Hsgr. Franc® Ciabrovšek Dopqlnjeno je. Steklo se je tuzemsko življenje velikega slovenskega javnega delavca Msgra Franca Gabrovška. “Seveda bi rad živel in hvaležen sem vsem, ki zame molijo v tej pre¬ izkušnji, a zgodi naj se volja božja”, je dejal še z močnim glasom, ko se je v svoji župni cerkvi sv. Janeza zahval¬ jeval škofu Rožmanu, svojim faranom, tovarišem duhovnikom in drugim prija¬ teljem, ki smo mu prišli čestitat za nje¬ gov zadnji god in rojstni dan in darovali sv. mašo in svoje molitve za njegovo ozdravljenje. S temi besedami je predvsem povedal najznačilnejšo potezo svoje duše: “Zgo¬ di naj se volja božja.” Voljo božjo je hotel izpolnjevati “do pičice”, v vsem, vselej in povsod. Zato je postal duhovnik Gospodov. Za¬ to je delal tako vestno, da si je že kot mlad kaplan nakopal težko bolezen v izvrševanju duhovniške službe. Zato je bil vse življenje vzoren slovenski kato¬ liški duhovnik tako v dušnem pastir¬ stvu, kot —• v prenesenem pomenu — v mnogih odgovornih službah, ki jih je o- pravljal v slovenskem družabnem in jav¬ nem življenju. Že kot bogoslovec je bil stalni prosto¬ voljni in brezplačni sotrudnik mnogih nabožnih listov in družinskega lista “Domoljub”. Hočem reči, da je Msgr. Gabrovšek posvetil velik del svojega ča¬ sa in svojih izrednih zmožnosti pisanju in pospeševanju dobrega tiska. V obliko¬ vanju in izražanju misli je sledil svoje¬ mu irčitelju prelatu dr. Alešu Ušenični- ku. Vse, kar je povedal, je bilo izklesa¬ no, jasno in točno. Da je to mogel, je samega sebe silil k molčanju, dokler predmeta ni dodobra poznal. Zato je Gabrovšek študiral in študiral. V svoji zreli moški dobi je bil tako popolen po¬ znavalec sociologije in posebej krščan¬ skega nauka o družbi, marksizma, so¬ cializma in komunizma, da bi bil mogel biti odličen učitelj teh ved na kateriko¬ li najvišji šoli. Temeljitost in točnost si je prisvojil pok. Gabrovšek v toliki meri, da so te lastnosti bile očitne že, če si samo nekaj minut z njim govoril. Kakor je bil pokojni v dnu srca in v de¬ janjih in ravnanjih preprost in iskren, v osebnih stvareh kar preskromen, je bil v obrambi resnice in kadar je zasle¬ doval cilj, ki je o njem bil prepričan, da je dober in važen, trd, močan, vztrajen, neizprosen. Ko je čutil, da stoji na tleh resnice in pravice, ga nihče ni premak¬ nil. Nasprotno: Takrat je nastopil Ga¬ brovšek - časnikar, Gabrovšek-politik- borec. Čim trša je bila borba, tem bolj je bil v ognju, čim večja je bila krivica, tem huje je tolkel po njej, čim višji je bil cilj in čim težavnejša naloga, tem bolj trdo jo je zasledoval. Gabrovšek je hotel biti in ostati sa¬ mo dušni pastir. Drugi, ki so spoznali njegove velike sposobnosti, so včasih premagali njegovo skromnost, ga pre¬ pričali, da je potreben še drugod, ga iz¬ trgali iz tega poklica in potegnili v dru¬ ga delovna področja. Tako je postal tajnik Slovenske ljudske stranke, zača¬ sni urednik, načelstveni ravnatelj Za- ■ družne zveze in državni poslanec. V okviru teh kratkih spominskih be¬ sedi bi bilo nemogoče popisati boje in u- spehe, ki jih je pokojni imel in dosegal v tem svojem delu. Kadar skušamo po¬ dati Gabrovškovo podobo, pa ne smemo nikoli opustiti njegove vzorne požrtvo¬ valnosti ob narodovi nesreči. Ko je po 27. marcu 1941 postalo očito, da je voj¬ na neizbežna, je bil Gabrovšek določen, da pohiti v inozemstvo na kakršenkoli način, da v vojnih prekueijah brani in zastopa slovenske koristi kakor bo ve¬ del in znal. V dveh dneh se je poslovil in odšel. Ni vedel kam gre in kaj bo na¬ šel. Niti tega ni mogel vedeti kako da¬ leč mu bo pot odprta.. Bila je namreč vojna po svetu. A odšel je in svojo mi¬ sijo izvrševal vneto in vztrajno ob na¬ sprotovanjih, kakršnih nihče ni mogel pričakovati — vse do konca. Pustimo vse drugo še za druge prili¬ ke. Po vojni je Msgr. Gabrovšek bil v USA to, kar je bil v Argentini č. g. Ja¬ nez Hladnik •—- pionir naše emigracije. Zdi se mi le, da je Gabrovškova naloga bila v marsikakem oz’iru težja. USA je uradno bila v zvezi z Moskvo in titiz- mom. Vsa ameriška javnost je sprejela laž o Titovem narodnem junaštvu in osvoboditeljstvu. Tudi med Slovenci v USA je bila ta laž razširjena in okoli male mize je bilo lahko zbrati posamez¬ nike in organizacije slovenske, ki niso padli v to skušnjavo. Bila je velika ne¬ varnost, da ta val požre tudi skoro vse slovenske katoliške organizacije v Se¬ verni Ameriki. Gabrovšek je moral graditi na novo in plavati proti valovom. Začel je obiskovati posameznike in skli¬ cevati male sestanke, pri katerih je e- nostavno bral pisma iz domovine in da¬ jal v odlomkih podobo o resničnem stan¬ ju revolucije in “osvobojenja.” Pri Msgr. Jerneju Ponikvarju v Clevelandu je na¬ šel streho, tam pri fari sv. Vida je de¬ lal kot duhovnik brez službe. Ves svoj čas in moči je posvetil razkrinkavanju laži in širjenju resnice o dogodkih v Slo¬ veniji, zlasti širjenju in utrjevanju re¬ snice o obnašanju in ravnanju sloven¬ skih katoličanov med vojno. S svojimi prijatelji, slovenskimi župniki in drugi¬ mi svetnimi duhovniki ter frančiškani v USA, je ustanovil najprej Zvezo slo¬ venskih župnij za podpiranje beguncev in ponesrečencev v domovini. Iz Zveze slovenskih, župnij je nastala Zveza slo¬ venskih katoliških Amerikancev, edina splošna slovenska-ameriška organizacija na svetu, ki je vsa leta po vojni posveti¬ la svoje moči in sredstva za rešitev be¬ gunskega vprašanja in za pomoč nesreč¬ nih preganjancev v domovini. Iz malih Gabrovškovih sestankov je zrastla ta močna organizacija, ki je zajela proti¬ komunistične Slovence v Severni Ame¬ riki in omogočila mrežo našega izselje¬ niškega delovanja. “Ameriška Domovi¬ na”, ki je bila edina izmed slovenskih političnih listov vztrajno in dosledno proti komunizmu, je takoj po Gabrov- škovem prihodu v Cleveland začela objavljati posebno kolono “Vesti iz Slo¬ venije”. Te vesti je Gabrovšek pisal sam redno za vsako dnevno številko lista ne¬ pretrgoma skozi tri leta. Poleg tega je še napisal vrsto najkrepkejših uvodni¬ kov in drugih člankov, vse za isti namen: širiti in utrjevati resnico o revolucionar¬ nih dogodkih med vojno in po vojni v Sloveniji, čistiti in osvetljevati v pravil¬ ni in pravični luči dobro ime katoliških Slovencev v stari domovini in tistih, ki so jo morali zapustiti in oditi v begun¬ stvo. Msgr. Franc Gabrovšek je bil velik pionirski reševalec naše usode v dobi največje naše tragedije. Odkar se je zvedelo, da je Msgr. Franc Gabrovšek bil smrtno bolan, so Slovenci doma in po vseh kontinentih molili zanj. Sodim, da je v zadnjem le¬ tu redko kaka misel bila tako globoko skupna kot srčna želja, da bi Bog pre¬ križal usodni razvoj narave in rešil dra¬ goceno življenje. Od povsod — iz Slo¬ venije, širom Jugoslavije, kjer živi ka¬ ka pobožna slovenska družina, iz slo¬ venskih kolonij po obeh Amerikah, iz Anglije in Francije, Španije, Avstrije in Nemčije, Belgije, Avstralije, Svete De¬ žele, Egipta, Goriške, Koroške in Trsta, od povsod so prišla poročila kako moli¬ jo slovenski ljudje za Gabrovška. Bil je spoštovan in ljubljen. Ne le, da so na¬ ši. ljudje na širodo čutili blagodejne u- spehe njegove požrtvovalne vztrajnosti, ne le, da skoro ni poslal iz Amerike pi¬ sma, v katerega ne bi priložil kakega dolarja, če ga je le imel, množice so ču¬ tile njegov silen vzgled tihe skromno¬ sti, požrtvovalnosti in vztrajnosti v de¬ lu za lajšanje trpljenja in za pravično, častno rešitev narodne usode. Tak je bil Gabrovšek tudi v politiki, v delu za pravično in pravilno reševanje zunanjih družbenih vprašanj narodnega življenja. Trdo in neizprosno je branil resnico v vseh malenkostih in v večjih stvareh. Bil je najtočnejši poznavalec naše zgodovine, njenih razvojnih sil in . vplivov, znanstveno dosleden in pogosto, I kritičen, da je kar bolelo.. Pa naj je bo- I lelo. če je, spoznal, da je resnici in pra- j vici treba služiti z ostrostjo, je bil kot nož, ki reže in reže, dokler ni operacija končana. A njegova osebnost je bila ka¬ kor zlitina dobrih lastnosti tako, da je sredi najostrejših iskanj in prepiranj vsakega sodelavca obvladovalo prepri¬ čanje, da borbo vodi naj zvestejši tova¬ riš, najboljši poznavalec, mož najčistej¬ ših rok in namenov. Zato pridevki, ki si jih je nalezel med prijatelji in najožji¬ mi sodelavci: “Kraševec” in “Rovtar” niso pomenili očitkov kake pomanklji- vosti, nasprotno označevali so izredne¬ ga moža, umetnika v občevanju, ki je znal tudi bolj grobe lastnosti svoje na¬ rave vkleniti v službo svojih prizadevanj za resnico in pravico. Ta “Kraševec” in “Rovtar” je zadnje leto — v teku svoje strašne bolezni, večkrat imel solzo v očeh in na licu. Ne takrat, ko so mu razrezali celo gor¬ njo levo stran života, ne kadar je rak razsajal po njegovih jetrih in želodcu in mu povzročal strahotne bolečine, ne, “Kraševec” je bil preveč “Rovtar”, da bi pokazal, da ga kaj boli in predolgo je v svojih 60. letih preklečal pod Kri¬ žem, da bi še kaj maral za bolečine- solza mu je prišla, kadar je kako pismo povedalo, da tu in tam molijo zanj. Ta¬ krat je bilo hvaležno srce silnejše kot “Kraševec” in “Rovtar”. “Kraševec” je umrl. Duša Msgr. Fran¬ ceta Gabrovška pa je — prepričan sem- kot solza čista odšla k Bogu in Ga bo častila tako, da bo v vseh odtenkih iz¬ žarevala slovenske želje in potrebe in prosila za njihovo izpolnitev. Dr. Miha: Krek. UMOR V JERUZALEMU V petek dne 20. julija je bil v Jeruza¬ lemu umorjen kralj Transjordanije Ab¬ dulah. Ubit je bil na pragu Omarjeve mošeje, ko se je vračal od molitev, ki jih vsak pravoveren musliman opravlja v mošeji ob petkih vsak teden. Ta umor je izzval posebno vznemirjenje v svem svetu, v Mali Aziji je nastalo trenje, ki ustvarja krizo ob durih, skori katere bi mogla Sovjetska Rusija prodreti proti jugu in vzhodu. Borba za sultanovo nasledstvo Ko se je 1. 