Bgai=lSSt=]l*m]l=3
Izhaja vsak oelek.
□ □
Uredništvo in nprovništvo: Kopitarjeva ulica št. 6.
BanaBsaagi—
Naročnina znaša:
celoletna.. K 4— poluletna.. „ 2— četrtletna.. „ r-PosaBezna št. „ o to
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 15.
V Ljubljani, dne 13. marca 1914.
Leto IX.
Delo Jugoslovanske Strokovne Zveze 1. 1913.
Vodstvom skupin in plačilnic J. S. Z !
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze ie v načelstvenih sejali dne 2^ in 9. marca odobrilo načelstveno poročilo za leto 1913. in sklenilo, da se poročilo objavi v »Naši Moči«. Vsem skupinam in plačilnicam dopošljemo toliko izvodov »Našo Moči«, kolikor članov štejejo. Če je doposlanih več številk, naj se razdele za agitacijo med delavstvo. Obenem naroča načelstvo Vsem vodstvom skupin in plačilnic, da prirede še meseca marca društvene shode, na katerih naj se poroča članom o stanju J. S. Z., jih navduši za agitacijo in naj se poagitira tudi za »Našo Moč«. Vodstva organizacij naj tudi naroče iz 2 h •dbitka Korespondence S. K. S. Z.
Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav!
Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani, dne
9.	marca 1914.
Načelnik: Dr. Ivan Zajec.
Zapisnikar: Fran K e r h n e.
Predsedstveno poročilo.
Splošni gospodarski položaj se je lani nekoliko izboljšal, kakor zdaj: sami industrijski krogi priznavajo. Ne more se pa nikakor trditi, da se je ž njim izboljšal položaj delavstva. Nasproti zdaj popolnoma združenim in-dustrijcem v Avstriji še delavstvo ni tako organizirano, kakor bi moralo in kakor bi že lahko bilo. S stavkami se zdaj, ko je moč gospodarjev tako narasla, ne da veliko doseči. To nam je pokazala predlanska srtavka popirnega delavstva v Vevčah in to nam je pokazala tudi zadnja velika stavka tiskarjev v Avstriji. Razloček med obema stavkama je pa ta, da smo poizkušali pjredllalnskim z vsemi svojimi silami, da stavko preprečimo, medtem ko je socialnodemokraško vodstvo pri znani veliki stavki med tiskarji in tiskarnami hujskalo na sttavko, (lasi niso bili podani tisti predpogoji, ki vodijo do uspeha. To pripoznajo danes socialni demokratje sami v svojem znanstvenem glasilu »Der Kampf«. V tej vojski smo bili tudi mi nekoliko prizadeti, ker imamo med tiskarskim osobjem več članov in članic, ki smo jim samo-obsebi umljivo dali, kar jim je šlo. V druge plačilne vojske J. S. Z. v poroče-valni dobi ni bila zapletena. Posredovali smo pa seveda večkrat bodisi po članih načelstva ali pa po naših poslancih za koristi naših članov. V tem oziru gre naša zahvala poslancem dr. Benkoviču, Gostinčarju, dr. Korošcu, dr. Kreku, Pibru in vitezu pl. Pogačniku, ki so uspešno večkrat nastopili za koristi naših članov.
Omenili smo, kako mogočni da so postali podjetniki. Izkušnja nas tudi uči, da je dosedanje orožje delavstva stavka, postalo topo in se zato ne more več priporočati. Ob zadnjih velikih delavskih bojih na Slovenskem in tudi drugod je že opetovaho vlada posredovala. Tako je n. pr. razsodil kranjski deželni predsednik ibaron Schwarz v stavki med popimim delavstvom Medvodami in v Vevčah. Tudi v zadnjem boju med tiskarji in tiskarnami sta se obe stranki v točkah, v katerih se nista mogli zediniti, podvrgli razsodilu sek-čnega načelnika ‘dr. Mataje. Položaj: na eni strani organiziran gospodar, na drugi strani pretežno neorganiziran delavec, ne odgovarja več ravnovesju sile. Na eni strani bo morala postavo-daja skrbeti za to, da bodo morali biti vsi delavci in delavke stanovsko združeni, a da se lahko organizirajo v tistih strokovnih organizacijah, ki si
jih sami izberejo in ki odgovarjajo njih svetovnemu naziranju in njih narodnemu življenju, ideal še zdaj, a mora se izvesti. Za razsojanje sporov se pa morajo uvesti mirovna obvezna razsodišča, razsodišča, ki že ponekod obstajajo in ki se morajo i pri nas uveljaviti.
Načelstvene seje.
Načelstvene seje so bile lani po glavnem občnem zboru 14., 21. majni-ka, 4., 11., 25. junija, 10. septembra. Letos do danes je imelo načelstvo seje 7., 14. in 28. januarja, 11. februarja, 2. in 9. marca.
Načelstvo J. S. Z.
se je v seji 14. majnika 1914 tako-lc sestavilo: Predsednik: Dr. Ivan Zajec; I. podnačelnik Miha Moškerc; II. podna-čelnik dr. Lovro Pogačnik; III. podnačelnik Ivanka Kosec. Zapisnikar: Fran-čiš,ek Kerhne; zapisnikarjev namestnik Ivanka Brate; glavni blagajnik Bogumil Remec; blagajnikov namestnik: Poldi Dolenec; glavni tajnik: dr. Jak. Mohorič; nadzorstvo je pa izvolilo za svojega načelnika profesorja Antona Sušnik.
Organizacijsko-izobraževalno delo.
