitek znaša $309.66. Vse delo z majsko izdajo v uredništvu in upravništvu, kakor tudi delo so-trudnikov, je bilo izvršeno brezplačno. Skupni dohodki v prvi polovici tega leta znašajo $9,811.44, v prvi polovici preteklega leta pa $8,830.70. Seje so se udeležili od upravnega odbora Alesh, Godina in Olip. Oven in Tauchar sta bila zadržana. Prejšnji upravnik Pogorelec in sedanji upravnik A. Žagar sta podala poročila za upravništvo, Zajec pa za uredništvo. V tem letu bomo izdali dve knjigi in eno brošuro. Izdali borno tudi Koledar kakor vsako leto. Zalogo knjig bomo do jeseni še bolj izpopolnili. Piknik kluba št. 1. CHICAGO, ILL. — Socialistični klub št. 1 priredi v nedeljo 16. avgusta izlet za svoje članstvo in simpa-tičarje v Forest Preserve v Willow Springsu nad Ster-žinarjem. Vstopnine ni, ker bo to "basket picnic". U-deleženci naj torej prinesejo grižljaj s seboj. Odbor za aranžiranje izleta bo skrbel, da bodo izletniki zadovoljni v vseh ozirih. Zabave bo dovolj, zlasti različnih tekem. Več v prihodnjem naznanilu. — P. O. Novo slovensko književno delo. Pisatelj dr. Ivan Šanda je spisal epos v desetih spevih pod naslovom "Samo" in ga želi izdati v snopičih, vsak snopič po en spev. Do bi mogel začeti z izdajo dela, kar je v sedanjih razmerah z ozirom na velike stroške težavna reč, bi rad dobil naročnike in prosi, da se mu zglase. Naročnina za celo delo znaša za Ameriko 2 dolarja. Kdor se želi naročiti na to novo slovensko delo, naj pošlje naročnino in svoj naslov pisatelju: Dr. Ivan šanda, Rogatec, Slovenija. DETROITSK1M SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba St. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo naio postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Čemu je potreba! Janezek: Ata, čemu se ljudje ženijo? Ata: Zato, da dobe otroke. Janezek: Otrok lahko dobe kolikor hočejo v sirotišnici. Odgovor na odgovor. NO. CHICAGO, ILL. — V 933. štev. "Proletarca" sem dobil od g. J. Grahelta odgovor na moje odprto pismo. Z odgovorom mi je zelo ustregel. V njemu priznava, da s socialisti ni zadovoljen in da ne bo aktiven v socialističnih organizacijah, pač pa kar tako, kajti proti aparatu današnjega sistema se po njegovem zatrdilu vsi borimo. Borba proti kapitalizmu je potemtakem ogromna, če se ni pisec v svojem odgovoru, oziroma tolmačenju borbe zmotil. Pravi da se čez "Waukegansko pošto" ni pritoževal, pač pa da je rekel da sem jaz njen avtor. Torej je to indirektno priznanje, da ni v "Pošti" ničesar slabega, da opravlja dobra dela. Zakaj naj bi šel meni kredit zanjo, tega ne vem. Zakaj pa naj bi bil ravno jaz avtor "Waukeganske pošte"? Pisec nadalje trdi, da ni govoril o socialistih katerih ne pozna, pač pa o listih ki jih osebno pozna. Torej je vendarle "govoril". Pravi da bi jaz moral vedeti da so socialisti tudi drugih narodnosti in ne samo kranjski. To mi je seveda dobro znano že mnogo let. Ampak kaj naj to pomeni? Mar to da so "kranjski" dobri in drugi slabi, ali obratno? Še nekaj o rokah. J. Grahek piše: "Pravite, da nimam pojma o socializmu; poglejte samo moje roke, pa se boste prepričali ,da imam dovolj pojma. Kar se tiče izobrazbe, mi je enorazredna ljudska šola ni mogla dati več, k spridenim študentom se pa ne prištevam." Ne verjamem, da se meri razredna zavednost po tem kakšne roke ima kdo, žuljave ali gladke. Če bi jo tako razumeli, bomo čakali od generacije do generac--pa še ne bo preobrata iz kapitalizma v socializem pogledam delavca, pa vidim da ima od dela Utrjen* roke, tedaj si moram po Grahkovem tolmačenju razi ? gati, da ima ta delavec "dovolj" pojma o socialiZm Ali znanje se ne meri po utrjenosti rok in po števil žuljev. Znanje je v glavi. Socialistično gibanje j gibanje mislečih delavcev. Nihče izmed njih ne bo dejal, poglej moje roke, pa boš videl, da razumem so cializem! Ali so samo fizična dela težka? Tudi to je vpra šanje, o katerem g. Grahek najbrž ni mislil. Duševna in fizična dela so celota. Oboji delavci garajo za ene in iste gospodarje, in oboji so izkoriščani pod istim sj. stemom. Človek, dokler je imel samo roke pa nič raz-uma v glavi, je bil suženj narave. Šele ko se je za silo naučil misliti, se je pričela njegova pot kvišku, ki je vzela tisočletja. Samo z žuljavimi rokami se ne bomo osvobodili. Za socialistični pokret ni važno kakšne roke ima ta ali oni delavec, ampak važno je kako misli in če je sploh sposoben misliti ter se učiti. Za razširjenje izobrazbe zadostuje kot podlaga tudi enorazredna ljudska šola. Za zakrivanje neznanja se ni treba sklicevati na "falirane" študente. Za delavca je šola veriga izkušenj ki jih dobiva v življenju. Znanje so natrpali zanj v knjige socialistični in drugi misleci in ni treba drugega kakor ga vzeti s police ter se učiti. V socialističnem časopisju in literaturi se dobi cele gore znanja. Kajti znanje ni kakor medicina, ki se je lahko zavživa po zličico vsako uro. Duševna hrana je pač stvar, ki se je ne dobi v stekleničicah ali < < CAS t» j e d i n a slovenski, leposlovna revija v Ameriki. Čas prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in gospodinjske nasvete, znanstvene zanimivosti, podu-Sne, narodu potrebne razprave n mične slovenske pesmi. Izhaja mesečno in stane samo $3.00 na leto, pol let» $1.80. Posfljatve naslovite: ! "ČAS' U 42 DaQas Rd., N. E. Cleveland, Ohio. "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriiki aocialatUni dnevnik. Naročnina: $8.00 za celo leto, $3.06 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Chestnut Street, milwaukee, wis. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 Ws Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8989. VSAK JUGOSLOVAN V AMERIKI Imovina $20,000,000.00 naj ima hranilno vlogo, ker je to začetek ki vodi do lastnega doma ali trgovine. Hranjenje pomaga do neodvisnosti in zagotovi poedincu udobnost. Nad 100,000 ljudi vlaga svoje prihranke v našo banko kar je najboljše spričevalo zaupanja ki ga uživa ta velika konservativno upravljana banka. Našo banko vodijo iskušeni in pošteni upravitelji ter je članica Federalne rezervne banke in pod nadzorstvom vlade Zd. držav, poleg tega je tudi pod nadzorstvom države Illinois in Chicago Clearing House Association. Ne odlašajte, ampak še danes začnite s hranilno vlogo v naši popolnoma varni banki ki je na splošno priznana kot največji jugoslovanski denarni zavod v Združenih državah. Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste, Chicago, HI. Uradne ure: V pondeljek in soboto od 9. zjutraj do 8:30 zvečer; ostale dni od 9. zjutraj do 5. popoldne- oilulah- Malo truda je treba, kdor pa hoče res kaj P1, ti) se mora precej učiti. ^■s Iz Grahkovega odgovora razvidim, da sem bil v o(j Domneval sem namreč, da kljub njegovim ^ jgjiilm nastopom mogoče vendar postane aktiven if^nvec za napredek v smislu razredno zavednega de-BP-jjega gibanja, ne pa ga samo kritiziral. 'V Če se stvar kedaj spremeni, bom radevolje poro-I jjajti socialisti ne iščemo boja z delavci, ampak iš-feino delavce za boj proti skupnemu sovražniku in roti nevednosti. Krivice ne maram delati nikomur. Konstatirati dejstva drugače kot so pa tudi ne morem in bi ne bilo pravično. Vse po pravici, pa čeprav je zamera. Anton Vičič. ^ SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BARBERTONU, O. Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani samostojnega društva "Domovina" na Mulberry cesti. Apeliram na sodruge, da se redno udeležujejo klubo-vili «ej, ker je vedno kaj zanivega na dnevnem redu. Tiste pa, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, vabim da se nam pridružijo in tako (pomagajo v borbi la boljše pogoje življenja in za odpravo kapitalističnega režima samega. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT. 232. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26 th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, 111. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. -V nedeljo od 11 do 12 dop. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK 3643-3645 WEST 26th STREET At Millard Avcnu« CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, aredo in petek od 9. zjutraj do 5. popold*«: v soboto od 9. zjutraj do 3. popoldne. NOVO OTVORJENA MODERNO UREJENA SLAŠČIČARNA FRANK MACK lastnik 1194 E. 71 St. Izbera raznovrstnih slaščic, mehkih pijač, cigaret, smodk, i. t. d. Priporočam se v obilen obisk. EisnajSEfi^ FRANK MIVSEK 924 McAllster Ave. «e priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peika. Phone 2726 Waukegan. 111. BARETINCIC & HAKY f POGREBNI ZAVOD | ——— | ; 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. | VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CGNEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj Telila cenile. Naročila pošiljam ▼ vs« kraje Združenih držav. Za obilna naroiila se toplo priporočam. Delavska zmaga v Avstraliji. Pri zadnjih volitvah v legislaturo avstralske države New South Wales je dobila delavska stranka 46 sedežev v zbornici, nacionalisti 35 in takozvani progre-sivci 9. Komunisti so imeli 5 kandidatov. Izmed 877,-000 oddanih glasov so dobili komunisti samo 810 glasov. Država Victoria je v avstralski federaciji sedaj edina, ki je popolnoma v rokah meščanskih strank. Delavska stranka računa na sigurno zmago pri prihodnjih splošnih volitvah, ki ji bo zasigurala večino v avstralskem parlamentu. SODBUGOM V CLEVELANDV. Seja soc. kluba št. 27, JSZ. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. — Dolžnost vsakega sodruga je, da prihaja redno k sejam in da agitira za pridobivanje novih članov; čimveč nas bo tem ložje bomo vršili delo za osvoboditev proletarijata iz mezdne sužnosti. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". Pot do priznanja je težka. John Philip Sousa, najbolj znani ameriški nik godbe pravi: "Pot do priznanja je vedno težk"8^^ sem ponudil svojo prvo skladbo nekemu založiJU Washingtonu za $25; on je pa menil, da je še 25 c v preveč; k sklepu mi je dal zanjo nek besednjak " k"°v pred 35 leti pričel Joseph Triner izdelovati svojo V1' veče zdravilo, je imel pri tem tudi dosti zaprek kat je moral prestati na svoji poti. In vendar pri te obupal. Tako je postalo dandanes Trinerjevo <,,'!! i!" vino najbolj znana želodčna tonika v Združenih dri vah in Kanadi. Pa vam tudi v resnici zasluži tak si"" ves, ker je absolutno zanesljivo v slučaju želodčnih " prilik, na primer: slabega teka, zabasanosti, napeni* nja( sap) in v splošnih oslabelostih telesa. Mr. l T ripple nam je pisal pred par dnevi (29. junija) h dine, Mont., sledeče: "Jaz vživam Trinerjevo grenko vino že od leta 1914. Ako bi se ne ravnal tako, bi da nes več ne živel." če vam ne more vaš lekarnar'ž njim postreči, pišite naravnost na Joseph Triner Co., Chica go, 111. Poskusite tudi Trinerjev Fli-Gas, ki takoj mno" ri muhe in komarje. CENIK KNJIG. UDOVICA. (I. E. Tomi«), poveat 330 strani, broširana 75c, vezana v platno .............. 7 AL. VODNIKA izbrani srpisi, ............................. VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 606 strani, verama ▼ platno....................... VITEZ IZ RDEČE HISE. (Aleksander Duma« star.), roman i« časov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, rezana v platno ................... ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. 8. Baar) roman, broširana ............ ZADNJI VAL, (Ivo Sorli), roman, vez.......................... ZAJED ALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana r platno ......................... ZA SREČO, poveet, broširana.... ZELENI KADER, (I. Zoreč), povest, broš................... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Do- stojevskij), roman, dre knjige, 602 strani, vezane............ ZMOTE IN KONEO GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoree), broši- rana ...................... ZVONARJEV A Hči, povest, broširana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Mumik), broširana . .« SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, rezana ........................ FRAN ERJAVEC, zbrani spini, rezana ...................... 1.0« .30 1.5» 1.21 .66 .76 1.00 1.76 .45 .45 1.50 2.50 40 .85 JO 1.26 8.09 Nadaljevanje z 2. strani, JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zr. vezan ................ 1.50 ILL ar. vezan ............... 1.50 IV. zv. vezan ................ 1.25 V. zv. vezan ................ 1.00 VI. zt. rezan ................ 1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez.............1.50 PESMI £N POEZIJE. BASNI, (Jean de la Fontaine, ia francoš&ine preval L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA (Oto* Zupani!«), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel An t, Debeljak), vezana . r:................... .90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .00 POHORSKE POTI, (Janko GU- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeirne, (C. Golar), broš. 90c, vez......... 1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. 8. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poezije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- beljak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ .25 SLEZKE PESML (Peter Bezrui), trda vezba...................®o TRBOVLJE (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50c; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.26 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zu-pamiii), permitve, brotiraaa.....40 IGRE ANFI8A, (Leonid Andrejev), broširana............... BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana..... ČARLIJEVA 2ENTTEV-TR1JE ŽENINI, (F. 8. Tauehar), dve šalo-igri, enodejanke, brošira na..................... GOSPA Z MORJA (Henrik Ib sen), igra v petih dejanjih, bro širana ..................... KASIJA, drama t 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Win. Shakes peare), vezana............... MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana..................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj Nušič), šala r treh dejanjih, broširana ................ 51 NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. 1 Lah). Igra v treh dejanjih, bro širana .................... ©THELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ............. ROMANTIČNE DUŠE (Iran Cankar), drama v treh deja njih, vezana . . . .1......... ROSSUM'S UNIVERSAL BO BOTS, drama s predigro r 8 dejanjih ...................... 5*' SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana . ..... UMETNIKOVA TRILOGIJA (Alois Kraigher), tri enodejan ke, broširana, 75e: rezana ' ZNANSTVENE RAZPRAVE. POL' TICNI IN GOSPODARSKO SO CIALNI SPISL UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROBVRE. ALI JE RELIGIJA PRENEHA LA FUNKCIONIRATI? De bata...................... t<" ANGLEŠKO 8LOVEN8KI BE 8EDNJAK. (Dr. J. F. Ker«).. 8"*