1918 prva svetovna voj¬ na zaključila z zmago zaveznikov, je bi la zaključena, doba vladarstva sultanov v Carigradu. S prestola v Carigradu se ni umaknil samo vladar cesarstva, v ka¬ terem je živela velika skupina arabskih plemen, ampak je odšel tudi verski po¬ glavar muslimanskega sveta. Z odho¬ dom sultana se je muslimanski svet v Mali Aziji razbil na skupino samostoj¬ nih držav in mandatnih področij, zavla¬ dali so predsedniki republik in šahi ali ministrski predsedniki v posameznih po¬ krajinah; turški predsednik Kemal Ata- turk -je celo sprožil gibanje proti vpli vom verskih ustanov muslimanskega sveta, razni šahi in politični voditelji so celo pozdravljali zaton moči posamez¬ nih verskih poglavarjev (Reza Šah Pa- hlevi v Perziji). Poleg teh pa je v o- zadju čakalo na svoj čas mnogo tistih, ki so pravilno računali na trenotek, ko bo borba za nasledstvo carigrajskih sul¬ tanov vrnila vodstvo v prave roke na¬ slednikov preroka Mohameda. In tak naslednik preroka Mohameda je bil pravkar ubiti kralj Transjordani¬ je, kralj Abdulah — 38. v vrsti potom- cer Mohamedovih. Pred prvo svetovno vojno je bil član carigrajskega parla¬ menta, ko pa je med vojno prišel v svo¬ ji ožji domovini na Arabskem polotoku v stike z angleškim polkovnikom Law- renceom, je postavil svoje karte v borbi za nasledstvo sultanata v angleške ro¬ ke. i Postal je najmočnejša karta angle¬ ške politike v Mali Aziji in z angleško pomočjo si je v Transjordaniji ustano¬ vil prestol in se oklical za kralja Trans¬ jordanije. LOS INDU5TRIME5 KEMURGKOS PIDEN LA REELECCION DEL P1ESHE GENERAL PERON Mas de seiscientos delegados de la Confederacion de Industrias Metalurgicas livianas se reunieron el lunes pasado en la Časa de Gobierno para pedir al gral Peron que acepte su reeleccion para el proximo periodo constitucional. Presidente de La Nacion GRAL PERON fue cordialmente saludado por to- dos los presentes. Presidente de la Cooperativa de Prevision de los Industrialeš Metalurgicos Sr. Victor M. P. Moreno, uso de la palabra y al solicitar la reeleccion del Primer Mandatario expreso la adhesion de los Industriales Metalurgicos a la obra del Gobierno Nacional y a la accion social de la Sefiora Eva Peron. A pedido de la concurrencia general Peron pronuncio un extenso discurso, analizando la situacion de las industrias en el Pais y subrayando la necesidad de una organizacion de los Industriales para derrotar el mercado negro y exallando las ventajas que ofrece el cooperativismo. Despues se refirio al apoyo que el Gobierno ha brindado a las industrias, a la politica crediticia y agrego que para los industriales Argentinos se abre un por- venir grandioso. Mas adelante general Peron anuncio que en 1958 estara montada tambien una industria pesada. Para ello se construyen las superusinas para contar con electrici- cidad al menor costo y por esta razom se ha traido el gasoducto. “En cuanto a energia atomica” dijo mas adelante general Peron “estaiaos sumamente adelanta- dos y probablemente dentro de un ano o dos tengamos nuestra primera usina”.. . Al finalizar su discurso el Presidente general JUAN D. PERON fue en- tusiasmente aplaudido por toda la concurrencia. PREDSTAVNIKI KOVINSKE INDUSTRIJE Pil PREDSEDNIKU GENERALU PERONU Nad 600 zastopnikov Zveze lahke kovinske industrije se je prejšnji petek zbralo v vladni palači, da bi sporočili predsedniku GENERALU PERONU svojo željo, naj bi pri novemberskih volitvah znova kandidiral kot predsednik. Generala Perona so ob vstopu v dvorano vsi navdušeno pozdravili. Predsednik Podporne zadruge kovinskih industrijalcev Sr. Viktor M. P. Moreno je povzel be¬ sedo ter je v imenu vseh izrazil željo po ponovni kandidaturi GRALA PERONA, nato je pa njegovi vladi izrekel priznanje v imenu kovinskih industrij alcev za vse delo, ki ga je izvršila, kakor tudi za socialno udejstvovanje njegove gospe sopro¬ ge EVE PERON. Na prošnjo vsčh navzočih je nato govoril GENERAL PERON. V daljšem go¬ voru je orisal položaj industrije v Argentini, pojasnil vladno kreditno politiko, o- menil vso podporo, ki je je bila deležna industrija ter naglašal potrebo po močni ganizaciji industrijalcev radi zloma črne borze. Dejal je tudi, da se argentinskim industrijalcem odpira krasna bodočnost. Predsednik republike je nadalje omenjal, da bo leta 1958 začela obratovati v republiki tudi težka industrija. V ta namen se po republiki grade velike elek¬ trarne za pridobivanje cenenega električnega toka in v ta^ namen se polagajo tudi veliki plinovodi. Glede uporabe atomske energije v industrijske svrhe je predsednik GRAL PERON dejal, da je v tem pogledu Argentina že močno napredovala in bo verjetno v enem letu ali pa dveh že imela svojo prvo atomsko tovarno. Vsi navzoči kovinski industrijalci so izvajanja GENERALA PERONA vzeli z velikim odobravanjem na znanje in so mu navdušeno ploskali. Poleg njega pa se je za vodstvo mu¬ slimanskega sveta borila še cela vrsta knezov in verskih poglavarjev. Vladar Arabije in s tem Meke, verskega sredi¬ šča vseh muslimanov, je kralj Ibn Saud, ki pa se je štel med velike sovražnike kralja Transjordanije — Abdulaha. V Kairu vladajo kralji, ki si laste pravico, da so nasledniki prvih arabskih knezov, ki so se pred več ko 100 leti prvi uprli carigrajski porti. Tik pred izbruhom dru¬ ge svetovne vojne sta v Iraku in v Te¬ heranu vladala šaha, ki sta se skušala zvezati z Nemčijo računajoč, da bo ona po vojni urejala pravico vladarstva v tem delu sveta. V Jeruzalemu pa je de¬ jansko izvajal versko vodstvo arabske¬ ga muslimanstva veliki mufti Husein Ali, ki je prešel v odkrito borbo proti Angležem. Ko so ga Angleži 1. 1940 hoteli ujeti, jim je ušel v Evropo, po Balkanu snoval med muslimani poseb¬ ne hitlerjevske SS divizije in čakal na zmago svojih nemških pokroviteljev. Konec vojne ga je doletel v južni Nem¬ čiji; Francozi so ga z vsem spošto¬ vanjem odvedli v Pariz, mu dali stano¬ vanje v luksuzni palači in mu v letu 1946 organizirali beg z letalom najprej v Egipt, nato pa v Jeruzalem. V Jeruza¬ lem je prišel ko se je židovstvo začelo dvigati v boj za svojo državo v Palesti¬ ni in veliki mufti je postal organizator splošnega boja Arabcev proti tem ži¬ dovskim načrtom. Verski moment močnejši od političnega Arabci so svoje sile za boj proti ži- dovstvu precenjevali. Toda to ni hudo, saj se je zmotil celo Ernest Bevin, an¬ gleški zunanji minister, ki je trdil, da bodo Arabci v nekaj tednih vrgli Žide v morje. V morje so zleteli Angleži, v posesti Palestine pa so ostali Židje v svoji novi državi in pa kralj Transjor¬ danije Abdulah, ki si je rešil del Pale¬ stine in pa stari del Jeruzalema. Zmaga, židovskih vojska je bila hud udarec a- rabskemu nacionalizmu —- pomanjkanje orožja in moderne vojaške izvežbanosti je bilo krivo poraza arabskih zaveznikov v Palestini. Po premirju z Židi je bil Abdulah tisti, ki se je postavil na stali¬ šče da morajo Arabci potrpežljivo pri¬ pravljati svoje maščevanje nad Židi, o- koli sebe je hotel zbrati vse arabske de¬ žele in poglavarje za obračun z Židi in zmago prerokovih vernikov v Afriki in Mali Aziji. Za uvod se je Abdulah celo odločil za politiko prijateljstva z Židi, samo da bi pridobil na času za zadnji in glavni naskok; pri tem pa se je pogajal s Sirijo in Libanonom ter Irakom za skupno državno zvezo vseh teh dežela in — največji ter najvplivnejši vladar Arabcev bi tako postal Abdulah, v glav¬ nem s pomočjo Angležev, ki so te načrte močno podpirali. V eni izmed številk našega lista smo pred meseci zapisali, da veje med Husei¬ nom Alijem in Abdulahom sapa sovra¬ štva, ki se more končati samo s smrtjo enega ali drugega. Veliki mufti Husein je po odpravi sultanata užival čast in spoštevanje vodilnega verskega pogla¬ varja nad islamom. Med Arabci od obal španskega Maroka čez Egipt, Arabijo in tja do obal Kaspijskega morja uživa ta¬ ko veliki mufti sloves voditelja verske¬ ga preporoda in nacionalističnega pole¬ ta vseh arabskih plemen. In njegovo stališče — podpirata ga zlasti vladarja Egipta in Arabskega polotoka — je bilo tisto, ki je obsodilo Abdaluha in njego¬ vo politiko čakanja in zavezništva z Angleži. Med vladarji Perzije, Iraka, Transjordanije, Egipta in Arabije se bo sedaj nadaljevala borba za nasledstvo, toda vse mohamedanske vernike dviga beseda Huseina Alija in tej besedi sledi danes nacionalistično gibanje nad 250 miljonov Arabcev v severni Afriki in v Mali Aziji in odpira tako prostor za ra¬ čune in intrige vodilnih svetovnih vele¬ sil. Z Abdulahovo smrtjo se je umaknil z vodstva državnik, ki je skušal s sred¬ stvi politične modrosti dvigniti ves muslimanski svet, akcija Huseina Alija pa vodi islam v prve vrste ideoloških gibanj in to z gesli korana, ki odmerja Arabcem posebno poslanstvo v svetu. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 26. VII. 1951 ML JE NOŽ “Gabrovšek died july nineteenth —• funeral july twenty fourth” in “Ga¬ brovšek died to — day — funeral tues- day” sta odsekano povedala radiogra¬ ma, ki sta jih poslala prvega iz Wa- shingtona g. dr. Krek, drugega pa iz Clevelanda g. James Debevec v četrtek dne 19. julija t. 1. in ki ju je v prvih jutranjih urah naslednjega dne prejel v Buenos Airesu predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare, na katerega sta bila naslovljena. Novica je bila kot silen udarec. Vse je zadela. Vsakdo se je ob njej resno zamislil. Pred sabo je zazrl vitko, ko¬ ščeno, trdo postavo po konci stoječega velikega slovenskega moža, ki je kot hrast kljuboval vsem viharjem, pa naj so prihajali od katerekoli strani in ne¬ ustrašno vztrajal na slehernem svojem položaju ter z njega kot lev branil pra¬ vice svojega ljudstva. Ob izgubi tega našega velikega moža je sleherni slo¬ venski človek globoko vzdihnil in se na¬ to potrt izgubil, da ostane sam s svo¬ jo veliko žalostjo in boljo. Gabrovšek je umrl. To žalostno spo¬ ročilo je šlo v petek od Slovenca do Slo¬ venca po Buenos Airesu, po Ciudade- li, Ramos Meji-ji, Haedu in vse dalje proti Lujanu, z vso naglico se je širi¬ la po ostalih slovenskih naseljih v San Justo, San Martinu, Lanusu in drugod in po vsej širni Argentini, kjerkoli živi slov. človek. “Ali je res Kraševec umrl” te je u- stavil z vprašanjem prijatelj. — “Kako, saj mi je še. 16 t. m. pisal. “Pa je Kra¬ ševec le resnično umrl in ga ni več med nami. Da tudi med nami. Čeprav je ži¬ vel v USA, smo bili Slovenci tudi v Ar¬ gentini z njim tako tesno povezani, da smo ga vedno čutili med sabo. Saj je imel tu tudi toliko osebnih znancev, pri¬ jateljev, starih sodelavcev in ljudi iz njegove rojstne fare in okraja. Sedaj ga ni več in v torek so ga v ameriški zem¬ lji, daleč od domovine položili k večne¬ mu počitku, kjer bo njegovo izmučeno telo čakalo vstajenja. Ni več na zunaj trdega Kraševca, koščenega Rovtarja, ni več tako srčno dobrega in plemenite¬ ga Gabrovška. V brezmejni žalosti so se stisnila srca tolikih naših ljudi. “Škoda je tega dobrega gospoda. Ta¬ ko močno se je zanimal za nas, ko smo bili v taboriščih v Italiji in v Avstriji. Sam je poizvedoval za nami in nam je pisal, nas tolažil, nam povedal vso re¬ snico, ki je bila včasih težka, vedno pa je listu priložil tudi kak dolar. Naročal nam je “Ameriško Domovino’’ in jo sam tudi plačeval in pošiljal nam je pa¬ kete. Prosil nas je samo, da mu popiše¬ mo svoje gorje in trpljenje ljudi do¬ ma.’’ Sabrevškova Tako je bilo z njim. Rojen je bil 10. aprila 1890 leta v Rovtah na Notranj¬ skem. Ko je bil še prav majhen in pre¬ den je bil rojen brat Andrej, je šel oče V Ameriko, kjer je kmalu zginila sled za njim, tako, da je vse slonelo na ma¬ teri. Kljub temu je mati vzgojila dva sinova duhovnika, Franceta in Andre¬ ja, ki službuje še danes med Primorski¬ mi Slovenci. Da ga fašisti niso mogli iz¬ gnati, ga je biv. tržaški škof Fogar skrival na škofiji. Pozneje sta šla v A- meriko še en brat in ena sestra, doma pa je ostala le ena sestra, ki se je po¬ ročila in tako na domačiji niso več Gabrovški. Pok. Gabrovšek je študiral v Ljublja¬ ni. Najprej na tretji državni, ki pa je bila ukinjena in nato na drugi državni, kjer mu je bil razrednik Trtnik. Po¬ končani gimnaziji je stopil v ljb. bogo¬ slovje ter je bil v duhovnika posvečen 14. julija 1913. Njegovo prvo kaplansko mesto so bile Hrenovice na Notranj¬ skem, drugo Vremski Britof, kjer je vzel k sebi tudi mater, tretje Trebnje na Dolenjskem, odkoder ga je pok. škof dr. Jeglič leta 1919 poslal kot prvega kaplana v industrijske Jesenice. Leta 1923 so ga poklicali kot tajnika Slovenske ljudske stranke v Ljubljano, kjer je bil kot kaplan dodeljen na žup¬ nijo pri Sv, Jakobu. Težko in odgovorno mesto tajnika stranke je z vso vestnost¬ jo in z vso svojo sposobnostjo oprav¬ ljal do 30. oktobra 1928. S 1. novem¬ brom istega leta je nastopil mesto na- čelstvenega ravnatelja pri Zadružni zve¬ zi. V Ljubljani je deloval tudi pri šte¬ vilnih kat. organizacijah, prosvetnih ter gospodarskih ustanovah. Bil je tudi od¬ bornik KTD in član konzorcija “Sloven¬ ca”, “Slov. doma” in “Domoljuba”. Med Živkovičevo diktaturo, ko je bi- IZ TEDNA. V TEDEN Iz svobodnega sveta USA: Truman je imel v kongresu go¬ vor o sovjetski nevarnosti za svetovni mir. Poudaril je, da “so vodje v Krem¬ lju edini, ki si žele in delajo za vojno.” Zahteval je od ameriškega naroda novih dajatev za oboroževanje in za oboroži¬ tev svobodnih narodov proti komunistič¬ ni nevarnosti. Ara. vlada, je poslala 50 državam va¬ bilo na konferenco za podpis mirovne pogodbe z Japonsko, razen Kitajski, “ker se ni mogla odločiti, katera vlada naj bi podpisala mir.” Med USA in Anglijo narašča nape¬ tost zaradi številnih nesporazumov v vo¬ denju zunanje politike napram komu¬ nističnim državam, vključno ZSSR. Največje razlike so se doslej pokaza¬ le: 1. v vprašanju Španije: USA smatra za potrebno sklenitev vsaj bilateralne vojaške pogodbe, če že ne vključitev Španije v atlantski pakt; Anglija je proti zaradi Francovega režima, ki ga Tako nam je govoril zadnjo nedeljo častitljivi očanec, naš kmečki veljak, in tako so ponavljali za njim še mnogi, mnogi drugi. Čeprav smo se po sporočilih iz USA o njegovi težki bolezni — raku — vsi bali za njegovo življenje, je vendar v vseh še tlela iskrica upanja: “Morda bo pa le ostal še pri življenju in se kot neustrašen borec še naprej bil za pra¬ vico svojega naroda, da bo mogel zopet zaživeti v svobodi.” Pa je omahnil sredi dela. Padel kot vojak na položaju in za sabo pustil ža¬ lujočo slovensko protikomunistično dru¬ žino, raztreseno po vsem svetu. Med njo je bil velikan, ki v boju s komunisti in njihovimi sopotniki ni poznal kompro¬ misa in zato skupno z ministrom dr. Krekom ves čas svoje emigracije niti za trenutek ni krenil s te premočrtne pro¬ tikomunistične linije. Proti nosilcem ko- , munističnega nasilja doma se je bil ta¬ ko, kakor se je samo Gabrovšek znal, bil do, zadnjih dni svojega življenja. Zato bo večno živel med vso protiko¬ munistično slovensko emigracijo po vsem svetu. Zato mu bo narod doma dal častno mesto med največjimi sloven¬ skimi možmi in bo služil vsej slovenski mladini kot vzor kako je treba služiti resnici, se zanjo boriti in pobijati laž ter zmoto, pa naj se pokaže v še tako slepljivi luči in kako je treba dati na¬ rodu vse moči in sposobnosti. Svobodni Slovenci, razkropljeni po svem svetu se klanjajo spominu svo¬ jega največjega zaščitnika in dobrotni-' ka! smatra za fašističnega. 2. radi nespo¬ sobnosti Anglije v zavarovanju atom¬ skih skrivnosti in številnih slučajev po¬ begov atomskih strokovnjakov iz Angli¬ je. 3. radi Angeškega naklonjenega stališča napram rdeči Kitajski, medtem ko Maocetungove armade napadajo an¬ gleške in ameriške čete na Koreji, 4. ra¬ di razlik v atlantskem paktu, kjer hoče USA imeti večino vrhovnih poveljni¬ kov Amerikancev, Angleži pa si laste poveljstvo v Sredozemlju. 