Glede na izobraževalno organizacijsko delo smo lani napredovali. Predvsem smo s primeroma našim silam velikimi žrtvami uvedli fakultarično »Našo Moč« v naših organizacijah. Iz-časoma bomo korakoma prišli do tega, da jo uvedemo tudi obligatorično. Izdali smo za odbornike naše organizacije malo knjižico: »Vodstvo skupin, plačilnic, strokovnih odsekov in okrožij Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Načelstvo le želi, da bi vsebina te naše drobne zelene knjižice prešla v kri in v meso naših funkcionarjev. Za agitacijske svrhe smo izdali letak, ki ga je sestavil naš zapisnikar Frančišek Kerhne.
Naši shodi.
Centrala je storila vse, da se po shodih naše delavstvo po načelih katoliške pravice vzgaja in da se stanovska zavest delavstva in zmisel strokovnega združevanja dvigne. V tem oziru moremo reči, da se je veliko storilo. Načelstvo <£. S. Z. se ni balo nobenih stroškov, in je, kar je le moglo, storilo, da so naše organizacije veliko shodov priredile. Kar tiče naše delo, se je veliko delalo na Kranjskem in osobito na Štajerskem, kjer je štajersko okrožje vse storilo, cla se je organizacija J. S. Z. razširila in pomnožila. Roko v roki smo delali s »Slovensko Stražo« in se je letos podredil štajerskemu okrožju J. S. Z. preizkušeni delavski organizator kot uradnik J. S. Z. tov. Vekoslav Zajec. Po končani stavki pri Devici Mariji ,V Polju smo bili prisiljeni, da smo tam nekaj mesecev zaposlili domačina Mejača. Naše organizacije na Primorskem pridno poslujejo. Tudi na Koroškem, in sicer v Črni se je ustanovila organizacija J. S. Z. Naša organizacija je torej že vseslovenska.
Socialni tečaji.
Zavest, da moramo dati delavstvu več, kakor more nuditi časopisje in tudi shodi, nas je napotila, da smo v seji načelstva dne 15. oktobra 1913 sklenili, da priredimo pozimi leta 1913/14 celodnevne Idelavske tečaje. Priredili smo jih v Tržiču (predavali: poslanca Gostinčar in Piber, župnik Potokar, dr. J. Mohorič, prof. V. Marinko, Moškerc); na Savi (predavala dr. J. Mohorič in Moškerc); v Idriji (predavala Fran Kerhne in Moškerc); v Litiji (predavala Franc Kerhne in Moškerc); na Vrhniki (predavali prof. A. Sušnik, dr. Mohorič in Moškerc); v Št. Vidu na Ljubljano (predavali dr. Zajec, profesor A. Sušnik, Fr.
Kerhne in Moškerc). Z uspehi tečajev smo zadovoljni in jih bomo bodočo zimo nadaljevali.
Seznam shodov J. S. Z.
1. Dne 12. januarja 1913 v Tržiču občni zbor.
2. Dne 12. januarja 1913 v Gorjah društveno zborovanje.
3. Dne 12. januarja na Vrhniki društveno zborovanje.
4. Dne 19. januarja v Kapfenbergu občni zbor.
5. Dne 19. januarja v Selo-Mostah občni zbor.
6. Dne 2. februarja na Viču občni
zbor.