5. radi Gibral¬ tarja, ki ga Franco ponovno zahteva zase in Amerikanci smatrajo, da je var¬ nejši v Francovih, kakor pa v angleških rokah. Ameriška protikomunistična mladi¬ na povezana v organizaciji “Common Cause”, ki je bila ustanovljena pred šti¬ rimi leti v New Yorku, je letos priredi¬ la veliko protikomunistično zborovanje, ki so se ga udeležile mladinske protiko¬ munistične delegacije drugih narodno¬ sti, med njimi tudi slovenska. Na zbo¬ rovanju, ki ga je pozdravilo tudi ame- jetih zunanje ministrstvo, je bilo spre¬ jetih več resolucij za borbe proti komu¬ nističnemu vplivu na ameriških šolah. Amer. vlada je sklenila, sprejeti 1 fran¬ coski osmutek o nemškem deležu pri evrop. obrambi. Po tem osmutku naj bi nemške edinice, sicer najmodernejše opremljene ne presegele 6000 mož; nem¬ škim oficirjem naj bi bil pripuščen vstop v skupna poveljstva vendar ne v r,aj- višje; Nemcem naj bi bila dovoljena tu¬ di delna obnovitev letalstva, vendar sa¬ mo v višini taktične potrebe edini 6000 mož, ter obalna mornarica. ANGLIJA: Vlada je 12 zasebnikom, ki so hoteli obiskati Moskvo na pova¬ bilo Društva prijateljev ZSSR, prepove¬ dala izhod iz Anglije; prof. Burhopu, specialistu za atomsko energijo, pa je odvzela potni list. Angl. vlada je tudi prepričana, da sta oba diplomata Mac Lean in Burgess za železno zaveso. Zun. min. Morrison je na račun Tito¬ ve Jugoslavije dejal naslednje: “Z obču¬ dovanjem zremo na pogum FLRJ, ki si ne dela velikih skrbi zaradi pretečih ji groženj. Dejstvo je, da je FLRJ še nadalje komunistična država, vendar smo z radostjo vzeli na znanje, da Ju¬ goslovani počasi pričenjajo uživati več osebnih svoboščin. Jugoslavija bi mogla postati svetilnik v boju za mir”. PORTUGALSKA; Na mesto umrlega predsednika Carmone je bil izvoljen kot edini kandidat general Craveiro Lopes; kandidat opozicije je zadnji teden odsto¬ pil. FRANCIJA: Maršal Petain je umrl v starosti 95 let. Njegove zadnje želje, da linlieniita pol ! la stranka razpuščena, a je tajno delo¬ vala naprej, je bil v štirinajstorici, ki | je vodila in usmerjala vse strankino de¬ lovanje. V njegovem stanovanju je bi¬ la v tem času sprejeta in tudi podpisa¬ na zgodovinska "Slovenska izjava”. Leta 1938 je bil pri državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca za loga¬ ški okraj. Nekaj dni pred šestoaprilsko katastrofo 1941 je po naročilu vodstva stranke odšel v inozemstvo. Iz Beogra¬ da ga je pot najprej vodila v Atene, na¬ to v Aleksandrijo, od tam v Palestino, od tu v Južno Afriko in končno v An¬ glijo. Predno so zahodni zavezniki priznali komunista Tita za svojega zaveznika, je v Londonu deloval v raznih gospodar¬ skih odborih pri ted. jugoslovanski vla¬ di. Narodu doma je govoril tudi nekaj¬ krat preko londonskega radia, ko so pa Angleži, radi svoje spremenjene politike napram Titu in radi protestov jugoslo¬ vanskih komunistov, zahtevali v pred¬ hodno cenzuro njegove govore, Gabrov¬ šek tega ni mogel prenesti ter je odšel iz Anglije v USA, kjer je vse svoje mo¬ či posvetil razkrinkavanju komunistič¬ nih laži o njihovi tkzv. narodno-osvobo- dilni vojni, Pisal je članke za Ameriško Domovino, sestavil in izdal brošuro o Trstu, po letu 1945 pa se vrgel v boj za čast večine slovenskega naroda do¬ ma, ki je bil vedno protikomunistično usmerjen in jfe komunizem tudi odklo¬ nil in slovenskih protikomunističnih be¬ guncev, ki so radi komunistične tiranije doma morali oditi v svet. S svojim delom je tudi omogočil ustanovitev organiza¬ cije za preselitev beguncev v svobodne prekomorske države. Vso to borbo je vodil iz Clevelanda, odkoder je odšel v Milwaukee za župnika župnije sv. Ja¬ neza ter je tako zasedel izpraznjeno mesto umrlega slovenskega župnika Schifrerja. Dne 31. januarja t. 1. se je moral pod¬ vreči težki operaciji. Zdravniki in on sam so se zavedali, da bo operacija tež¬ ka, nihče pa ni mislil, da bodo pri ope¬ raciji odkrili tako hudo bolezen. V pismu pa, ki ga je pisal po opera¬ ciji dne 14. februarja t. 1. je sporočil v Buenos Aires sledeče: "Mislim, da je- v prav, da sporočim, ka¬ ko je z menoj: 31. jan. so me operirali. Operacija ni uspela. Odkrili so takega raka v želodcu, da so se ustrašili in koš spet zašili. Požiralnik, ki smo ga dolžili največjih težav, je bil zdrav, toda dru¬ go je bilo tako napadeno, da se ni dalo izčistiti. Tudi jetra. Je čudna ta bole¬ zen, kako vara bolnika in zdravnike. Zdravnika, ki sta se mučila z operacijo, sta mi čez štiri dni povedala neprijetni položaj. Vprašal sem, koliko časa mi še prisodijo. Rekli so največ tri — šti¬ ri mesece. — Tak je torej moj položaj. Pripravljen sem po človeško govorjeno na vse, toda kdo ve, kaj je božja volja”. Zadnje mesece je silno trpel. V začet¬ ku aprila so ga letos obiskali za njegov god in rojstni dan vsi slovenski duhov¬ niki v USA s škofom dr. Rožmanom na čelu. Navzoči so bili tudi še drugi pok. prijatelji kot n. pr. min. dr. Krek. Avsenek in drugi. Pri škofovi maši so vsi prosili za njegovo ozdravitev. Nje¬ govo zdravstveno stanje se je pa stal¬ no slabšalo in vedno bolj je hiral, tako, da je nazadnje tehtal samo še 48 kg. Kljub silnim bolečinam je bil še vedno delaven in je maševal dokler je mogel. Po njegovem lastnem sporočilu z dne 16. t. m. je v zadnjem času že tako o- slabel, da ni mogel več vstati in so mu začele zatekati noge. Zato je zadnjikrat maševal 24. junija. V Milwaukee je 19, julija t. 1. tudi ugasnilo njegovo pleme¬ nito življenje in tam so ga v torek 24 t. m. tudi pokopali. bi bil pokopan med svojimi vojaki v Ver¬ dunu, mu vlada ni hotela izpolniti. Petsche je odklonil sestavo vlado, r.a kar je dobil mandat socialist Mayer, ki pa že v parlamentu ni mogel dobiti za¬ dostnega števila glasov, da bi bil potrjen za predsednika vlade. NEMČIJA: Po predlogih nemških ge¬ neralov Heusingerja in Speidela naj bi nemški delež pri obrambi Evrope obse¬ gal naslednje: 6 pehotnih armadnih zbo¬ rov, cd teh vsak po 2 diviziji, vsaka di¬ vizija pa 15.000 mož; letalstvo: 2000 le¬ tal in 40.000 mož’ a brez težkih bomb¬ nikov; mornarica: samo obalna in z delno težjimi enotami. Prve enote v višini 10.000 mož novo ustanovljene “Obmejne policije” bodo s 1. avg. nastopile službe. Istočasno pri¬ pravlja nemška vlada ustanovitev poseb¬ nih čet (do 100.000 mož), ki naj bi va¬ rovale nemško industrijo pred sabotaž¬ nimi dejanji komunistov. r £a železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Baebler je uradno obvestil, da FLRJ trenutno ne more dati nikakih čet na razpolago UNO za katerekoli operacije kjer koli na svetu, ker se čuti preveč ogroženo zaradi stalnih pritiskov satelitskih držav. Titovi predstavniki v Egiptu so ena¬ ko kot ZSSR predstaviki izjavili, da ima Egipt vso pravico kontrolirati lad¬ je, ki plovejo skozi Suez. Neko jug. letalo je pristalo v Solunu; pilot je zaprosil za azil, letalo pa bodo vrnili. POLJSKA: Molotov je na proslavi 7. obletnice ustanovitve rdeče polske vla¬ de imel govor, v katerem je med drugim dejal: “Vsakdo izmed nas ima sedaj pred očmi podobo Jugoslavije, dežele, ki je padla v roke špijonom in provoka- terjem, ki so jo izdali in jo prodali an- glo - ameriškim imperialistom. Vsakdo izmed nas ve, da so Tito, Kardelj in Rankovič in njih banda uvedli v Jugo¬ slaviji kapitalistični sistem in oropali narode njih revolucionarnih pridobitev, tako da se je ta država spremenila v po¬ slušno orodje imperialističnih in napa¬ dalnih držav. Jugoslovansko ljudstvo sovraži to zločinsko bando, ki je ilegal¬ no prišla na oblast in se na njej drži s terorjem in fašističnimi metodami. Narodi Jugoslavije pa bodo končno le našli pravo pot in obračunali s krvavim Titovim režimom”. MADŽARSKA: Komunisti nadalju¬ jejo z zapiranjem kat. škofov. Po ob¬ sodbi nadškofa Msgr. Grosza so bili v zadnjem času aretirani: Lajos Shvoj, škof v Szekefehervaru, Endre Hamvas, škof v Czanadu, Joszeph Peteri, škof v Vaeu in Berbelan Badalik, škof v Vesz- premu. Vse bodo postavili pred sodi¬ šče. Komunisti so se odločili zatreti kat. Cerkev. Naročajta in širite S ¥ obodno Slovenijo ARGENTINA Minister za politične zadeve zvez¬ ne vlade Dr. Ramon A. Subiza je od¬ potoval v Tucuman na konferenco, ki jo bo imel s pristojnimi ministri vseh provincijskih vlad radi priprav novemberskih volitev v smislu dolo¬ čil novega volilnega zakona. Dne 22. avgusta t. 1. bo na Majskem trgu v Buenos Airesu mogočno zbo¬ rovanje članov vseh gremijev in sin¬ dikatov. Na zborovanju bodo njihovi zastopniki govorili za ponovno kan¬ didiranje predsednika generala Pe¬ rona za predsednika republike. Dr. Hipotito Paz, novi argentinski veleposlanik v Washingtonu, je te dni odpotoval na svoje novo službeno me¬ sto v USA. Med Argentino in Čilom bodo v kratkem podpisali novo trgovinsko pogodbo, s katero bodo znatno pove¬ čali izmenjavo raznega blaga med o- bema državama. Čile se zanima pred¬ vsem za argent. pšenico in živino ter krompir, Argentina bo pa dobivala iz sosednje države večje količine cemen¬ ta in bakra. Ministrstvo za promet bo v krat¬ kem povečalo število prevoznih sred¬ stev na posameznih linijah v prestol¬ nici. V ta namen je že