7. Dne 2. februarja na Savi-Jese-nicah občni zbor.
8. Dne 2. februarja v Kranju društveno zborovanje.
9. Dne 2. februarja na Savi-Jesenicah občni zbor.
10. Dne 25. januarja pazniki v Ljubljani občni zbor.
11. Dne 26. januarja v Gorici občni zbor.
12. Dne 18. februarja »Katol. tisk. društvo« občni zbor.
13. Dne 13. februarja v D. M. v Polju društveno zborovanje.
14. Dne 16. februarja v Sv. Tomažu pri Ajdovščini občni zbor.
15. Dne 23. februarja v Gorjah društveno zborovanje.
16. Dne 23. februarja 1913 v Šmartnem pri Kranju občni zbor.
17. Dne 2. marca 1913 v Trstu občni zbor.
18. Dne 2. marca 1913 v Kamnici pri Mariboru društveno zborovanje.
19. Dne 9. marca 1913 v Ceršaku društveno zborovanje.
20. Dne 9. marca 1913 v Križah pri Tržiču občni zbor.
21. Dne 13. marca 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
22. Dne 16. marca 1913 v (Cretu) Cretu p. C. društveno zborovanje.
23. Dne 24. marca 1913 v St. Martinu p. V. društveno zborovanje.
24. Dne 28. marca 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
25. Dne 28. marca 1913 v »Rokodelskem Domu« društveno zborovanje.
26. Dne 6. aprila 1913 v Vitanjah društveno zborovanje.
27. Dne 6. aprila 1913 v Gorjah društveno zborovanje.
28. Dne 13. aprila 1913 Tonies občni zbor.
29. Drle 21. aprila 1913 Ljubljana občni zbor.
30. Dne 18. maja 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
31. Dne 25. maja 1913 v Trstu društveno zborovanje.
32. Dne 8. junija 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
33. Dne 22. junija 1913 v Kranju društveno zborovanje.
34. Dne 15. junija 1913 pazniki prisilne delavnice društveno zborovanje.
35. Dne 17. junija 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
36. Dne 22. junija v Gorjah društveno zborovanje.
37. Dne 22. junija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje.
38. Dne 22. junija 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
39. Dne 29. junija 1913 v Tržiču društveno zborovanje.
40. Dne 20. junija 1913 na Sori pri Medvodah društveno zborovanje.
41. Dne 6. julija 1913 v Preserju-Žalostni gori društveno zborovanje.
42. Dne 6. julija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje.
43. Dne 13. julija 1913 v Kranju društveno zborovanje.
44. Dne 27. julija 1913 v Javorniku društveno zborovanje.
45. Dne 13. julija 1913 v Preski pri M. društveno zborovanje.
46. Dne 20. julija 1913 v Št. Janžu društveno predavanje.
47. Dne 3. avgusta 1913 v Predosljah društveno zborovanje.
48. Dne 3. avgusta v Šturijah - Ajdovščini društveno zborovanje.
49. Dne 10. avgusta 1913 v Št. Vidu-Drevljali društveno zborovanje.
50. Dne 17. avgusta 1913 v Bizoviku društveno zborovanje.
51. Dne 23. avgusta 1913 na Uršni gori v Slov. Goricah društveno zborovanje.
52. Dne 8. septembra 1913 v Gorjah društveno zborovanje.
53. Dne 8. septembra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
54. Dne 3. septembra 1913 v Litiji društveno zborovanje.
55. Dne 8. septembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
56. Dne 14. septembra 1913 v Štu-rijah-Ajdovščini društveno zborovanje.
57. Dne 28. septembra 1913 v Črni društveno zborovanje.
58. Dne 5. oktobra 1913 na Savi-Jesenicah društveno zborovanje.
59. Dne 3. oktobra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
60. Dne 12. oktobra 1913 v Kranju društveno zborovanje.
61. Dne 12. oktobra 1913 »Rokodelski Dom« društveno zborovanje.
62. Dne 19. oktobra 1913 v Trbovljah društveno zborovanje.
63. Dne 19. oktobra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
64. Dne 12. oktobra 1913 v Črnučah pri Ljubljani društveno zborovanje.
65. Dne 12. oktobra 1913 na Ježici društveno zborovanje.
66. Dne 19. oktobra 1913 na Javorniku društveno zborovanje.
67. Dne 9. novembra 1913 v Tržiču socialni tečaj.
68. Dne 2. novembra 1913 v Gorjah shod.
69. Dne 26. oktobra 1913 na Sori društveno zborovanje.
70. Dne 26. oktobra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
71. Dne 30. novembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
72. Dne 7. decembra 1913 na Savi-Jesenicah socialni tečaj.
73. Dne 7. januarja 1914 v Litiji društveno zborovanje.
74. Dne 18. januarja 1914 v Tržiču občni zbor.
75. Dne 11. januarja 1914 v Šturi-jah-Ajdovščini društveno zborovanje.
76. Dne 18. januarja 1914 v Trbovljah društveno zborovanje.
77. Dne 2. februarja 1914 v Gorjah društveno zborovanje.
78. Dne 18. februarja 1914 na Savi-Jesenicah občni zbor.
79. Dne 18. januarja 1914 Predoslje pri Kranju društveno zborovanje.
80. Dne 15. februarja 1914 v Litiji socialni tečaj.
81. Dne 1. februarja 1914 v Idriji socialni tečaj.
82. Dne 22. februarja 1914 na Vrhniki socialni tečaj.
83. Dne 25. januarja 1914 na Selu-Mostah občni zbor.
84. Dne 8. februarja 1914 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
85. Dne 1. marca 1914 v Šmartnem pri Kranju društveno zborovanje.
86. Dne 15. marca 1914 v Trstu socialni tečaj.
87. Dne 1. marca 1914 v Preski pri M. društveno zborovanje.
88. Dne 8. marca 1914 v Št. Vidu nad Ljubljano socialni tečaj.
89. Dne 8. marca 1914 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
90. Dne 29. marca 1914 na Savi-Jesenicah društveno zborovanje.
Število članov do 31. decembra 1913 4772; do 2. marca |1914 + 104, skupaj 4876. — Vložni zapisnik do 31. dec. 1913 2717; od 1. jan. do 2. marja 1914 498.
Shodi J. S. Z. na Štajerskem.
Od 4. maja 1913 do 1. marca 1914.
1. Dne 12. maja v Št. liju pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 100 ljudi.
2. Dne 18. maja izlet in shod J. S.
Z. Maribor (gov. Fr. Žebot) — 50 ljudi.
3. Dne 25. maja ustanovni shod J.
S. Z. Št. Ilj pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 40 ljudi.
4. Dne 25. maja shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 30 ljudi.
5. Dne 1. junija izlet in shod J. S.
Z. Sv. Jošt. na Kozjaku (govorila dr. A. Veble in V. Zajc) — 400 oseb.
6. Dne 8. junija ustanovni shod J.
S. Z. v Črni pri Prevaljah, Koroško (govoril V. Zajc) — 50 oseb.
7. Dne 8. junija shod J. S. Z. Maribor (govoril Fr. Žebot) — 60 oseb.
8. Dne 15. junija shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zajc) — 30 oseb.
9. Dne 29. junija shod J. S. Z. Brežice ob Savi (govoril V. Zajc) — 20 oseb.
10. Dne 8. julija ustanovni shod J.
S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 50 oseb.
11. Dne 13. julija ustanovni shod J.
S. Z. Griže pri Celju (govorila dr. And. Veble in V. Zajc) — 60 oseb.
12. Dne 20. julija shod J. S. Z. Šoštanj (govorila dr. A. Veble in V. Zajc)
— 90 oseb.