kupilo 2.189 novih omnibusov in micro-omnibusov. V Buenosaireški občini so odobrili novih kreditov v višini 185 miljonov Pesov za dovršitev raznih javnih del. V Santa Fe se je pri nedeljski no¬ gometni tekmi zrušila tribuna, na ka¬ teri je bilo polno ljudi. Nesreča je zahtevala nad 100 ranjencev. Poštna in brzojavna uprava je do¬ ločila s 1. julijem nove uradne ure za nekatere poštne urade v prestolnici. Poštni uradi 2, 9, 10, 15, 18, 20, 21, 22, 35, 41, 48, 54, 55, 57, 58, 62, 64, 133 in 136 so odprti ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer ob so¬ botah pa do dveh pop. Poštni uradi 5, 7, 13, 14, 16, 19, 24, 26, 29, 30, 33, 36, 38 in 40 so od ponedeljka do sobote odprti od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Poštni urad 1 je odprt od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Od 8. ure zvečer do polnoči prodaja pošt¬ ne vrednostne tiskovine. V tem času sprejema tudi ekspresna pisma in brzojave. Poštni uradi v predmestnih krajih Canal, San Fernando, Ciudad Evita, Gerli, Isla Maciel, Jose Manol, Lanus Oeste, Muniz, Puente Saave- dra, Villa Industriales, Villa Porve- nir, Villa Martelli, Sarandi in Wilde uradujejo od ponedeljka do sobote od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob sobotah pa od osmih zjutraj do dveh popoldne. V ostalih poštnih uradih so ostale dosed. uradne nespremenje¬ ne. Prebivalstvo Argentine je po po¬ datkih svetovne zdravstvene službe v zadnjih 50 letih naraslo za 251%. Ta¬ kega prirastka na prebivalstvu ni imela nobena druga država. Prebival¬ stvo vsega sveta je pa leta 1949 zna¬ šalo 2.378,000.000 napram 1.552 mi¬ ljonov v letu 1900. Trenutno se vsak rodi na svetu 60.000 otrok. Razgovori za premirje spremljajo km. priprave za novo ofenzivo na Koreji Na Koreji je prišlo do ponovnega za stoja v predhodnih mirovnih razgovorih med predstavniki ZN in komunisti. Ko¬ munistična delegacija je pretekli četr¬ tek zahtevala ustavitev pogajanj do 25. julija, ker Amerikanci niso hoteli pri¬ stati na glavno kom. zahtevo: popolen umik tujih vojaških sil s Koreje. Ame¬ riški delegati izjavljajo, da se sile ZN ne bodo umaknile s Koreje, dokler ne bo popolnoma zagotovljen mir na Dalj¬ nem vzhodu. Komunistična delegacija se je obrnila v Moskvo po nadaljna na¬ vodila. Po dosedanjih izgledih ne name¬ ravajo niti komunisti niti Amerikanci odstopiti od svojih zahtev. Ameriški de¬ legati so izjavili, da ne pristanejo na kom. predloge tudi za ceno nadaljevanja vojne na Koreji. V podkrepitev mirovni delegaciji je dal izjavo o položaju tudi zun. minister Acheson, ki je poudaril, da “bodo ame¬ riške čete ostale na Koreji do zagoto¬ vitve miru. Ne moreta pa o umiku čet odločati obe delegaciji, pač pa samo ZN. ki so lansko leto sklenili poslati svoje oddelke na bojišče”. General Ridgway je imel v Tokiu časnikarsko konferenco, na kateri je poudaril da “ni treba gojiti prevelikih nad na uspešen zaključek mirovnih po¬ gajanj, ker komunisti nočejo resno go¬ voriti o miru. Ne bomo pa več nasedli rdeči propagandi in njenim trikom o mi¬ ra.” Medtem pa ameriško letalstvo in mornarica obsipavata komunistične če¬ te in njihove položaje vzdolž vzhodne obale in v notranjosti z najhujšim ognjem. Komunisti dovažajo še vedno sveže oddelke na umirjeno bojišče ter so glavnino zbrali na zahodnem delu, kjer so najbližje 38. vzporedniku. Vojaška zveza med USA in Španijo Smrt admirala Shermana V Neaplju je v petek umrl zadet oc srčne kapi vrh. poveljnik ameriške mor¬ narice admiral Forest Sherman, star 54 let. V Neapelj je priletel z vojaškega potovanja po Franciji, Angliji, Švici ir Španiji, kjer je imel razgovore z ge¬ neralom Francom o odstopu španskih letalskih in pomorskih oporišč ameriški vojski. Pogajanja so bila uspešna ter je Franco obljubil za obrambo proti komu¬ nizmu svojo vojsko in bo v kratkem odšla v USA španska vojaška misija Proti razgovorom sta ostro protestiral: •Amgkja in Francija, USA se na njune proteste ni ozirala ter je pogajanja iz¬ vedla kljub pritisku. Iz Madrida je Sherman odletel v Pariš na konference z Eisenhowerjem, od tam v London na razgovor z admiralom Pakenhamom in od tam v Neapelj, kjer ga je dohitela smrt. Buenos. Aires. 26. VH. 1951 SVOBODNA SLOVLNI/A Strem 3. Olomce uz Sfaooenije^ V /us AMEN JU boja za OHRANITEV PRIDOBITEV “NARODNO-OSVOBODITELNEGA BOJA” Tudi “Slov. Poročevalec” je povzdi¬ gnil svoj glas za očuvanje “pridobitev narodno-osvobodilnega boja” in j e za¬ rohnel proti reakciji, ki da je začela dvigati glavo tudi v krškem okraju. V dopisu iz tega kraja se razburja nad početjem reakcije, ki ponovno dviga gla¬ vo. “Poročevalec” ve povedati, da so ob birmovanju Ijb. pom. škofa organizira¬ li v krškem okraju “celo nočne oboro¬ žene patrulje.” In končno ves ogorčen vzklika: “Duhovščina postaja že tako predrzna, da se človek ne bo niti začu¬ dil, če bodo v bodočih pridigah o dveh svetovih postavljali za zgled Stepinca, Rupnika, Hacina.” Po mnenju tega re¬ žimskega trobila “časopisi premalo pi¬ šejo, o tem, da se motijo tisti, ki meni¬ jo, da poglabljanje naše ljudske demo¬ kracije dopušča oživljanje tistega, kar so naši delavni ljudje v času ljudske re¬ volucije uničili. Izrabljanje verske svo¬ bode za pritiljudske namene je zločin...” V službi komunistične diktature. V Novem mestu so junija meseca zboro¬ vali tisti duhovnikov, ki podpirajo ko¬ munistično nasilje doma in so organizi¬ rani v Ciril-Metodovem društvu. Pri slu¬ čajnostih so reševali tudi dopis tajnika OF v Novem mestu o delovanju nekate¬ rih duhovnikov, ki “skušajo vzbujati videz, da pri nas vera ni svobodna s tem, da nagovarjajo naj ljudje prineso otroke h krstu ponoči, če se to boje sto¬ riti podnevi. “Omenjeni funkcionar sed. kom. režima se nadalje znaša nad župni¬ kom v Dol. Toplicah, ki da se je spod- taknil ob Zadružni dom, češ, “da bi bila bolj potrebna stanovanja”. V očeh kom. opričnika je velik “zločinec” tudi župnik v Žužemberku, ki je dal pobudo za obnovo porušene cerkve, biv. “belo¬ gardistične postojanke, ki je povzročila smrt več sto partizanov — na Zafari.” Isti “Poročevalec” končno navaja, da je konferenca Ciril - Metodijskih duhovni¬ kov “obsodila hujskanje marib. škofa dr. Držečnika v ptujskem okraju ob bir¬ manju” in da so nato člani dolenjske podružnice CMD podpisali resolucijo, “ki zahteva razveljavljanje ekskomunikaci- je članov društva Bajta in Lampreta.” Tone Fajfar, biv. “krščanski socialist” in komunistični oproda že med kom. re¬ volucijo je še nadalje poslušen hlapec svojih gospodarjev. Po njihovi milosti sme biti minister za delo v njihovi ljb. vladi. Za ta min. stolček se Fajfar svojim kom. šefom izkazuje hvaležnega s hvalnicami komunistični partiji, kadar mu je le dano govoriti. Tak poklon je nepravil kom. partiji tudi na junijskem zasedanju ljb. kom. parlamenta, ko je poudarjal, “da brez komunistične parti¬ je in, naših najboljših ljudi: Kardelja, Kidriča, Tomšiča in drugih, ne bi bilo tudi končne zmage.” Ko je tako vdano padel na kolena pred komunističnimi nasilniki, se je takoj znesel nad biv. sredinci, ki pravijo, da bodo sed. kom. oblastniki doma kmalu tam, “kier bodo tudi oni (sredinci) ime¬ li svojo besedo.” 1 Da pa svojim kom. gospodarjem do¬ kaže, da je z njimi vedno na “isti lini¬ ji” je nato z govorniške tribune pred parlamentom denunciral kat. hierarhi¬ jo doma z besedami: “Podobne pojave vidimo tudi pri višjih predstavnikih Cerkve, ki mislijo, da je zaradi naših težkoč prišel čas, ko lahko s pritiskom izsilijo privilegije, ki so se jih morali odpovedati. Ne gre tu za svobodo vere. Tu jim gre za stare gospodarske in! po¬ litične privilegije. Zato so začeli po de¬ želi s takimi nastopi, ki jih lahko pri¬ merjamo s poskusi ustanavljanja bele garde. Jasno je, da ob teh poizkusih re¬ akcije, ki se skuša znova postaviti na noge, ne smemo biti slepi.” Komunistična UDBA je potem lahko storila svoje in je samo izvršila napo¬ ved kom. predsednika Marinka, ko je na istem zasedanju parlamenta v svojem govoru šaril z novim pojmom za svojo “ljudsko oblast”, katero je začel pro¬ glašati za “socialistično demokracijo” ter je vsem nasprotnikom sed. kom. dik¬ tature zagrozil z besedami: “Naša de¬ mokracija je socialistična in borbena nasproti vsem, ki skušajo zavirati ta de¬ mokratični socialistični razvoj, ki bi jo radi zlorabili za svoje reakcionarne na¬ mene.” Marinkov notranji minister Boris Kraigher je pa istotam in ob isti priliki to še jasneje povedal z besedami, da je “pot v socializem (t. j. načrtno izvajanje komunizma) zakon za našo državo.”' In tako let. novomašniki ljb. škofije niso mogli imeti novih maš v domačih farnih cerkvah, ampak vsi v ljb.. stolni¬ ci, zato preganjajo sed. marib. škofa dr. Držečnika, zato ovirajo delovanje ljb. pom. škofu Vovku in zato sedaj novo načrtno preganjanje vernikov in kat. Cerkve ter vseh, ki se slepo ne pokoro- vajajo kom. nasilju. V Ljubljani so nedavno zborovali slov. odvetniki, kolikor jih je pač še. Pred občnim zborom so imeli delovno konfe¬ renco, na kateri so se izjavili, naj bi se pritožbe zoper sodne odločbe — u- poštevajoč načelo neposrednosti — re¬ ševale na prizivnih razpravah, namesto na nejavnih sejah pritožbene instance, naj bi se preizkovalna funkcija tožilca kot ene izmed dveh prizadetih strank prenesla na “nov institut” na preizko- valnega sodnika in naj bi bil kočno od¬ vetniku vedno omogočen stik z obdol¬ žencem, obtožencem in obsojencem. Na občnem zboru odvetnikov Odvet¬ niške zbornice v Ljubljani so med dru¬ gim tudi naglašali, da so se nekateri člani, tako n. pr. dr. Rado Pavlič, udej¬ stvovali tudi v delu Mednarodne unije odvetnikov. V novem odboru so ostali skoraj vsi prejšnji odborniki s predsedni¬ kom dr. Grossmannom na čelu. V Sloveniji se že dalj časa mudi na obisku iz USA tamošnji Titov propa¬ gandist Etbin Kristan. Na ljb. žel. po¬ staji so ga ob prihodu pozdravili vsi višji predstavniki sed. kom. diktature. Ko se je zahvalil na pozdrave je dejal, “da bi v svoji stari domovini rad videl sadove socialističnega gibanja, katere¬ mu je nekdaj posvečal svoje moči.” Prepričani smo, da “sadov” svojih zmot Etbin Kristan doma ni mogel vide¬ ti, ker če bi jih videl, bi kmalu pobral vse svoje kovčke in jo mahnil nazaj v USA ter tam napisal najhujšo obtožbo sedanjega stanja doma, za katerega se je v USA tako navduševal in z njim slepil nevedne kaline. Doma so mu pa komunistični lakaji stregli s polnimi skledami vseh dobrot, ki so na razpola¬ go komunistični buržuaziji. Njegovi že¬ ni se tudi ni bilo treba postavljati v vrste pred ljb. trgovinami in čakati ure in ure na slabo izdelane nogavice, pod¬ vezice, šivanke ali toaletno milo. Zato bo že ostareli Kristan kot star Kalin še naprej čivkal o “velikem napredku” v deželi “ljudske oblasti”, ali kakor danes pravijo “socialistična demokracija” ker angleški socialisti zelo radi poslušajo taka zatrjevanja s strani titovih komu¬ nistov. Na Vrhniki je umrl bivši sodni pred¬ stojnik dr. Avgust Leitgeb v starosti 72 let. Ves prosti čas je porabljal za bra¬ nje knjig, glasbo in lov. Vinko Vodopivec, župnik v Kromber- u, znani slovenski skladatelj, je nedav¬ no slavil svojo zlato mašo. Umrli so: V Ljubljani: Stanko Ber¬ toncelj, Ivana Krašovec, dr. Franc Ska- berne, Katarina Bogataj, Ivanka Pavli¬ nič, Nada Vukšinič, roj. Rušnjak, Mari¬ ja Dimnik, roj. Derglin, Eliza Tomin¬ šek, Josipina Žlebnik, Bogomir Bogataj, Franc Kodelja, Pavla Križaj, roj. Razin¬ ger, Ljudevit Jereb, Leon Vasič, Alojzij Dolinar in Marija Trojar na Jesenicah, Marija Avbelj, roj. Biček v Krašnji, Sla¬ vo Weiss v Metliki, Amalija Jug pri Sv. Juriju, Amalija Bevc v Beli cerkvi, Jer¬ ca Bohinc, roj. Rozman na Jesenicah, Karel Petrovčič na Viču, Anica Hočevar, roj. Turk v Štanjelu, Lina Praschen We- gricht v Celju, Duško Kolar iz Maribo¬ ra (se smrtno ponesrečil v Kamniških planinah), Marija Rozman-s. Vasilija v Koroški Beli, Frančiška Puc, roj. Uršič na Trati, Marija Lah, roj. Balon v Mariboru, Matevž Lončar v Tržiču in Stanislav Anderlik v Mariboru. Potnik iz Ljubljane je v Trstu v slov. družbi pripovedoval zgodobico iz Ljub¬ ljane: Nek tuj obiskovalec se je ne¬ nadno znašel na eni izmed ljubljanskih cest, pa ni mogel zvedeti nikjer, koliko je ura. Sam je tudi ni imel. Pa je vpra¬ šal mestnega stražnika, koliko bi uteg¬ nila biti ura, nakar je stražnik strogo uradno pogledal na osebo, nato po hišah in oknih ter dejal: “Pol devetih bo vsak čas.” “Kako pa to veste, ko ni videti ni¬ kjer nobene ure?” ga je vprašal tujec. “Zelo lahko. Ljudje hite zapirat okna, ker je ob pol devetih oddaja iz Ameri¬ ke”, je smeje odvrnil mož postave... Zvezna vlada je izdala novo uredbo o štipendijah. Po njej bodo štipendije po¬ deljevali za reden študij na univerzah, visokih in višjih šolah, na umetniških akademijah in institutih ter za znan¬ stveno in strokovno izpopolnitev tako doma kakor tudi v inozemstvu, prav ta¬ ko pa tudi za redno šolanje na srednjih šolah (gimnazijah ter strokovnih in u- .metniških šolah). Slovenci v Muenos Aires DRUŠTVO SLOVENCEV SPO¬ MINU MONSIGNORA GABROVŠKA Odbor Društva Slovencev se je na svoji seji v soboto dne 21 t. m. poklonil spominu Msgr. Gabrov¬ ška. Predsednik društva g. Miloš Stare je po otvoritvi seje sporočil odbornikom, da je prejel obvestilo o njegovi smrti. Nato je v spomin - s kih besedah poudaril zlasti dve stvari. Gabrovškovo delo v Severni A- meriki tedaj, ko je vse podlegalo rdeči propagandi. Redki so bili, ki so mu verjeli, ko je trdil, da Slo¬ venci, ki se borijo proti komuniz¬ mu niso izdajalci in ko je z vso svojo borbenostjo branil slovenske begunce, da niso zločinci. Hud boj je sprožil s tem. Nasprotniki so vse storili, da bi ga onemogočili. Tudi njegovo dobro ime so hoteli umazati. Toda Msgr. Gabrovšek ni klonil. Zavest, da se bori za pra¬ vično stvar mu je dala moči, da je kljub silnim oviram vztrajal in — zmagal. Za to delo mu mora biti hvaležen sleherni Slovenec. V drugem delu svojega govora je opisal na kratko Msgr. Gabrov¬ ška kot javnega delavca. Bil je trd in neizprosen kadar je branil nače¬ la in se boril za pravico. Bil je do¬ ber kot oče in mati, kadar je našel v stiski Slovenca in mu pomagal z vzpodbudno besedo, ali tudi mate- rielno, če je le mogel. Sam do skrajnosti skromen, častihlepnost je bila v njegovem značaju tujka. Nikogar ni sovražil. Le ene stva¬ ri ni prenesel — hinavščine in za¬ hrbtnosti. Kjer je to našel, se je najrajši umaknil. Pri delu pa je bil tako temeljit in vztrajen, da mu težko najdemo primero. Sleherni slovenski javni delavec naj bi se poglovil v značaj tega, moža in slehernemu javnemu de¬ lavcu naj bi bil vzornik. Argentini S hvaležnostjo ohranimo v spo¬ rnimi velikega moža! Po teh spominskih besedah pred¬ sednika Društva Slovencev g. Mi¬ loša Stareta je g. žpk. Orehar zmo¬ lil očenaš za pokoj njegove duše. OSEBNE NOVICE Duhovniške spremembe. G. Jože Ju¬ rak, ki je dosedaj služboval v Chivil- coy-u je prestavljen v Buenos Aires, kjer bo pomagal v slov. dušnem pastir¬ stvu. G. Anton Stanonik je iz Ballester- ja premeščen v Jardin de Palomar. Let. slov. novomašniki so pa nastavljeni: G. Janez Grilc v Bragado v škofiji Merce¬ des, g. Alojzij Zupančič v Renco v ško¬ fiji San Luis, g. Janez Ogrin v Nueva Galia, v škofiji San Luis. GG. Alojzij Kukavica in Anton Ogrin sta radi na¬ daljevanja študija ostale še nadalje v semenišču v San Luisu. Zbolel je g. Karel Zajc. Na zdrav¬ ljenje so ga prepeljali v bolnišnico Al- varez v Bs. Airesu. Želimo mu skorajš¬ njo ozdravitev! V bolnišnico Fernandez v Buenos Ai¬ resu je odšel na operacijo naš stanov¬ ski tovariš g. Janko Hafner ter je tež¬ ko operacijo srečno prestal. Svojemu tovarišu želimo skorajšnjo popolno o- zdravitev! JLe&mus Preteklo nedeljo je bil po maši, kate¬ ro je daroval g. Janez Hladnik za pok. Msgra Franceta Gabrovška, sestanek Društva Slovencev. Vodil ga je g. Jože Rome. To je bil v tem letu že drugi sestanek ter se ga je udeležilo lepo šte¬ vilo mož in fantov iz Lanusa. Pogrešali smo pa deklet in žena. Na sestanku je predaval g. Marjan Marolt “O naši verski in narodni zavesti”. Po predava¬ nju je podal kratko poročilo o delu Društva Slovencev odbornik g. Rudolf Smersu, nakar se je razvil živahen raz¬ govor o raznih perečih vprašanjih. 