13. Dne 20. julija shod J. S. Z. Škale pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zajc) — 60 oseb.
14. Dne 20. julija shod J. S. Z. Sv. Martin pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zajc) — 30 oseb.
15. Dne 27. julija izlet in shod J. S. Z. Polzela (govorili dr. A. Korošec, Mih. Moškerc in V. Zajc) — 2000 oseb.
16. Dne 15. avgusta shod J. S. Z. v Ptuju (govoril Fr. Žebot) — 100 oseb.
17. Dne 17. avgusta shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zajc) — 40 oseb.
18. Dne 23. avgusta izlet in zaupni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 150 oseb.
19. Dne 24. avgusta javni shod J.
S.	Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 300 oseb.
20. Dne 31. avgusta veselica in shod J. S. Z. Gornji Grad (govoril V. Zajc) — 60 oseb.
21. Dne 7. septembra shod J. S. Z. Škale pri Velenju (govorila dr. Karol Vrstovšek in V. Zajc) — 120 oseb.
22. Dne 21. septembra shod J. S. Z. Gradec (govoril dr. Anton Korošec) — 150 oseb.
23. Dne 28. sept. gled. predstava in shod J. S. Z. Velenje (govoril Fr. Žebot)
— 25 oseb.
24. Dne 4. oktobra I. okrožna seja za Štajersko in shod J. S. Z. v Mariboru (govoril dr. A. Veble) — 100 dseb.
25. Dne 5. oktobra ustanovni shod J. S. Z. v Ptuju (govorila dr. A. Korošec in Fr. Žebot) — 200 oseb.
26. Dne 26. oktobra shod J. S. Z. v Št. Jur ju ob juž. žel. (govorila dr. And. Veble in Fr. Žebot) — 60 oseb.
27. Dne 8. decembra shod J. S. Z. V Loki pri Žusmu (govoril Fr. Žebot) — 200 oseb.
28. Dne 14. decembra shod J. S. Z. v Škalah (govoril V. Zajc).
29. Dne 1. januarja ustanovni shod J. S. Z. v Št. Janžu na Vinski gori (govoril V. Zajc) — 80 oseb.
30. Dne 4. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Gornjem gradu (govoril
V.	Zajc) — 50 oseb.
31. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Šoštanju (govoril V. Zajc)
— 25 zborovalcev.
32. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Škalah (govoril V. Zajc)
— 30 zborovalcev.
33. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Sv. Martinu pri Velenju (govoril V. Zajc) — 15 zborovalcev.
34. Dne 11. januarja zaupni sestanek J. S. Z. v Grižah (govoril V. Zajc) — 8 zborovalcev.
35. Dne 11. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Sv. Pavlu pri Preboldu (govoril V. Zajc) — 50 zborovalcev.
36. Dne 11. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Rušah (govoril Fr. Žebot) — 80 zborovalcev.
37. Dne 18. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Gradcu (govorili M. Moškerc, Fr. Žebot in Kovač) — 100 zborovalcev.
38. Dne 18. januarja shod J. S. Z. v Plešivcu (govoril V. Zajc) — 50 zborovalcev.
39. Dne 25. januarja shod J. S. Z. v Velenju (govoril V. Zajc) — 20 zborovalcev.
40. Dne 1. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v Št. liju pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 200 ljudi.
41. Dne 8. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v Sv. Florijanu pri Mi-slinju (govoril V. Zajc) — 200 ljudi.
42. Dne 1. marca zaupni sestanek in seja J. S. Z. v Rušah (govoril V. Zajc)
— 25 ljudi. Skupaj torej 132 javnih prireditev !
Seznam plačilnic in skupin J. S. Z. leta 1913.
1. Celje.
2. Ceršak pri Slov. Goricah. Štaj.
3. Črna pri Prevaljah, Koroško.
4. Elza, Moste pri Ljubljani.
5. Gorje, Gorenjsko.
6. Gorica, Goriško.
7. Gornji grad, Spod. Štajersko.
8. Gradec, Zg. Štajersko.
9. Griže pri Žalcu.
10. Hudajužna.
11. Javornik.
12. Kapfenberg, Sp. Štajersko.
13. Kat. tisk. društvo.
14. Rhciydt Diisseldorf, Nemčija.
15. Kranj, mlinarji.
16. Kranj.
17. Križe pri Tržiču.
18. Kaindorf pri Lipnici.
19. Krčevina pri Mariboru.
20. Litija.
21. Ljubljana.
22. Loški potok.
23. Miren.
24. Maribor.
25. Medvode.
26. Pazniki prisilne delavnice.
27. Predilnica.
28. Perice.
29. Predoslje.
30. Ptuj.
31. Rokodelski Dom.
32. Ruše pri Mariboru.
33. Sava-Jesenice.
34. Selo-Moste.
35. Sorica.
36. Selce.
37. Stražišče.
38. Šturje-Ajdovščina.
39. Skale pri Velenju.
40. Šmartin pri Kranju.
41. Šmartin pri Velenju.
42. Št. Tomaž pri Ajdovščini.
43. Št. Pavel pri Preboldu.
44. Št. Vid nad Ljubljano.
45. Št. Ilj pod Turjakom.
46. Šoštanj.
47. Skedenj.
48. Tonies.
49. Tobačna tovarna.
50. Tovarna za lep.
51. Trbovlje.
52. Trst.
53. Trgovske sotrudnice.
54. Trgovski nastavljenci.
55. Tržič.
56. Vitanje.
57. Vič.
58. Vrhnika.
59. Vrtojba.
60. Vevče.
61. Vojsko.
Naša bilanca.
(Poročala namestnica g. glavnega blagajnika Leopoldi na Dolenec.)
Ali se zavedajo naši člani, kako vele važna in natančna slika našega delovanja je naša bilanca? Koliko bodrilnih podatkov in tudi opominov in svaril je v tei vrsti suhih številk!
Z veseljem pozdravimo dejstvo, da se naša organizacija neprestano širi, sedaj posebno na Štajerskem. Koncem leta je štela J. S. Z. 58 skupin s 4770 člani. Žal, da so nekatere prej cvetoče skupine prenehale. To naj nam bo v opomin, da ne pustimo ozemlja, ki smo si ga že priborili, in obračamo se do naših prijateljev v dotičnih krajih s prošnjo. da bi skušali pridobiti 'nazaj, kar je že bilo naše.
Celotni prejemki v vseh skupinah so znašali leta 1913. 35.730 K 83 h (lani 25.041 K 15 h, torej za 10.689 K 68 h več); gotovo častna' številka, posebno če se pomisli, da je ta vsota izrastla iz samih razmeroma majhnih prispevkov, ki jih posameznik komaj čuti. Tej vsoti stoje nasproti izdatki za podpore v celoti 23.142 K 22 h (lani 16.910 K 95 h, torej letos 6231 K 27 h več).
Leto 1913. je bilo nezdravo leto. Vedno deževno poletje in zgodnja huda zima je provzročila veliko prehlajeni, revmatizma itd. J. S. Z. je izplačala za bolezni svojih članov 19.174 K 15 h (lani 14.356 K 71 h. vsota se je zvišala letos za 4817 K 44 h).
Še hujše posledice je pa imela splošno defiarna kriza, ki je prinesla brezposelnost v tako veliki meri. Delavci so se selili iz kraja v kraj, da bi lažje dobili zaslužka. Podvojile so se slcoro podpore za brezposelnost (2891 K 51 h, lani 1556 K 70 h). Selitvena podpora je znašala 466 K 25 h.
Na podlagi teh podaitkov smemo z zadovoljstvom reči, da je J. S. Z. v veliko slučajih olajšala gmotno stanje delavstva.
Naloženi denar pri »Zadružni zvezi« znaša koncem leta 1913. 25.881 K 28 h (lansko leto 21.835 K).
Rezervni zaklad — to je premoženje J. Sr Z. — se je zvišal tekom leta 1913. za 5922 K 87 h.
Med izdatki najdemo 1182 K 24 h za strokovno glasilo »Naša Moč«, za katero so člani prispevali 620 K 79 h. Centrala doplača 2 vinarja pri vsaki številki za vakega člana, ker upošteva velikansko važnost strokov)le izobrazbe in spoznanja medsebojnih razmer, ki jo ravno nudi in goji naše glasilo. »Naša Moč« mora biti še bolj kot dosedaj središče organizacije in agitacije. Priporočamo jo vsem članom in iskreno želimo, da bi se pridno oglasili dopisniki iz vseh krajev. Čim več bo dopisov, tem bolj bo vsebina vsakovrstna in zanimiva.
Za pravno varstvo se je izdalo le 86 K 30 h. Iz tega bi menda kdo sodil, da se je za pravno varstvo pri nas storilo prav malo. Res je, da nismo veliko izdali, zato pa gre hvala našim poslancem in posebno še našelmu odborniku g. dr. J. Adlešiču. Ti gospodje so rešili veliko slučajev pravnega varstva brezplačno.
Upravtti stroški so narasli na 3081 K 90 h. Nato se je že opozorilo pri zadnjem občnem zboru dne 4. maja 1913. Posli
pisarne so se tako pomnožili, da ni bilo več odbornikom mogoče, izvršiti v pro-sftih urah to ogromno delo. Primorani smo bili, nastaviti delavskega tajnika, da bi se vzdržal red v pisarni in se s tein obvarovala J. S. Z. občutne škode.
Za štajersko okrožje je bilo treba tudi posebnega voditelja, ker se je naša organizacija posebno tam razvijala. Ta delavski tajnik je v prvi vrsti udeležen pri stroških za potnino 666 K 33 h, ki vsebuje tudi stroške za številne delavske tečaje in shode, ki jih je priredila centrala v različnih krajih.
Vse te podatke smo navedli v »Naši Moči« tako natančno radi tega, da se lahko naši člani prepričajo na podlagi številk, da stoji J. S. Z. na popolnoma trdni podlagi in da je samo v korist vsakega delavca, če pristopi čim preje lej močni strokovni organizaciji.
Nehvaležni bi pa bili, če bi sedaj ob objavi računov za leto 1913. pozabili onih, katerih zasluga je sedaj tako lepo se razvijajoča J. S. Z. To so možje, večinoma delavci in duhovniki po raznih krajih naše domovine, ki so s trudom osnovali naše skupine in jih požrtvovalno vodili. Plačilo za njih delo naj jim bo zavest, da delajo na neomajeni podlagi krščanstva za lepšo sedanjost in bodočnost -našega slovenskega delavstva.
Račnnski zaključek in izkaz imetja Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani
za leto 1913.
Pregled delovanja skupin 1.1913.
Prejemki	Vsota		Izdatki	Vsota	
Pristopnina	 Prispevki članov	 Posmrtnina	 Prispevki za Našo Moč		1279 32210 1614 620	50 54 70	Podpora: bolniška	 „ selitvena . . . „ posmrtna	 ,, izredna	 „ brezposelna .... izredna brezposelna . .	19174 466 320 290 891 2000	15 25 32 50
	35730	83		23L42	22
.					
Računski zaključek.
Prejemki j Vsota			Izdatki j Vsota		
Gotovina v blagajni 1. jan. 1913 . Vplačila skupin	 Naložen denar: dvignjeno .... Obresti naloženega denarja . . .	87 13252 7937 974	15 42 75 41	Izplačane podpore		 Naložen denar pisarne Upravni stroški	 Potnine . . . Nagrade .... Pravno varstvo	 Naša Moč .... Gotovina v blagajni 31. dec. 1913	5151 11984 3081 666 97 86 1182 1	93 03 99 33 60 30 24 31
					
	22251	73		22251 | 73	
Izkaz ime	! :fja 31.		decembra 1913.	1	
Aktiva	Vsota		• Pasiva	Vsota	
Gotovina v blagajni	 Naloženi denar in obresti .... Terjatve pri skupinah	 Vrednost tiskovin	 Vrednost inventarja	?	1 25881 3255 900 253	31 28 94 65	Rezervni zaklad	 Dolg na neplačanih računih . . .	29703 580	66 52
	30282	j 18		30282	18
					
Pregled.
Aktiva..................................................K	30.282-18
Pasiva	 „	580-52
Rezervni zaklad od	3» decembra	1913.......................K	29.701-66
Rezervni zaklad 31.	decembra	1912	n	23.778-77
Prirastek tekom leta 1913.......................... . ~ k 5.922-87
Inventura 31. decembra 1813.
Aktiva.
1. Gotovina v blagajni	K	1*31
2. Naložen denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani
1. januarja	1913	K	21.835-—
Tekom leta vloženo in obresti  	  .	„	11 984-03
Skupaj ... K	33-819 03
Tekom leta dvignjeno.................................  „	7-937-75
Stanje naložbe 31. decembra 1313	 K	25.881-28
3. Še neplačeni zneski skupin	 „	3.245-94
4. Knjige in tiskovine v zalogi	 „	900-—
5. Inventar...........................................K	281-83
10% odpis............................................ „	28-^8_________K 253-65
Skupaj . . .	K	30.282-18
Pasiva.
1. Neplačani računi:
Tiskarna tiskovnega društva, Kranj.....................K	139-96
Naša Moč četrtletje....................................„	380-42
Račun Ničman....................................  .	„	6014
Skupaj ...	K	580-52
Odobreno v načelstveni seji J. S. Z. 2. marca 1914.
Načelnik:
Dr. Ivan Zajec. Glavni blagajnik: Bognmil Remec.
Ivan Štefe
odbornik.
PodnaColnik':
Miha Moškerc.
Glavni tajnik:
Dr. Jakob Mohorič.
Načelnik nadzorstva: Anton Sušnik.
Blagajnika namestnica: Poldka Dolenec.
Zapisnikar:
Fran Kerhne.
Ivan Dolenec
odbornik.
Tajniško poročilo.
(Poročal glavni tajnik J. S. Z. dr. Jakob Mohorič.)
Iz poročil predsedstva in blagajnika je razvidno, koliko shodov in tečajev je priredila J. S. Z. v preteklem letu, koliko je izdala za tisk, koliko je zavarovalnine izplačala in koliko je posredovala. Zbrano je gradivo, ki dela čast organizaciji, jaz bi pa rad narisal ideje, ki so nas vodile, ker duh je, ki oživlja.
Praktik bo v naši organizaciji videl vedno najprej podporno blagajno ali delavsko zavarovalnico. Gotovo je že ta velikanske vrednosti, če kmetski stan ve ceniti pomen zavarovanja, ki mu vendar požar ali toča ne more vzeti vsega imetja, koliko bolj ga mora šele delavec, ki mu bolezen ali brezposelnost uniči edini njegov vir dohodkov, vse njegovo premoženje, namreč njegov za-služekZVendar nam ni J. S. Z. predvsem zavarovalnica, nam je zveza v prvi vrsti strokovna organizacija.
Kar je za kmeta kmetijska družba, za trgovca in obrtnika trgovska in obrtna zbornica, kar so za različne druge stanove njih stanovske organizacije, to mora biti za slovenske delavce J. S. Z. Vodi nas trdna zavest, da tvorijo vsi slovenski delavci eno telo, ki ne more biti zdravo, če je bolan le en ud, ki se mora ganiti celo, če zadene krivica ali nesreča le en del. Ta zavest se je lepo pokazala ob vevškem štrajku, za katerega so nabirali prispevke slovenski delavci po celi domovini, katerega je podprla močno tudi mlada J. S. Z. To zavest smo in bomo skušali zbuditi v vsakem slovenskem delavcu. Ne samo stanovsko zavest, ampak tudi stanovski ponos hočemo gojiti.
Iz tega izvajamo važno nalogo, da zheremo raztresene ude tega orjaškega telesa, da bo združeno s primerno močjo branilo svoje skupne interese. Bilo bi pa popolnoma napačno, če bi delavstvo zastopalo svoje koristi samo na delavskih shodih in sestankih in v svojem listu, ampak zastopati jih mora vedno in povsod, prav posebno pa ob važnih trenutkih. V tem oziru moram konštatirati žalostno dejstvo, da slovensko delavstvo ob zadnjih deželnozbor-skih volitvah, to je gotovo tak važen trenutek, v veliki večini ni pokazalo dovolj zrelosti in umevanja svojih na-
log. Vsak naš član mora Biti ne samo sam zase cel mož, ampak tudi učitelj svoje okolice.
Vendar od slovenskega delavca stanovska zavest ne terja sovraštva do drugih stanov. Tudi za slovenskega delavca velja resnica, da kri ni voda. J. S. Z. vodi prepričanje, da so bolj naravne in bolj tesne vezi med slovenskim delavcem in kmetom kakor med slovenskim delavcem in delavci tujih narodnosti. Zgodovina in sedanjost nas uči, da povsod, kjer se reže kruh slovenskemu narodu iv španoviji z drugimi narodi. dobiva slovenski narod zelo slab košček. Zato slovensko delavstvo išče Španovi je raj še pri bratih kakor pri tujcih. Dostikrat se sliši zahteva po zedinjeni Sloveniji tam, kjer je nedosegljiva, slovensko delavstvo jo hoče ustvariti in jo že ustvarja tam, kjer je dosegljiva v lastni strokovni organizaciji J. Š. Z., ki bo brezobzirno branila koristi in zahteve slovenskega delavstva povsod in proti vsakomur, pa naj bo tudi delavec tuje narodnosti. Koristi slovenskega delavstva se pid nas silno pogosto križajo s koristmi tujega delavstva, ki naše ljudi rado smatra za manj vredne, gotovo pa pogosteje kakor s koristmi drugih slovenskih stanov, ki so nasprotno slovensko delavstvo že dostikrat požrtvovalno podpirali v raznih bojih s tujim kapitalom. J. S. Z. se dobro zaveda, da bo v mnogo slučajih šla v boj ramo ob rami z drugimi slovenskimi stanovi za skupne interese, pa tudi v bojih za čisto stanovske koristi bolj veruje v ljubezen drugih slovenskih stanov kakor v zvestobo delavstva tujih narodnosti. Vendar pa zveza odločno odklanja vsak narodni šovinizem.
Pogled v bodočnost. Naš boj bo vedno težavnejši. Organizacija podjet-nikov-delodajalcev je delavsko organizacijo daleč prekosila. Vsled gospodarskega razvoja bo breme brezposelnosti vedno težje in narodni šovinizem pri sosednjih narodih narašča. Delavstvo bo moralo vedno bolj poudarjati, da je delavsko vprašanje javna zadeva, da je poklicana tu sodelovati javnost, da morajo pomagati zlasti javni zastopi, dežela in država. Dragocena bo tudi pomoč vsega slovenskega naroda, ki ga tlači kapital v rokah tujcev kakor naše delavstvo, samo ne tako neposredno.
LJUBLJANSKO IN OKOLIČANSKO KRŠČANSKO-SOCIALNO DELAVSTVO!
»Jugoslovanska Strokovna Zveza« Vas vabi na vele važen delavski shod, ki bo
V NEDELJO, DNE 15. MARCA 1914 OB 1410. URO DOPOLDNE V »LJUDSKEM DOMU«.
Na shodu govore: drž. in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek, dež. odbornik dr. I. Zajec in svetnik Ivan Kregar.
Pridite gotovo na shod in agitirajte za sijajno udeležbo!
»Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze«.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
VI.	ZVEZIN ZBOR AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE.
Naš VI. zvezin zbor se prične dne
23.	marca 1914 ob 9. uri dopoldne. Zborovali bomo kakor ponavadi v dvorani strokovnega društva pomočnikov kršč. zveze prekajevalcev, Dunaj, 17. okraj, Bergsteiggasse št. 40. Delegati morajo biti v nedeljo zvečer na Dunaju. Zbirališče se jim še naznani. Začasen dnevni red se je ta-le določil:
1. otvoritev in pozdrav; 2. določilo dnevnega reda in poslovnika; 3. poročila: a) načelstva, b) blagajnika, c) nadzorstva; 4. izprememba pravil; 5. volitev zvezinega vodstva; 6. poročilo načelstva o sklepu zadnjega glavnega zbora Zveze o ustanovitvi blagajne za podporo upokojenega delavstva; 7. predlogi;
8.	delavske razmere po tobačnih tvorni-cah; 9. organizacija in'socialni napredek; 10. še no rešene zadeve.
Glede na izpremembo pravil predlaga načelstvo:
V § 13. naj slove 1. odstavek: »Načelstvo, ki se izvoli za dve leti, obstoja iz najmanj 10 in največ 15 članov in 4 namestnikov. Člani načelstva naj prebivajo po možnosti na sedežu Zveze ali vsaj v bližini.«
Odstavek 5. istega paragrafa naj se glasi:
»5. Sklepa se z navadno večino glasov in je sklepčno, če je več kot polovi-
ca članov navzočih. Pri enakem številu glasov je predlog odklonjen. Predsednik glasuje le, Če se 'tajno glasuje. Proti sklepu načelstva je dopusten priziv na razsodišče, oziroma na glavni zbor.«
S to izpremembo pravil se omogoči, da se razširi število članov načelstva. Dozdaj so tvorili načelstvo le dunajski člani. Načelstvo pa želi, da bodo člani načelstva tudi lahko člani iz dunajske okolice.
Glede na točko 6. opozarjamo, da je načelstvo izvedlo naročilo zadnjega zvezinega zbora in sestavilo obračun o možnosti ustanovitve penzijske podporne blagajne ali odpravnine za penzijo-niste in je obračun že skupinam dopo-slalo. Načelstvo samo ne stavi nobenega predloga, marveč čaka, da zavzamejo stališče posamezne krajne skupine.
Glede na. 7. točko dnevnega reda se pripominja, da krajne skupine niso ničesar predlagale. Pač pa načelstvo predlaga:
Predlogi.
Kot dolžni prispevek zveznih čla-no\r se smatra po drugem kongresu krščanskih strokovnih društev, priklopljenih zvezi, četrtletni prispevek 10 vinarjev. Kdor tega prisevpka ne plača, se smatra, kakor da ni član plačeval članarine.
Predlog II.
Uvede se nov plačilni rared s 40 vinarskim tedenskim prispevkom. Prispevek v tem razredu je prostovoljen. V tem razredu se dele sledeče podpore:
Bolniška podpora.
Po 52tedenskem neprekinjenem prispevanju se deli bolniška podpora skozi 50 dni po 75 yin.; skupna vsota 37 K 50 vin.; po 156tedenskem neprestanem prispevanju skoz 60 dni po 75 vin., skupna vsota 45 K; po 120 tedenskem neprestanem prispevanju skozi 70 dni po 75 vin., skupna vsota 52 K 50 vin.
Porodniška podpora v tem razredu znaša 15 K.
Podpora ob orožnih vajah znaša v tem prispevnem razredu tedensko 4 K 50 vin. in se izplačuje največ skozi štiri tedne.
Mrtvaščina znaša v tem prispevnem razredu po 52tedenskem neprestanem prispevanju 20 K, po 156tedenskem neprekinjenem prispevanju 35 K, po 260-tedenskem neprekinjenem prispevanju 50 K.	(Konec	na četrti strani.)
Vabilo na
REDNI OBČNI
reg. zi. z o. zn.
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 29. marca 1914 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2
po sledečem dnevnem redu:
1. Poročilo načelstva. — 2. Odobritev letnih računov. — 3. Volitev odbora. — 4. Slučajnosti.
Posebnih vabil se ne bo izdajalo!	I	K	obilni	udeležbi	vabi
odbor.
Aktiva.	BILANCA.	Pasiva.
	K	h		K	h 1
Vrednost blaga			66.451			Deleži članov		27.605	I 70
Terjatve na blagu		31.211	22	Posojilo Deželne banke na hiši Zaloška cesta 15 . .	18.619	01
Vrednost dveh hiš		57.126	60	Posojilo Mestne hranilnice na hiši Glince št. 214 . .	11.210	63
Vrednost inventarja		 . .	1.243	35	Dolg na blagu nezadružnikom		26.230	13
Delež pri Gospodarski zvezi		340	—	Dolg na blagu zadružnikom		20.604	82
Delež pri Sodovičarski zadrugi		20	—	Rezervni zaklad		40.537	25
Delež pri Zadružni zvezi		10	—	Čisti dobiček		12.052	85
Delež pri Ljudski posojilnici		4	—			
Obresti tek. računa pri Ljudski posojilnici		282	02			-
Gotovina koncem računskega leta		172	20			
Vsota . .	156.860	39	Vsota . .	156.860	39
Ljubljana, dne 31. decembra 1913.
Alojzij Kocmur, načelnik. Fran Pezdir, podnačelnik. Mihaela Alijančič, blagajničarka. Ana Srakar, tajnica. Marija Gregorač, Blaž Slapar, Fran Felicijan, Elizabeta Cerkovnik, Fran Kroflič, odborniki. — Martin Knez, Karl Kocjan, Avgust Ničman, nadzorstvo.
; Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ■ sukno za moške obleke, volneno blago, kakor j ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. —
! Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati ' izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-i. vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje, 1 Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za = postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti | v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni ! prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke eenel
Če se prestopi v višji razred, mora član plačevati 26 tednov, da dobi pravico do višje podpore; za porodniško podporo se pa določi 52 tedenska karen-čna doba. Čc član v novi razred vplačuje 52 tednov, se mu prispevni tedni zaračunavajo v prejšnji razred. V ostalem pa veljajo za podpore druga določila podpornega reda.
Prvi predlog ni za večino skupin wič novega, ker že itak prispevajo za agitacijski sklad.
Sklep kongresa krščanskih strokovnih društev je sevda tudi za nas obvezen. Ker pa zvezi n glavni zbor v zadevi še ni zavzel svojega stališča, je potrebno, da se določi, da morajo tudi naši člani za skupno (organizacijo prispevati.
Drugi predlog odgovarja dejanskim razmeram. Pregled v razpredelnico nam kaže, kako različne so plače
zveznih članov. Silil se nihče ne bo, da vstopi v višji plačilni razred.
Točki 8. in 9. dnevnega reda se pečata z glavnimi vprašanji o razvoju delavskih razmer. Veliko se bo moralo storiti osobito glede na delavske razmere, ki so vedno slabše.
Dela veliko, a naši delegati mu bodo kos, kar so že opetovano dokazali!
Okno v svet.
1351etni starec. V Zvorniku v Bosni je umrl kmet Spazajkovič, ki je dočakal 135 let. Do zadnjega je bil krepak.
Lepi častniki. Na Japonskem so aretirali pet pomorskih častnikov, ker so se dali podkupiti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
ijie 10 seuvsti
,Našo Moč‘.
■ JBogata zaloga ženskih ročnih dat in zraven i&j spadajočih potrebščin.
F Marini LJUBUHNH
1 . HUSI JU1 Mastni trg 18.
Traovina z modnim in aroOnim maoonr.
Tolika Izbor vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pazov, predpasnikov, šepnita roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, su-kanoa itd.
Jredtiskauje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
rVSJiltntnliii, li|t lit iufmjt.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
BR. NOVAKOVIČ
Edina zaloga
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladnl tal-zajtrkl
Kril
tvrdk
oseb.
Epileptičnim bolnikom
poinoč in zdravje z izkušenim zdravniškim postopanjem. Strogo indivi-duelna zdravitev. Stalna ozdravljenja brez povratka bolezni. Onim, ki iščejo pomoči, daje pojasnila brezplačno zdravniški ordinacijski zavod Specialnega zdravnika dr. A. Szabo, Budimpešta, V. Grofle Kronengasse 18
Lekarna „Prl kroni" Mr. Ph. n. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 2H.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn? krč, steklenica 60 v.
Poslpalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, Škatlica 60 v.
Hlbje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 80 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica l krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 90 v in 4 krone 80 v.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
m
Mnogokrat odlikovana
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
mn
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
V liliji & m Bros štev. 20 (Cojzova hiši).
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenili oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Pozor, slovenska delavska društva 1
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
fPrl CeSnlkul LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiti najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najniljili cenah
L Mikusch. asMfta
Svoji k svojimi
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
IVM Mašili LH*?i:
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Haiboliša. naisinurneiša prilika za Stedenie!
Ljudsko Posojilnice
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, i lastni hiši, nasproti hotela Julon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.