3Mendozn Poroka. Novomeščan g. Marko Milač se je poročil z gdč. Nelido Bazan. Obi¬ lo sreče! Msgr . Gabrovšek in slov . delavci .. G. Gabrovšek ni obešal svojega dela na veliki zvon. Delal je, kolikor je le mogel, skrito in neopazno. V ospredje se ni silil, prvih mest ni maral. Zato jih je danes mnogo, ki niti ne ve¬ do, kako se je Msgr. Gabrovšek zanimal za slovensko delavstvo in za delavska vprašanja sploh, in tudi ne vedo, koliko je storil za slovensko delavstvo. Naj priobčimo danes samo nekaj do¬ godkov, ki so v tesni, zvezi s sloven¬ skim delavstvom. G. Gabrovšek je skrbno spremljal vse delo Jugoslovanske strokovne zveze, ki je nastala na pobudo dr. Jan. Ev. Kre¬ ka in je združevala slovensko katoli¬ ško delavstvo. Ko so se pa v JSZ po le¬ tu 1925 vgnezdili komunistični minerji in so vedno bolj dobivali na vplivu (zlasti v mladinski organizaciji “Kreko¬ va mladina”) je g. Gabrovšek takoj spoznal nevarnost, ki je grozila kat. de¬ lavski organizaciji. S tihim, vztrajnim delom, s predavanji na številnih duhov¬ niških konferencah, z ustno in pisano besedo, je skušal rešiti, kar se rešiti da. Ko pa je v letu 1932 videl, da JSZ in Krekove mladine ni mogoče več rešiti, je napravil odločni korak. Ko mu je sku¬ pina kat. nameščencev izjavila, da ne bo več delala v JSZ in je ustanovila svojo samostojno in neodvisno “Zvezo združenih zasebnih in trgovskih name¬ ščencev”, je bil g. Gabrovšek tega de¬ janja zelo vesel in je novo Zvezo tudi takoj podprl. Dal ji je brezplačno na razpolago uradne prostore na Tyrševi cesti v Ljubljani. V letu 1933 so bile razpisane volitve V Delavsko zbornico v Ljubljani. Po¬ svetovanja o teh volitvah so se vršila na stanovanju g. Gabrovška in pa v njego¬ vi uradni sobi v Zadružni zvezi. Zveza združenih nameščencev je bila tedaj še mlada in številčno še ne preveč krepka organizacija. In vendar se je tedaj in to na pobudo g. Gabrovška spustila v tež¬ ko volilno borbo in postavila lastno kandidatno listo. S tem se je prvič iz¬ vršil javni prelom med JSZ in katoliško usmerjenimi nameščenci. Po teh uspešno zaključenih volitvah se je začelo v prostorih Zveze združe¬ nih nameščencev delati tudi na usta¬ novitvi nove katoliške delavske organi¬ zacije. Ko so bile priprave končane, je bil g. Gabrovšek vprašan za svet. Tedaj je g. Gabrovšek izjavil: ‘Na pravi poti ste in pojdite s pogumom na delo. Ker pa je vsaka ločitev duhov težka, boste imeli težko delo. Toda to naj vas ne straži. Jaz vam bom pomagal, kolikor bom le mogel.” Navzoči so g. Gabrov¬ ška naprosili, naj napiše okrož nico za duhovščino in druge važ¬ ne katoliške osebe o ustanovit¬ vi nove delavske organizacije “Zveze- združenih delavcev”. G. Gabrovšek je to delo prevzel in napisal obširno okrožni¬ co, ki je prvič ponesla ime “Zveze zdru¬ ženih delavcev” in vzroke njenega na¬ stanka med slovensko ljudstvo. Še to je značilno za g. Gabrovška. Ko mu je pozneje, ko je “Zveza združenih delavcev” imela že nad 10.000 članov in celo vrsto podružnic po Sloveniji, nekdo omenil, češ: “To je Vaša zasluga”, je zamahnil z roko in ni hotel več o tem govoriti. Toda slovensko katoliško delavstvo hoče o tem govoriti in hoče ohraniti te¬ ga svojega pobornika in prijatelja v naj- j lepšem spominu. Sm. R. Nsgr. Franc Gabrovšek če je bilo celo podeželje prva leta po I. svetovni vojni polno zmed in zbega¬ nosti, tedaj je bilo vse to vsaj v trojni mero doma na Jesenicah, v velikem in¬ dustrijskem kraju na Gorenjskm. Tu je bilo vse na tleh. Vsled prevelike trmoglavosti pred vojno izvoljenega župana SLS in pre¬ majhne razsodnosti ostalega občinske¬ ga odbora, se je nasprotnikom SLS po¬ srečilo ob razsulu Avstrije postaviti za gerenta jeseniške občine svojega člove¬ ka, kar je imelo pozneje za razmah SLS in tudi za razvoj Jesenic neugodne po¬ sledice. Med vojno so postali socialni demo- kratje, popolnoma nemško usmerjeni in podpirani od nemških uradnikov in nem- čurskih tovarniških mojstrov, tako mo¬ gočni, da se jim je slovenska krščanska delavska organizacija morala postaviti z vso silo v bran, da je niso zadušili. Po končani vojni so prevzeli vodstvo rdeče delavske organizacije skrajni levičarji- - kaplan na Jesenicah komunisti, ki so s surovo silo odstranje- li s službenih mest in metali na cesto vse tiste, ki se jim niso hoteli ukloniti, posebno pa pristaše SLS, ki so bili orga¬ nizirani v krščanski delavski organiza¬ ciji. če bi ta organizacija tedaj ne bila našla vsaj najnujnejše zaščite pri Na¬ rodni vladi v Ljubljani, bi bili zleteli na cesto poslednji nasprotniki rdečih. Društveno življenje je zelo veliko tr¬ pelo vsled dolgotranje zasedbe društve¬ nih prostorov, v katerih se je nastanilo vojaštvo. Malo je manjkalo, da ni čisto zamrlo. Vsled bolezni in prerane smrti te¬ danjega župnika, sta opravljala tedanjo jeseniško faro, ki je imela gotovo nad 6.000 duš, samo dva duhovnika, ki kljub najboljši volji nista mogla biti kos vsem dušnopastirskim nalogam tako razsež- ne duhovnije. In v takih razmerah je v jeseni leta 1919 nastopil službo prvega kaplana na ! Jesenicah tedaj 29 letni gospod Franc Gabrovšek. Visokorasli, vitki in košče- I ni Notranjec si je visoko zavihal rokave j in se z vso njemu lastno energijo vrgel na delo, ki se mu je vsiljevalo od vseh strani. Poleg strogo cerkvenega dela, ki ga je bilo v izobilju in ki je bilo g. Gabrov¬ šku prva in najnujnejša skrb, je vršil posle veroučitelja na ljudski in me¬ ščanski šoli, delo, ki je zahtevalo 24, vča¬ sih pa še več, tedenskih ur. Kot tajnik Hranilnice in posojilnice na Jesenicah je vodil vse njene posle: sprejemal in, izplačeval vloge, vodil sam vse knjigovodstvo in s skrbnim gospo¬ darstvom dvignil ugled zavoda, višino vlog in rezervnega sklada. Poživil je delovanje Kat. delavskega društva. Sam je režiral mnogo iger in imel nešteto predavanj. Nikdar ne bi stal Krekov prosvetni dom - nadomesti¬ lo za stari Del. dom —na tako gospo¬ dujočem in velikem zamljišču, ki omogo¬ ča vsled svoje, za jeseniške tesne zem¬ ljiške razmere, naravnost razkošno veli- keke obsežnosti za prireditve največjih obsegov, če ne bi bil g. Gabrovšek omo¬ gočil s svojim osebnim posredovanjem nakup stavbišča. Zadolžnico za posojilo je skupno s še dvema porokoma podpi¬ sal tudi on osebno. V hudih bojih kršč. delavske organi¬ zacije z rdečimi nasprotniki je g. Ga¬ brovšek vedno stal kršč. delavcem ob strani z najboljšimi, pogum vzbujajoči¬ mi nasveti. Lotil se je tudi in tudi izpeljal orga¬ nizacijo SLS na Jesenicah, kar je bila podlaga poznejših velikih uspehov stran¬ ke. S spretnim in razumnim ravnanjem se mu je posrečilo, da so bile poleg starejših izkušenih članov izvoljene tudi mlajše moči v zaupniški zbor in tudi v krajevni odbor. Z vso silo se je vrgel v to delo in je imel velike, skoro neverjet¬ ne uspehe. Lahko mimo rečemo, da je bil čas kaplanovanja g. Gabrovška na Jesenicah, junaška doba jeseniške SLS. Ni bilo to lahko delo. Nasprotniki so kmalu občutili, da je zavel po zaslugi g. Gabrovška v SLS močan veter, ki je grozil, da pomete z vsemi nasprotniki. Zato so se zagnali z vsemi močmi v boj proti njemu. Na raznih političnih zbo¬ rovanjih, ki so bila dostopna vsakomur, so si posebno komunistični in social¬ demokratski voditelji prizadevali, da bi ustrahovali brihtnega in nestrašenega borca. Pa se jim to ni nikoli posreči¬ lo, pač pa jih je on vedno ugnal v kozji rog. Uspeh tega dela se je kazal v vedno večji meri. Čisto gotovo je pionirsko delo g. Gabrovška v prvem povojnem času postavilo tako trdne temelje zgrad¬ bi SLS na Jesenicah, da vsi napori na¬ sprotnikov niso mogli preprečiti, razen v nasilni Živkovičevi dobi, da ne bi stal, na čelu velike industrijske jeseniške ob¬ čine župan iz vrst SLS. Ko je odhajal g. Gabrovšek na novo službeno mesto v Ljubljano, je velika večina Jeseničanov obžalovala izgubo tako vzornega, v vseh ozirih tako neoporečnega duhovnika, še danes se starejši jeseniški rod, ki je poznal g. Gabrovška in z njim sodeloval, z ve¬ seljem in ponosom spominja njega in dobe , ko je kaplanoval na Jesenicah. Valentin Markež. Stran 4. SVOBODNA SLOVENITA Buenos Aires, 26. VII. 1951 SLOVENCI P O SVETU Uruguay Tudi mi iz Montevidea se Vam ogla¬ šamo s kratkim pismom* da bodo rojaki pri Vas in drugod po svetu zvedeli tudi za novice od nas v Urugvayu. Pred kratkim je nenadoma umrl 49. letni Franc Grula iz Prekmurja. Pokoj¬ nik zapušča tu ženo in sorodnike. Bil je zelo podjeten in dobro stoječ. Med naši¬ mi ljudmi je užival velik ugled, kar je pričal tudi njegov cerkveni ^pogreb. Od Slovencev smo tu v Urugvayu le stari naseljenci. Z majhnimi izjemami so se skoro vsi dobro postavili. Neka¬ teri imajo kmetije, drugi so trgovci, obrtniki in nekateri celo industrijalci,, kar je vsekakor hvale vredno. V prosvetnem in društvenem življenju smo pa, žal, padli pod ničlo. Vsak se čuti utrujenega in že starega. Tudi voj- j ni vihar v domovini, nas je precej raz- 1 redčil. Novih in mladih moči pa ni. Le Prekmurci se še drže nekoliko pokonci. Imajo svoje društvo in celo lastni dom, katerega se pa poslužujejo izključno za družabno razvedrilo. F. M. Jfca,nmdu Dobro poznani rojak Ing. Jože Opara, iz Ponikev pri Trebnjem, je bil pred kratkim sprejet v Association of Pro¬ fessional Engineers of Ontario, s čimer so mu bili priznani vsi študiji v njego¬ vi stroki, ki jih je končal leta 1948 v Grazu. S tem mu je dana možnost, da se uveljavi v svojem poklicu kot strojni inžiner. Ing. Opara je že skoraj eno le¬ to uslužben pri svetovno znani družbi Massey-Harris Co. v Toronto, čestita- KIDRIČ O SVOJIH GOSPODARSKIH “USPEHIH” Slavnostni govornik na III. kongresu OF Slovenije je bil eden od glavnih no- j silcev komunistične revolucije med dru- ! go svet. vojno doma Boris Kidrič. Kot ; takemu so mu določili tudi to nalogo. V uvodu je dejal, da desetletnico OF sla- j ve v času, ko se “ljudska revolucija v ' notranjem pogledu nadaljuje v okoliš -1 činah graditve in urejevanja”. Za nesre- j čo, ki je zadela narod in državo, kot ko- j munist ni obsodil komunistov, ampak prejšnjo “slov. buržoazijo”, ki da je s svojo notr. in zun. politiko pripravljala ta polom. Na dolgo omenja “uspehe” ljudske revolucije” v ožji domovini in v vsej Jugoslaviji, “skupni domovini in zaščitnici svobode in neodvisnosti jugo- slov. narodov.” V nadaljnjih izvajanjih se je pa mos¬ kovski učenec spravil nad svoje kremelj¬ ske učitelje in jim očita, da je tam vla¬ dajoča kasta izneverila načela marksiz- ma-leninizma. Po Kidriu je pa nasprot¬ no Titova komunistična oblast vzor “so¬ cialistične oblasti” in zato so tam “vzorno” rešili vsa nacionalna vpraša¬ nja, zato je tam ‘r‘esnično bratstvo”, in “vse večja trdnost državne skupno¬ sti” in zato so se lahko odločili za “tak pogum Titove Jugoslavije, da prehaja¬ jo vse zvezne kompetence v gospodar¬ stvu na republike.” To zaslugo Kidrič pripisuje jugoslov. komunistični partiji” ter “rasti in utrjevanju socialistične de¬ mokracije”. Po Kidriču zato vse bolj iz¬ ginjajo nasprotja med “socialističnim centralizmom, ki je ljudsko demokrati¬ čen in med iniciativo in decentralizacijo operative, ki sta socialistični”. In zato “stari buržoazni državno-pravni in u- pravni pojmi postajajo vse manj upo¬ rabni.” Tako je v glavnem govoril Boris Ki¬ drič, prvi komunistični predsednik vla¬ de v Ljubljani in nato Titov gospodar¬ ski diktator v Beogradu, za Rankovi- čem, notr. min. in šefom UDBE, komu¬ nistični nasilnik, ki je imel pod oblast¬ jo na sto in stotisoče trpinov po prisil¬ nih in kazenskih taboriščih. Potem, ko je s svojimi “gospodarskimi sposobnost¬ mi” doživel na celi črti polom s svojim “socialističnim čentralizmom” sedaj proglaša za velik “pogum” odločitev, da republike vsaj del tega dobe v svojo u- pravo, kar bi morale imeti že od prvega dne, ko so prišle T>od tak beograjski cen¬ tralizem, proti kateremu je bil prejšnji samo senca. Slovenci, ki žive na svobodnem trža¬ škem ozemlju o ustvarjalnem delu slo¬ venskih umetnikov onstran železne za¬ vese pod Titovo zvezdo pravijo, da je usahnilo od samega udarniškega dela in živijo ter zdravo klicev. Zato so naj¬ boljše publikacije ponatisi slovenskih klasikov. I ZAHVALA Srčno se Vam zahvajujem za vso Va¬ šo naklonjenost, da ste v “Svobodni Slo¬ veniji” objavili poizvedbo za mojim bra¬ tom Jožetom, od katerega že 11 let ni¬ sem imela nobenega glasu. Z Vašo po¬ močjo sem ga sedaj našla in se Vam za ves Vaš trud ponovno iskreno zahvalju¬ jem. Obenem pa tudi lepo pozdravljam vse nove slovenske naseljence v Argen¬ tini in jim želim obilo božjega blagoslo¬ va in sreče. Mary Nemanič, Cleveland, USA CERKVENI OGLASNIK OBISK FATIMSKE MARIJE V LANUSU 1. sept. bo cerkev sv. Jožefa dožive¬ la velik dan. Sprejeli bomo ob 18 h. Marijo Romarico, ki bo ostala en teden v naši cerkvi. Slovesni sprejem, kateri se bo vršil na trgu v Lanusu, bo zbral kakih 10.000 ljudi, nakar bomo spremi¬ li Marijo v Pompeo s bakljami in bo ostala pri nas do druge sobote. Za Slo¬ vence bodo posebne pobožnosti v nede¬ ljo 2. sept. od 14. do'16. ure in v četr¬ tek in v petek (6. in 7. sept. od 19. do 20. ure). ČASA B 0 Y U OLAZABAL 2338 Tel. 78-9169 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an- timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo. Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno ugodnih cenah. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO. Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke. (Odprto vsak^dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) Kotiček domovine ti pričara PHAVA F€PW@&mAF3JA SETVENE J E Veliko izbiro lepih pravih fotografij Slovenije v obliki razglednic in povečanih slik ima zopet na razpolago SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 — Buenos Aires Imprenta "Dorre.go", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4614 OBVESTILA 12. AVGUSTA — ROMANJE V PILAR! Vsakoletno romanje “Družabne prav¬ de” se bo vršilo letos v nedeljo 12. av¬ gusta. Letošnje romanje be združeno s skratkim romarskim shodom, na kate¬ rem bo najprej prikazan pomen teh ro¬ manj nato pa bo referat prof. dr. Fran¬ ca Jakliča o Baragi kot socialnem mi¬ slecu. Na romanje so vabljeni člani in pri¬ jatelji ter njih svojci in vsi, ki si z de¬ lom svojih rok ali uma služijo vsakda¬ nji kruh. Odhod iz male postaje v Reti- ro (FCN San Martin) bo ob 7.50 uri zjutraj. Komur je ugodnejše, se nam lahko priključi na vmesnih postajah, zlasti Caserosu, Palomarju in Hurling- hamu. Odbor “Družabne pravde” Pletilca za jopice ali pletiljo išče A. MUSTAPIČ Pasaje Briand 1546 — Dock Sud Zenesljiv Slovenec s kapitalom lah¬ ko postane soudeleženec v podjetju za uvoz strojev. Ponudba: C. Verač, Casilla Correo Central 4743, Capital. VABLJENI STE NA DOM HO ZABAVO S PIESOM Id jo prireja "Slovensko Planin¬ sko Društvo" v Buenos Airesu v SOBOTO 4. AVGUSTA 1951, ob 7. uri zvečer v salonu DEKLEVA, Jorge Newbery 3568 T. E. 54-1656 V globoki žalosti pretreseni nad smrtjo M s g r. FRANCETA GABROVSKA, ŽUPNIKA V MILWAUKEE V USA žalujemo slovenski begunci v Argentini. Veliki pokojnik je v času največjih zmed in največjega zmago¬ slavja komunističnih laži neustrašeno branil v borbi za resnico in pravico našo čast in čast vsega slovenskega naroda. V hvaležni molitvi prosimo za pokoj njegove duše. Buenos Aires, 24. julija 1951. DRUŠTVO SLOVENCEV v Buenos Airesu #• Vsem svobodnim Slovencem po svetu sporočamo žalostno vest, da je 19. julija t. 1. po težki bolezni izdihnil svojo pleme¬ nito dušo šupnik v Mihvaukee v USA 3Msgr. Frane- Gsahr-ovšeh, načelstveni ravnatelj Zadružne zveze, biv. narodni poslanec itd. Odločni pobornik za svobodni slovenski tisk in besedo, naš odlični sotrudnik in svetovalec, nam bo za vse čase ostal naj¬ lepši vzor za službo resnici, pravici in svobodi in trajna vzpod¬ buda za nadaljevanje zapečete borbe. Buenos Aires, 24. julija 1951 SVOBODNA SLOVENIJA $ Sporočamo vsem rojakom žalostno vest da je za vedno vzel slovo naš oče in svak A a d r e J Hf e r I a h 5. jul. v Žiberšah nad Logatcem, kjer je bil položen k večnemu počitku ob ogromni udeležbi naroda. Star je bil 53 let. Dva sinova mu je zaklal komunizem, sedaj je padel tudi on kot žrtev rde¬ čega nasilstva. Bil je z družino v ječi, kjer so ga tako uničili, da je postal žrtev smrti, žiberše — Rovte — Lanus. Minka Merlak, hči; Janez in Nace Hladnik, Angela Špacapan, svaki. POIZVEDBI Leopold Dobriha je prišel koncem le¬ ta 1948 ali v začetku leta 1949 iz Nem¬ čije v Buenos Aires. Njegov naslov bi rad zvedel: Franc Mijatovič, Couston- Fram-Newtyle-Angus, Scotland, Eng- land. Kdor ve za Dobrihov naslov, naj ga obvesti, da se poizvedovalcu ogla na njegov naslov, ali naj ga pa sporoč upravi “Svobodne Slovenije”. Oman Jože naj čim prej sporoči urei ništvu “Svobodne Slovenije” svoj našlo Zanj sprašujejo njegovi sorodniki Slovenije. CANCAILIL© 43$. ©Ileaisa 602 E URADNE URE: OD 9. DO Ta ceni No. 1.$ 40,— No. 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja No. 2.$ 40— 4,5 kg riža No. 3.$ 40.— No. 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 49.— 4 kg mila za pranjč 300 g toaletnega mila No. 8.$ 55,— N 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. No. 10.$ 58— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja No. 1.5 kg riža No. 12.$ 58— 2 kg riža No. 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino No. 1 steklenica mesnega izvlečka 9 TRANSITO 99 T. E. 34-9185 HCOt^mf D&S INTERNACIONALE S m 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE Gffio" h razveljavlja vse dosedanje cen 13 65— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu 14 .$ 65— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto čebelnega medu 15 .S 65— 10 konserv govejega mesa 16 .$ 67— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine 17 .$ 70— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto svinjske masti 18 .$ 72— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja 1 9 .$ 72— 9 kg riža 20 .$ 72— kg sladkorja No. 22.$ go,— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23.$ 95.— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No - 26 .S 105— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No - 27 .S 115— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja % kg kakaa MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL —— i h e. No. 30..$ 180— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 45.— 4.5 kg moke No. 32.$ 80— 4.5 kg moke 4.5 kg Sladkorja N«. 33...$ no— 2.5 kg surove kave No. 34.^ 155— 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja