Pristojnosti Šesti blok v študentskem na-selju je že od takrat, ko so ga dogradili, jabolko spora. Stavbo so postavile jugoslovanske železar-ne za svoje štipendiste. Iz študeritskega naselja se je po odločbi Kuratorija študent-skih domov in menz od 75 štu-dentov že izselilo 55 študentov. Nekaj jih je ostalo, tem pa je uprava iz posebnih razlogov do-volila bivanje še za nekaj ted-nov — to so študentje, ki jim manjka morda le še dober me-sec do diplome. Na seji Kuratorija pa niso od-ločali o stanovalcih šestegablo-ka. čeprav so odločitve sprejem-ne komisije nabite tudi na oglasni deski šestega bloka, so te odločbe samo papir, ki ga stanovalci mirno prezrejo, saj po njihovem mnenju odločbe upra-ve študentskega naselja v njiho-vi biši ne veljajo. Njihova raz-laga je riadvse preprosta: štu-dent, ki je štipendist železarne in nima študijskih pogojev za bivanje, lahko še naprej stanu-je v šestem bloku, če mu žele-zarna redno pošilja štipendijo. Zaradi tega uprava študent-skega naselja ne more ukreniti ničesar proti kakim desetim štu-dentom, ki so po kriterijih spre-jemne komisije izgubili pogoje za bivanje v študentskem domu. To pa je še toliko bolj nena-vadno, če se spomnimo, da je Združenje jugoslovanskih žele-zarn sklenilo s Skladom za iz-gradnjo študentskih stanovanj sporazum, ki pravi, da se Zdru-ženje podreja pri dodeljevanju postelj v šestem bloku določbam Sklada. Nekatere železarne so ta sporazum ratificirale in tu ni nasprotij s štiidentsMm nase-ljem, druge pa ne. Njihovi šti-pendisti, ki so izgubili pogoje za bivanje, so upravi naselja nav-kljub in v nejevoljo drugih štu-dentov — ostali v šestem blo-ku. Koliko časa še? S T S L O V E N S K I H Š T U D E N T O V LETO XIV. Ljubljana, sredo, 15. I. 1964 štev. 2-3 V Od 13. do 15. februarja bo v Novem Sa-du VI. konfercnca Zveze študentov Jugo-slavije. Na njej bo sodeiovalo okrog 350 delegatov iz vseh jugoslovanskih visoko-šolskih središč. Ljubljanske študente bo predstavljalo 23 delegatov. Konferenca bo imela izrazito delovni značaj, največja naloga, ki stoji pred njo, pa bo sprejem novega statuta Zveze štu> dentov in usklad5tey le-tega z novo ustavo. Delegati bodo delali v sedmih različnib komisijah. To so: Komisija za idejno vzgojno delo se bo delila na, sScdeoe študijske grupe: za ideolo ško politično aktivnost, za aktivnost šiu-dentov na kulturnem področju, za idejne probleme pri izobražcvanju, za predmet osnove družbenih ved, in za vprasanja in-formiranja in .pr»pagande. Kofnisija za vprašanja nadaljnj gu orga-be in zdravstvene zaščite študentov bo imela delovne grupe za probleme zdrav- stvene zaščite, za vprašanja štipendiranja in kreditiranja in delovno grupo, ki bo proučevala izpopolnitve pri delu insiitucij študentskega standarda. Komisija za vprašanja družbenega upravljanja v visokošol^kih ustanovah in vloge ZŠJ v njih. Komisija za vprašanja izpopolnitve uč-nega procesa bo po delovnih grupah pro-učevala modernizacijo študija, naloge ZŠ pri izboljšanju študijskega uspeha in hi-trejšem iu kvalitetnejšem zaključevanju študija. Komisija za delo študentov na področ-ju rekreacije, turizma, športa in tehniške-ga izobraževanja. V prostorih inštituta za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani je bil 9. in 10. tega meseca simpozij »Alienacija in reintegracija človeka naše družbe« Po-iiaacr ».a >iia^rtii je dala študentska sek-cija fiiozofskega in sociološkega društva SRS. Za simpozij je bilo pripravljenih 19 rcferatov, ki so obrarnavali osnovno temo \ Komisija za vprašanja nadaljnega orga-nizacijskega razvoja Zveze študentov. V okviru te komisije bo dclala deiovna gru-pa za izdelavo Statuta Zveze študentov Jugoslavije. Komisija za mednafodna vprašanja Zveze študentov Jugoslavije. Novosadska konferenca bo morala dati novih pobud pri sodelovanju študentov v organih upravljanja visokošolskih zavodov in pri sestavi statutoi^ Nadejamo pa se lahko, da bo o splošnih vprašanjih štu-denlov pri nas olilikovala stališča, ki bodo pripomogla k reševanju teh vprašanj v vsejugoslovanskem merilu. z ekonomskega, sociološkega in literamo kritičnsga vidika. Verjetno ne bi imelo smisla sedaj, ko je simpozij že končan in ko udeleženci skupaj s prireditelji ugotavljajo, da jo povsem usp-el, spraševati se, aJi je sim-pozij dosegel svoj namen. Bolje bi bilo vprašati se, v čem je uspal in koliko smo od njega preveč pričakovali. 2al je bilo preveč udeležencev in pre-malo časa, da bi bilo mogoče o katerem-koli vidiku odtujevanja in ponovnsga vključevanja oloveka naše družbe tak6 dosledno raspravijati, da bi prišli do nekih skupnih stališč ali celo opredelite^. To bo morda naloga drugih podobnih pr&> čanj, ikl bodo imela bolj delovni in strogo . strokovni zmačaj. Svoboda razpravljanja in širina obravv navane teme na tem simpoziju' pa je ude» ležencem omogočala predvsem seznaniti s^ z različnimi stališči in morda nadini raa-mišljanja. Kljub temu pa bo le držalo, da so vse razprave in referati skupaj predstavljall slučajen, vendar dovolj reprezentativen vzorec, iz katerega labko precej točno . sklepamo na struikturo naše družbend misli. čeprav gre študentom vse priznanje za pobudo tn za organizacijo simpozija, m<>« ramo povsem drugače oceniti njihovo vld« go na simpoziju samem. gfcude^j.ski refe-rati in diskusije razen posameznijh izjem niso bili niti na povprečni ravni simpozijai to velja taiko za njihovo strokovnost, kot tudi za izivtmost in pogum pri odpiranju novih vidikov razprave. To je še tolifco bolj zaskrbljujoče, ker je sim,pozij ponov-no potrdil sicer dovolj znano resnioo, da, je ustvarjalen lahko ei.no le d.alog med različmimi stališči. Pravzaprav se lahko strinjamo z mne-nji, da naše družbene znanosti ne dajejo dovaJj popolne znanstvene podobe družbe-: nih odnosov pri nas, da ostajajo dostikrat na ravni publicističnega prikazovanja, kraViCOvidne^a eimpirizma in neživljeajske-ga teoretiziranja, da premalo samostojno in tudi sintetično obravnavajo pereča družbena vprašanja. To vse je še enikrat vsaj delno potrdil t\idi simpozij. Potrdil pa je še nekaj drugega: da osred-nji predmet vseh prizadeivanj in isScanj na-še cfcružbene misli slej ko prej ostaja sa-moupravljanje in predvsem njegova kcav kretna vsebina. Osnovna mised simpozija, da samoupravljanje postopoma uikinja tiste ambicije, ki so nastale obenem z na» stankom države in ločitvijo ljudi na u-pravljalce in proizvajalce, pomeni pravza-prav le izhodišoe za vse nadaljnje znan-stveno praučevanje; prav tako je samo-upravljanje tisto področje, ki nujno zaht©-va sodelovanje vseh družbendh znanosti: taiko sociologije kot ekonomije, filozofi" je, prava in politi&iih ved. V tem pa je tudi osnovni pomesn in uspeh tega delovnega srečanja. P.J. PRVA ST0PIMJA SE V POVOJIH 9 Stik fakultet s prakso # AI1 praksa kaže zanimanje za absolvente prve stopnje? 9 Koliko diplomantov je šio z diplomo prve sfopnje v pirakso? , Analiza lanskoletne povezanosti fakultet s prakso in števila absolventov, ki so se po prvi stopnji zaposlili, nas prepriča o tem, da v večini primerov prva stopnja še ni uveljavila. Vse kaže, da si bo morala štu-dijska reforma pridobiti priznanje ne sa-mo na univerzi med študenti in profasorji, ampak tudi med ljudmi v praksd, v proiz-vodnji. čeprav vse fakultete zatrjujejo, da ima-jo navezane tesne stike s prakso, na dru-gi strani ista praksa z nezaupanjem gleda na absolvente prve stopnje. Zdi se, da je ta povezava kot dosedaj omejena na ozek krog predstavnikov iz prakse, medtem ko fakulteta nima svojega mnenja o potrebah celotnega področja po zaposlovanju svojih diplomantov. Na filozofski fakulteti pravijo, da so bili stiki s prakso zadovoljivi. Praksa je fakulteti posredovala dokaj natančne po-datke o potrebah kadrov. Ugofovili so, da v višjih razredih osemietke poučuje neka-tere predmete nestrokovni kader. Tako po-učuje zgodovino 174, angleščino 122, nem-Sčino 242 in glasbo 450 nestrokovnih oseb. Tako, stanje tudi pogojuje dober odnos prakse do diplomantov prve stopnje. Mo-čan odziv je tudi med samimi študenti. Dosedaj je po prvi%topnji odšlo v prakso nekako 10% diplortiantov. Dosti slabša je slika na pravni fakulteti, kjer sicer poudarjajo, da imajo s prakso dobre stike, da pa je delež prakse pri ob-likovanju absolventov prve stopnje še ne-zadovoljiv. Na fakulteti je diplomiralo na I. stopnji 163 slušateljev, v prakso pa jih je odšlo le 6. Med šestorico, ki se je zapo-slila z diplomo prve stopnje, je bilo kar 5 izrednih slušateljev, se pravi, da so bili nekje že zaposleni. Pri vsem tem pa je fakulteta znano, da so potrebe po diplo-mantih prve stopnje na sodiščih, občinah in v podjetjih veliko večje, kot je število diplomantov, ki so se po I. stopnji odlo-čili za zaposlitev. Na ekonomsiki fakulteti vzdržujejo po-vezavo s prakso preko zasebnih zvez fa-kultetnih učiteljev kakor tudd preko fa-kudtetnih inštitutov. Na fakiilteti je končalo prvo stopnjo 107 fctudentov. Od tega je, pravijo, odšlo v službo 5 diplomantov, vsi ostali pa so štu-dij nadaljevali, čeprav so gospodarske or-ganizacije pričele upoštevati diplomante prve stopnje. To je razvidno že iz razpisov fctipendij za študij na I. stopnji, kot tudi Iz razpisov za zasedbo tovrstnih delovnih mest. Potrebe torej so, praksa se jih zaveda, le da med študenti še ni odziva. Na oddelku za arhitekturo na FAGG me-nijo, da gradbena podjetja in projektivni baroji glede zaposlitve diplomantov I. stop-nje niso pokazali posebnega zanimanja. Operativa je prepričana, da bi se mogli vključiti v proizvodnjo le oni absolventd I. stopnje, ki so končali srednjo tehnično šolo. Na oddelku za gradbcništvo so prav ta-ko ugatovili, da ponekod v operativi od-klanjajo diplomante I. stopnje. O uporab-nosti diplomajitov prve stopnje je težko clati mnenje, saj se jih je zaposlilo le 8 ali 10%. Geodetsko-komunalni oddelek ima s prakso bogate in pogoste stike. Operativa se zanima za geodete, medtem ko ne kaže nikakšnega interesa za zaposlovanje di-plomantov s komunalnega odseka. Noben absolvent prve stopnje pa se ni odločil, da gre v službo. Strojna fakulteta se lahko pohvali, da je vzpostavila z industrijo koristno sode-lovanje, ki se je pokazalo tudi v povpraše-vanju prakse po diplomantdh prve stopnje. •Živahen odziv je bilo čutiti tudi med sami-mi študenti. Po podatkih fakultete je odšlo v prakso kar 29 diplomantov I. stopnje. Na fakulteti za elektrotehniko so sami dali pobudo za sodelovanje s prakso. Po stikih z njo se je pokazalo, da je diplo-manit prve stopnje uporaben, ker ima svo-je koristno deilovno mesto v proLavodnji. Na fakulteti je odšlo v prakso 48 di-plomantov I. stopnje, od teh jih je 20 za-poslenih, 28 pa jih je dvignilo diplomo, ker so odšM k vojakom. Na odseku za metalurgijo na FNT vsi študentje nadaljujejo študij na II. stopnji. Tudi na oddelku za kemijo ni bilo nikogar, fci bi po prvi stopnji po lastni volji šel v prakso. Na farmaciji je lani diplomiralo na I. stopnji 5 slušateljev. Vsi so nadalje-vali študij. Na matematično-fizikalnem od-delku je dvignilo diploino prve stopnje 12 študentov in to 9 zaradi zaposlitev, trije pa zaradi vpoklica v vojsko. Na biotehniški fakulteti vzdržujejo plodne stike z operativo. Vendar je sled-nja v glavnem v svojih stališčih proti sto-penjskemu Študiju in kaže večje zanimanje za diplomante višjih šol zaključenega zna-čaja. Tako ni fakulteta zabeležila nobene posebne želje po diplomantih I. stopnje. Ker le-ti težko dobijo zaposlitev, po večini nadaljujejo študij na II. stopnji. Na veterinarskem in biološkem oddelku od 21 absolventov niti eden ni odšel v prakso. Na agrtonomskem oddelku je Slo v sJužbo 6 diplomantov od 105, na gozdar-skem pa fcrije od 66. Med temi devetimi di-plomanti so bili trije izredni študentje. Stomatološki oddelek na medicinski fa-kulteti ima tesne stike s prakso, le-ta pa je še zmeraj mnenja, da je znanje absol-venta prve stopnje slabo in da bi bil zanj potrebeo še staž, ker je premalo strokov-no podkovan za zdravljenje ljudi. Od 69 absolventov se jih je 5 odločilo za zaposli-tev. Na oddelku tudi menijo, da naslov dentist ne učinkuje stimulativno na §tu-dente, ker bi vsi želeli-dobiti naslov zobo-zdravnika. Mart Kako študirajo tuji študenti V našem univerzditetneim centru študira 77 tujdh študentov, od tega je 54 štipendi-stov in 19 neštipendistov. Na noivo se je v letošnjem študijskem ietu vpisalo v prve ietoike 16 no\incev, od tega dva štipendi-sta in 14 neštipendistav. Po posamezniih fakultetah so razmeščeni takole: na eko-nomski fakuLteti je 12 štipendistov in 1 ne-šbipsndiist, na FAGG je 8 štdpendisbov in 6 štipendiistov, na faikultebi za elekitro fehniko je 8 štipendiistov tn 1 neštipendist, na FNT je 6 štipendistov in 8 neštipendi-stov, na bioitehniški faicuilteti je 5 štipen-distofv in na medioinskd fakulteti 16 $d-pendistov in 9 neštipendisitov. Skupni vpis po letnilkih pa nam kaže. naslednjo slilko (brez niovincev): v prvem letniku je 30 štipendistov in 8 neštipendi-stov, v drugem letniku je 15 štipendistov in 10 neštipendisfcov, v tretjem letniiku je 7 štapendiiStov in 1 neštipendist, v peta let-nik se je vpisal 1 štipendist. Komisija za stike s tuj-imi študenti pri unitveraitetnd upravi je z ozirom na študij- ski uspeh, ki so ga pokazali, razdelUa vse tuje študeiite v tri skupine: v dobre, v srednje in v nezadostne. Od 73 tujdh študentav, kolifcor se jih je dosedaj vpisalo, dobro izpolnjuje svoje študijske obveznosti 16 študenitov, srednji utspeh pa je pokazalo 33 tujih študentov. Več al;i manj uspešno študiira toreu' 67% vseh tujih študentoiv na ljubljanski univer-zd. Vse kaže, da žanjejo tuji študentje zdaj, ko se je u\'eljavilo mentorštvo, dosti boiljše uspele kot prej, ko so bili bolj ali manj prepušoeni saniim sebi. Vendar študijski uspeh tujih štude'ntov še ni povsem zadavoljiv. Se vedno je biilo tetos 31% štipendistav, ki &o imeli neza-dosten uspeh aM pa so letnik pcmavljali. Pri neštipendisfcih pa je bdlo neuspešnih kar 37% tujih študentov. Vzroki za to so zelo različnd. Nekaj je takih, ki sploh še niso resno pristopili k študiju. Mnogi imajo težave z jezikom, zlasti s slovensko strokovno tierminologijiO. Nekaiterim povzroča preglavice obsežen učni program, zlasti v drugih letniikih. Zna-čilno je, da glede nia študijskd uspeh ali neuspeh ni bistvenih razliik po fakultetah. Kcmisija za stdke s tujimi študenti jo na osnovi dosedanjili izkušenj in zapažanj pri delu s tujimi študenti sprejela več skle-pov, kd naj bi študijske uspehe še iabolj-šali. Za nezadostno ocenjene štipendiste bo> komisija z ustrezno obrazložitvijo predla-gala komisija za kultume sfcike z inozem-sitvom pri ZIS, ki je njibov štipeiidiitor,, naj jim odvzemo štipendiijio. Tistim tu:"im študentjom, fci so letos iz-gubili status študenta, bo komisdja ukiini-la ugodnosti, ki jih imajo kiot študenti, zla-sfa možnost bivanja v študtenfcslkem nasedju in prejemanja enkratnega dodatka za kn.'ige. UniverzLtetni svet je na svoji seji zato ponovno poudaril, da za tuje študente ve>-ljajo enake obveznosti in pravila kot za domače. MaT IVflN KREFT STUDIJ - DRUŽ6EN0 POTREBNO DELO Nadaljevanje iz prejšnje številke Po tezah statutarne komisije univerze (Teze o uskla-ditvi organizacije in delovanja fakultete in univerze z novo ustavo) študcntje ne bi imeli samoupravne pravice v svojih delovnih organizacijah — na fakultetah. Po teh predlogih bi študentje lahko sodelovali le kot zaintere-sirani občani (Ustava SFRJ, 9. člen, točka 8, tretji od-stavek) v organih družbenega upravljanja fakultet. V istih tezah bolj kot družbeno upravljanje poudarjajo samo-upravnost. S tem bi bilo sodelovanje študentov pri uprav-ljanju fakultet še manjše kot je bilo doslej. To se tudi že jasno kaže v predlogih za organizacijo nekaterih fa-kultet (pravna fakulteta). V tezah statutarne komisije juniverze je omenjeno tudi sodelovanje študentov v svetih letnikov. Sveti letnikov so imeli do sedaj le posvetovalno vlogo, če pa bi izhajali iz stališča, da študentje nimamo samoupravnih pravic, bi sveti Ietnikov še naprej ostali le posvetovalni organi. Na fakultete je možno uvesti dejansko samoupravo edino tako, da postanejo sveti letnikov (oziroma sveti smeri)i ena od osnovnih enot samoupravljanja. V času, ko se z %semi silami borimo za dvig produk-tivnosti v gospodarskih organizacijah, je anahronizem, da je študijsko delo študentov še izredno nizko produktiv-no in da dvigu produktivnosti tega dela posvečamo kaj malo pozornosti. Je naše delo res nizko produktivno? študiju posvečamo veli^io časa, posebno odkar so se zaostrili študijski pogoji. Studiju posvečamo veliko časa na škodo drugih nujnih aktivnosti, na škodo kulture, na škodo idejnega in splošnega izobraževanja ter na ško-do telesne vzg:ojs in rekreacije, torej tudi na škodo naše-ga zdravja. Po ngotovitvah zavoda za zdravstveno varstvo gtudentov se veča število živčnih obolenj Rezultat našega študijapa ni vedno v skladu s časom in trudom, ki ga študiju posvečamo. Kaj je vzrok nizke produktiv-nosti študentovega dela? Poleg vzrokov, ki so pogojeni z neurejenimj osebnimi dohodki študentov in z neustrez-nimi stanovanjskimi in študij&Mmi prostori, po-manjkanja dobrega pedagoškega kadra ter pomanjkanja sodobnih učnih pripomočkov so tu še drugi, ki imajo pomemben vpliv na študentovo nizko produktivnost in ki se jih da reševati v samoupravnih organih fakultete. To so neustrezno sestavljeni in pomanjkljivi učni pro-grami, nesmotrno sestavljeni urniki, pomanjkanje skript, nesmotrne delovne in terenske vaje in podobno. Pedagoško osebje in študentje se moramo skupaj boriti za nove študijske odnose, ker jih lahko samo skupaj izgradimo. Za uspeh študija je odločilnega pomena odnos med učiteljem in študentom. Sodobne pedagoške odnose lahko na fakultetah izgradimo le s tovariškimi odnosi pri skupnem delu in s samoupravljanjem skupnih delovnih sredstev. Vloga študentske crganizacije V tezah statutarne komisije univerze je navedeno, da . imamo študentje nekatere pravice, tako tudi posebno družbeno organizacijo ZŠJ, M je po svojih predstavnikih v stalnem stiku z organi fakultet in univerze. ZŠJ je družbeno politična organizacija, ki ima kot glavno nalogo aktiviranje svojega članstva za razvijanje naprednejših družbenih odnosov. Zato skuša ZŠJ ustvariti na fakulte-tah take odnose, da bo imel vsak študent že kot proizva-jalec pravico in dolžnost sodelovati pri upravljanju fa-kultete, da bomo študentje pri upravljanju sodelovali neposredno in ne bo potrebna ZŠJ kot organizacija za-interesiranih občanov in kot posrednik med študentj in fakultetno upravo. Z razvojem samoupravljanja izgubljajo vse naše družbeno politične organizacije svoj praktici-stični značaj ter bolj skrbijo za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti članstva. »Značilno za nas je, da smo globoko nesocializirani ljudje, kar je seveda nujna posledica izrazito pasivnega družbenega položaja, v katerega smo bili potisnjeni v obdobju administrativnega socializma. če je duhovna in tehnična kultura pri nas sorazmerno visoka, pa je po drugi plati socialna kultura domala zakrnela. To dejstvo nstvarja — po mojem prepričanju — najresnejšo oviro samoupravni demokraciji. Sleherna depolitizacija sprošča stihijsko prakso. Stihijnost se povečuje še s tem. ker je depolitizacija samo delna, to pa vzpodbuja k ovinkar-ski, ne pa k izvirni in odgovorni družbeni praksi... Nezadostnost teoretične in praktične socialne kulture se zelo plastično izraža v razpravah o občinsklh statutih in statutih delovnih organizacij. Precejšnje možnosti so, da se bo celotna akcija izrodila v dokaj formalno pre-pisovanje ustavnih in zakonskih določil, kljub temu, da se nenehno poudarja izvirno in samastojno delo pri sta-tutih. Nezadostna samoupravna praksa, nizka socialna kultura in teoretična neobdelanost našega družbenega izlcustva potiskajo celotno akcijo v okvire stare politične prakse... (Veljko Rus, Naši razgledi, 28. dec. 1963). Prav tu je glavna naloga družbeno političnih sil. Ker je aktiviranje delovnih ljudi k široki in temeljiti razpravi o statutih nujna in težka naloga, bo to preizkušnja spo-sobnosti in moči vseh, ki se proglašajo za zavestne socia-listične sile. Pri razpravah o samoupravljanju fakultet mora biti prav tako kot pri razpravah o štipcndiranju in krediti-ranju študentov osnovno izhodišče štadijsko delo, Id ga študentje opravljamo. DAIM. KOT VSI DRUGI Utrinek iz Akademskega koSegija Jutro. Po hodnikih se fe polegel glas budilk, zamenjali so ga hitri koraJci kolegijašev, ki v pišamah hitijo s frfo-tajočo brisc*o na ramenu, milom in zobno ščetko v ro-kah po najkrajši poti do umivalnice. Po najkrajši poli? Da. Kolegij je namreč okrogla stavba s pisano zgodo-vino številnih generacij. Hodniki so izpeljani v kri-vini in če stopiš po notranji strani, je pot krajša in tako lahko nadomestiš nekaj »zaležanih« sekund. Ko preteče od osmih še pol ure. kolegij ponovno zaživi. Po stopmcah zdrvijo študentje v copatah, da ne zamudijo zajtrka. V kolegiju ga uradno res delijo samo do pol devetih, vendar ta čas navadno podaljšajo za kakšno minuto. Kosito. Za mizo se pozdravljajo znanci velike dru-žine — kolegijaši. Starejši stanovalci že vedo: če je kosilo slabše, bo večerja boljša. Kogar zažeja, si lahko zmoči grlo v bifeju, ki je v koiegiju nadvse priročen in — poceni. čakanje v vrsti, ki se včasih nikamor ne premakne, prinaša mnogim priliko za živahno razpravo o nogo-metu. Drugi se medtefn menijo o predlogu za čajno kuhinjo, ki je prepotrebna. V njej bi si študentje sami pripravljali toplo pijačo. Pomenkujejo se tudi o šte-vilnih tatvindh v zadnjem času zaradi nebudnosti vra-tarjev in malomarnosti študentov. Tako sd ukradli tudi več oblek. Razen tega obsega živahna diskusija tudi predlog o preureditvi »trojk« v »dvojke«, ki so jo predlagali na zadnji skupščini. V prenatrpanih sobah se težko študira... Tam spredaj se dva čez čakajoče glasno vabita na partijo namiznega tenisa, ki ga kolegijaši v zimskih mesecih igrajo v klubski sobi, poleti pa kar na hod-niku. Slika za zidovi pa je nekoliko drugačna. Med »od-morom« kolegijaši živahno razpravljajo o študijskih problemih ali ps, se pomerijo v šahu ozifoma v taroku. Igra s svojo magično močjo večkrat prisili študente, da pozabijo na čas, ki so si ga zanjo odmerili. Mnogi študentje študirajo v svežem mrazu, ki je ostal od jutra, ko je skozi okno dahnil v sobo. V ko-legiju namreč kurijo z drvmi in premogom. če pa, zmanjka denarfa, tudi kurjave ni moč kupiti. Vsak to-rek in petek, ko ekanom dell kurivo, je moč opaziti fante, ki sopihujo z zabojem po stopnicah. Tako kot je znana telejonska številka Študentskega naselja, poznajo študenti fberi: študentke) tudi zapo-redje številk na številčnici, ki vas poveže s Kolegijem. Telefon kar naprej brni. če kdo ne kliče »od zunaj«, nadlegujejo vratarje stanovalci. V zadnjem času so morali telefon z vijaki pritrditi na mizo, ker so štu-dentj3 telejonirali več kot so plačali, v upravi pa so' se jezili in vsake tn mesece plačevali izdatno razliko. Nečesa so v Kolegiju zelo veseli: da imajo v hiši kuhinjo. O kuharicah, ki imajo precejšnje težave z ne-ustre&no kuhinjo, pa pravijo, da so včasih preveč po-časne. Zvečer se tisti, ki jim teče voda v grlo in se jim izpitni rok prehitro bliža, posvetijo študiju, drugi pa morda stopijo malo na promenado, ki pa v teh zim-skih dneh ni preveč^vabljiva. Vsak večer si lahko kolegijaU ogledajo televizijski program. Ce drupega ne, pa vsaj dnevnhk. že pred šti-rimi leti so v Kolegiju uredili klubsko sobo in jo opre-mili s televizorjem. Večkrat je ta prastor premaffien za vse, ki si želijo ogledati popularne zabanne oddaje, še večju gneča pa je, kadar prenašajo nogometne tekme. Tak je današnji Akadempki kolegij in njegovi stano-valci. v tudente prvega in drugega let- Snika na naših fakulietah je letos presenetila novost pri pouku predvojaške vzgoje. Doseda-nji program predvojaške — predmet predavajo dve uri na teden — je bil v glovnem usmerjen k strokov-nemu usposabljanju. Obsegal je iz-vajanje vojaških operacij, proučeva-nje nalog vojaških fcirmacij, osnov-na vprašanja orientacije In uporaba orožja ipd. Pouk je vseboval tudi nekaj praktičnih vaj: obvezno giba-nje in orientiranje v naravi ter stre-Ijanje z zračno in vojaško pušfco. Program za dekleta se je omejeval v glavnem na področje dvilne za-ščlte in prve pomoči. Tudi letos se ta ni bistveno izmenjal. Da bi kaj več izvedeli o študiju predvo-jaške vzgoje na naši univerzi, smo za-prosili rezervnega kapetana Lazarja Rodi-ča, referenta za študij predvojaške vzgo-je na družboslovnih fakultetah, za razgo-vor o teh vprašanjih. ŠTUDIJ PREDVOJAŠKE VZGOJE NA NAŠIH FAKULTETAH MASbNE VKZELI 111/ mU^I-l vL w HmlL-¦—¦__¦ veznikov predvojaške _vzgoje in 770 deklet, ki letos poslušajo predavanja iz civilne za-ščite in prve pomoči. »V čem se letošnji študijski program predvojaške vzgoje razlikuje od prejšnje-ga načina študija in predavanj?« »Odjuga v svetu in popuščanje medna-rodne napetosti' se odraža tudi pri študi-ju predvojaške vzgoje. Vojaško-strokovni program se je umaknil bolj sociološkim temam. Naš študijski program obsega predava-nja kot na primer: Vojna kot družbeno-zgodovirtsiki pojav, Vojna v sodobmih po-gojih, Osnovni faktorji vojne in njihovt vloga ter podobno. O socioloških dogajanjih s področja zgo-dovinske vojne bodo odslej predavali pro-fesorji družbenih fakultet. Prepričan sem, da bo tak način podajanja snovi še bolj zainteresiral študente in dosegel svoj na-men. Bolj strokovne teme pa bodo kot družbenih fakultet, da napišejo skripta, oziroma, da svoja predavanja zapišejo. Na tej osnovi bomo izdali pozneje tudi učbenik za vse obveznike predvojaške vzgoje na univerzi. S tem učbenikom lah-ko računamo že za prihodnje šolsko le-to.« »Se novi študijski program razlikuje od starega mogoče tudi po tem, da se je zaradi obsežnosti tematike, ki jo vsebu-jejo posamezna poglavja, nabralo še več snovi, ki bo še bolj obremenjčvala štu-denta?« »Snov, ki jo naši predavatelji predava-jo, po obsegu ne bo širša od prejšnje. Tudi program ni prenatrpan.« »Kakšen je smisel uvedbe sodobnejše-ga načina predavanja predvojaške vzgoje?« »Smisel je v tem, da se študentska mla-dina seznani o sodobnih pogojih vojsko-vanja, posebno pa še, da se seznani s splošnimi instrumenti obrambe ter s štu- Naše osnovno stališče je, da morajo tudi predavatelji, ki jih določa JLA, iimeti univerzltetno izobrazbo. Tisti, ki ne izpol-njujejo tega pogoja, so se pač morall umakniti.« Tudi med študenti je precej razpravlja-nja in ugibanja o skrajšanju vojaškega roka (gre samo za predlog zakonodajnim organom) im izboljšanju življenjskega standarda vojakov. V tem letu bodo nam-reč po vseh garnizonih zamenjali slam-njače z blazinami (tudi sedanje posprav-ljanje postelj ni tako pretirano natančno kot nekoč!), rekruti pa ne bodo več ime-li nepraktičnih kovčkov — v kasarnah bodo dobili omare. Precej sprememb To6 tudi pri obleki. Mnogo ve^ kot za~zunanji videz pa bodo letos poskrbeli za kultur-ni in prosvetni dvig vojakov. Proračun predvideva med drugim tudi sredstva za uvedbo restavracijskega načina prehrane, »Koiiko študentov na naši univerzi po-sluša predavanja o predvojaški vzgoji?« »Po naših .podatkih je na ljubljanski univerzi okrog 2.000 študentov, ki so dolž-ni obiskovati predavanja predvojaške vzgo-je. Predavanj pa ne posluša toliko štu-dentov, ker je med novinci tudi nekaj ti-stih študentov, ki so si z vpisom v prvi letnik na drugi fakulteti zaradi neizpol-njenih študijskih pogojev poiskali zatoči-šče. Taki imajo najbrž že oba izpita iz predvojaške vzgoje, ali pa poslušajo pre-davanja na matični fakulteti. Mi pa vodi-mo o njih evidenco kar na dveh fakul-tetah. Zaenkrat imamo podatke, da je na družbenih fakultetah 727 moškilr ob- doslej predavali aktivni oficirji JLA.« »Fakultete lahko izbirajo med predava-telji ter približujejo učno snov splošne-mu, a vendar znanstvenemu obravnava-nju tematike. Ta »sprostitev« bo nareko-vala zaradi različnega gledanja nekaterih predavateljev na ta predmet in posamez-ne teme tudi tiskanje enotnega študijske-ga (podrobnega) programa, ki bo hlcrati olajšal študentam študij in odpravil zapi-sovanje predavanj. Ste na univerzi že raz-mišljali o tem?« »S strokovno literaturo je problem že vrsto let. Ko smo pri nas uvedli nov na-čin študija, smo na posvetu s predavatelji zadolžili naše honorarne sodelavce z dijem pridobi enotne poglede in prepri-čanje o možnostih uspešne obrambe.« »Kako študentje spremljajo učno snov?« »Ugotovimo lahko, da je zanimanje štu-dentov s tehničnih fakultet večje kot med študenti, ki jim je tematika nekoli-ko bližja. Pravniki na primer imajo že po učnem načrtu fakultete predavanja o socioilogiji in o mednarodn&m pravu, ki se prepleta z našim učnim programom. Vojaško tematiko bomo v bodoče pri-bližali podrbčju, ki zanima visokošolce. Uspeh bo tnorda še večji kot v lanskem šolskem letu, ko smo zabeležili najbolj-ši učni uspeh in najboljše praktične re-ziiltate v primerjavi s prejšnjtmi leti. modernizacijo vojašnic, spalnic, kopalnio in ambulant. V garnizonu Ljuba šercerja v Ljublja-ni smo izvedeli, da se spremembe že uve-ljavljajo. Razumlji-vo je, da vseh spre-memb ne bo magoče izvršiti čea noč. Glede kovčkov, ki so našim fantom ta-ko v napoto, je bil komandant, polkov-nik Karl Leskovac mnenja, da jih bosta letos imeli še spomladanska In jesenska »garnitura« vpoklicanih rekrutov. Tadej Munili TRIBUNA STRAN 3 SIMPOZIJ SLOVENSKE DRUŽBENE MISLI FILOZOFSKA PROBLEMATIKA SIMPOZIJA Cdovek sam sebe manifestdra, se s a -potrjuje v delu. Frozivod njegove de-javnosti je udejanjenje njegovih sposob-nostd in v prodavodu človek sam sebe ogle-duje. Obenem se prefko proizvoda povezuje 6 sočlO've!kom. DoMer je nekaj samo zame (npr, zamisel, doživljaji, doMer ni povna-njeno (fcot načrt ali pesem ali uporabnd predmet), tudi ne more biti srfedstivo moje-ga povezavanja s sočLovekom. Delo je obe-nem tudi povezovanje človeka z naravo, narava vse bolj postaja njegovo delo, ogle-daflio njegove mcx5i, njegovo »anorgansko ielo«. V pogojdh blagovne prodzvodnje se de-tevcu njegov prodzvod odtuji (aliendra), protizvod nd nijegov, ampak postane Sredstvo, s pomočjo katerega si zado-volji svoje druge pt>trebe in sredstvo zado-vodjitve potrebe nekega drugega neznane-ga človeika. Ljudje so torej vezani drug fia drugega preiko potreb az. proko predme-tov, s katerimi zadovoljuje svoje potrebe. Drugi človek je zame samo, kodikor md Jahko nudii neki svoj predmet, kd je zame Jooiusiben. Pofcemitakem sem jaz v odnosu predvsein do predmeta in ne do človefoa. Olovek človeku postane predmet, sredstvo Badiovaljitve potrebe. Moja povezanost s sočlovekom je torej abstrafebna; ne nanaša ee na čdoveika, ampak na stv&r — zato go-vorimo itudii v posvarelih odnosih — ker Bo Ijudje med sabo povezani po stvareh in vfladajo stvari nad ljudmi in ne ljudje nad stvarmi, kar se na zunaj kaže v bem, 6& Je vseobde sredstvo povezave med ijudmi demar, zunanja kvantificirajoča sdla. Ker se človekov prodzvod odtujd, je nujno človek v procesu proizvaja.nja sam sebi odltujen, ker je njegov proizvod le rezultat proizvajalnega proceisa. Da je člo-vek sam sebi odtujen, pomeni, da se v de-lu ne čuiti domiačega, srečnega, da ne de!a z zadiovoljstvom, ampak nejevoljno, saj ga k delu priganja le eksistenčna nuja in ne notranja pobreba po ustvarjanju, samopo-trjev&nju. Ker je človek odfcujen svojemu proizvo-du, po katerem je vezan s sočlovekom, je oditujen tudi sodloveku in samemu sebi. Priroda mu je sovražna tuja siila in ne dcxm. Njegova ustvarjalnost, z&vestna de-javnost, kd ga lodi od živali, tako postane sredstvo lastne koeksistence in sredstvo medsebojne odtujenosti ljudd. Višefe doseže ta medsebojna alienacija (odtujitev) v kapitalizmu, ki pa hkrati po-raja tudi realno možnast za reintegracdjo dloveka, to je, za ustvaritev pogogev, kjer ČCovek človdku ne bo predmet, ampak 61o-veik. Izven ljudi ne bo potreben obči ab-straiktna povezovalec — denar — ki vse tndiivMualnositi reducira na galo kvantiteto, ampak bo njibova individuailniost njihovo samiorazliiikovanje. čloivekova dejavnost mu bo domača, pomenila mu bo užitelk, opred-metenje njegovih ust\arjalm.ih sposobnostd. -Samoupravljalnd odnasd vnašajo vrsto elemenitov, ki pospešujejo razoditujevanje (diezalienacijo) človeka). Na simpoziiju o alienaciji in reintegraciji našega človeka so razpraviljali o tem, ali je samoupiravlja.nj.e nekaj bisbveno novega, ali pa je samo fa-za v procesu odtuje\anja in ponio«Ynega razodtujevanja čtoveka. Ob teh vprašanju se neposredno zastavJja problem: je odtu-jenasit človeka (aldendraniost) večnostna, nezigodovinska, ald pa je nastala nekje v zgodovini zaradi določendh medčfoveških odnaso-v? Na simipoziju sta bili ,implicibno- ali eksp'Licitno zastopani obe stališčd. Vendar — če priistaneino na prvo — se potem člo-\«ika drži odtujenost sebd, sočHioiveku, pri-rodi in proizvajanju vseskozi, odkar ob-sfcaja človek in je vprašijiva le sfcopnja odr tujenosti ali razodtujenosti. Pasledica bd b;la, da človeik pravzaprav nrikdar ne bl bdl docela razodtujen, nerazcepljen iin celo-sten (redntegriran). Drugo sitališče nam da-je možnost raddkalnejše akcdje: trud za popolno ukinitev odtujenosti oloveka in za njegovo nerazklano ceilavutosft, za pomirje-nosit sedaj obstoječih protislovij. Ta pro-tisllovjia so dzraz borbe napsratdj med člo-vekom in družbo, človekom in prirodo, priodzvajalnimd silamd in odnosi, med upravljalci in proizvajalci itn. Preraščanje te borbe uvaja pomirjenost med na- sprotjd, ukinjanje protislovnosti, čeprav seveda ne različnosta. če proučujemo zgodavino človeštva, se je človek namreč odtujiil šele zaradd druž-bene delitve dela na fMčnio in ums^ko de-lo, zaradi privatnolastndških odnosov, ki so nastajafli obenem s to delitviijo. Z ukinja-njem delitve dela in lastndških odnosov kot politično-ekonomskih 0'dnosov, se prerašča tudd človekova odtujenost v njegovo inte-griramost. To sta seveda samo dva abstra-hirana najvažnejša vzro^ka, ki ju v dejan-sikem življenju spremlja še vrsta drugih momčntov. lz te kTatke skdce se vidd, da so odituje-vanje, raizodtujevanje in integriranje doga-janja, kd se ne morejo končati kar naen-krat, kot bd ustrelil; to pomeni, da ne mo-remo postati celo&tni ljudje z enkrataim dejanjem, kakor so nefkateri trdili na sdm-poziju, ampak še^e skozi proces z vztraj-niim delovanjem. Torej ne že zdaj in tu-kaj v našd omejenosti, ampaik v okviru sveto\'nostd in skozi več rodov. Obratno to pomend, da smo prav za-radi procesa zdaj že vendarle celovitejši, kat smo bili v nesam.aupravljaln.ih odno-sih. Tako neposrednii proizvajalec kot po sredni proizvajaleo se zbližujeta. Nepo sredni prodzvajalec postaja upravljalec in posrednii prodzvajalec, kd je bil poprej pre-težno samo upravljalec, postaja v samo-upraviljalnih odnosih diokaj bolj prodzvaja-lec, čeprav je večja spodbuda na strani fi-zičnega in je zbliževanje počasno. Zbliževanje dosegamo za zdaj v blagov-nio-tržnih odnosih. Diskusdja se je zato raz-vila tudd o tem, če je možno nadaljnje razodtujevanje sarnio v ok"viru trga, ali le s preraščanjem in ulkinjanijem trga. Del di-skutanbov je trdil, da trg sam po sebi še ne pomeni človekove oditujenosti ald neod-tujenostd. Drugi del pa je dokazo\al ravno obratno, izhajajoč iz dejsU'a, da trga same-ga po sebi sploh ni, ampak je to celdkup-nast Kagovndh odnosov med Ijudmi, ikl so se človeku odtujdili, postvareli in nasto-pajo zdaj proti njermu kot tuja, njih ob-vladujoča sila. Pogoj redntegriranja človeka je potemtakem ukinjanje, preraščanje trga, raiz.postvarelost odnosejv, kd bodo zopet postaii človeškii odnosd med ljudmi in ne-hali biti odnosi mied poosebljenimd stvarmi nasproti ljudem. Hkrati s spremembamd v bazd človeške družbe se bo morala spreminjati tudd člo vešika zavest. Če samoupra^janje na vseh področjih an nivojih poraja pomirjenje med naspratjd, seveda ne nepošredno, am-pafe posredao, diaiektično, na odtujen, to-da na čedalje manj odtujen način, se mo-ra preraščati, ne zgalj ukinjati, tui: dlia-lekitičnb miišljenje. človek čedaljs balj iz-haja iz samega sebe v svojih odnosih, je čedalje manj v protislovnlh odno?ih s sa-mam seboj in ker je zavest samo dloveška zavest, velja to tudd zanjo. Pilozofija, kd je najsplošnejša oblika za-vesti, mora vsa ta gdbanja, tako na po-dročju družbene bitd kot tudi v zavesti, ne samo spremljati, ampak tudi s svojo mi-seilno močjo, kot revolucdonarna zavest, če hooe biti takšna, pospeševatd in razjasnje-vati področja, kii so še motna. S tem, da spreminja svet v čtoveiku. spreminja nam-reč tudi človeka v svetu, ker človek in svet nista \naprej ločena Prikaaala sva le nekaj problemov s sdrn-paziija. Kogar protalematika zanima, bo obilo graddva lahiko dobdl v neših revijah ali stroko^ih publdkacdjah. T. in S. HRIBAR Ustvarjanje in vzporedni procesi TRIBUNA STRAN 4 O alienaciji in reintegraciji oziroma har-mo7iizaciji ustvarjalca, umetnosti in znano-sti o umetnosti so govorili referati Dušana Pirjevca Alienacija ter zgodovina, teorija in kritika literature, Frana Zadravca Od-tujitve in harmonizacije v slovenski knju ževnosti (1918—1941) I, Integracijska ideja v progresivni književnosti JI. del, in Spo-menke Hribar Reintegracija človeka skozi umetnosl. Zlasti Pirjevčev in Zadravčev referat, v katerem je alienacija oziroma reintegracija ugotovljena na konkretnih primerih domačih avtorjev in njihovih stvaritev, sta vzbudila živahno diskusijo, ki pa ponekod tako zaradi slabe dokumen-tiranosti nekaterih trditev, kakor tudi za-radi poinanjkljive obrazložitve, ni dosegla zaželenega učinka. V danem obsegu bom sknšal prikazati posamezne ugotovitve referatov. Zadravčev referat dokazuje, da književ-nost ni izvzeta iz alienativnih in integra-cijskih procesov. To se po njegovem mne-nju zlasti jasno kaže v naši književnosti med obema vojnama, kjer sta se oba pro-cesa v svoji diametralni nasprotnosti izra-zila najbolj jasno in nedvoumno. Referat ima injormativen nzačaj, zato v njem ni načilnih tez o alienaciji in integraciji, tem-več sta oba pojma opredeljena le na pod-lagi analize konkretn^ga literarno-zgodo-• vinskega gradiva. *?.*:•; ^¦--. :- - ¦-¦• • -! -: ¦-,-.„¦,. Prvi del referata dokazuje alienatipne elemente pri večini pomembnejših kato-liških piscev. Vse tovrstne ugotovitve refe-rata služijo za določitev metafizičnega po-ložaja obravnavanih avtorjev. Drugi del re-referata pa se ukvarja s pišci, pri katerih je po referentovem mnenju očiten opisa-nemu nasproten, reintegracijski proces. To so pesniki, pisatelji in publicisti, ki pri-znavajo materialistični svetovni nazor. V neki dobi so sicer alienirani vsi av-torji, gre le za stopnjo razvitosti te aliena-cije pri posameznih od njih. Tu na knji-ževnost- in pisce močno vplivajo njihovi so-cialni, nacionalni in nazorski principi. Od tod osamljenost religiozne umetnosti in njeno kozmično bratstvona eni, na drugi strani pa zavzemanje za realnost in nasto-panje zoper kozmičnost ter religiozno me-tafizičnost. Pirjevčev referat zavzema v razmerju z Zadravčevim docela nasprotno, polemično stališče. V njem avtor ugotavlja, da je pri pozitivistično metafizičnem pojmovanju alienacije literatura bolj ali manj zvest popisovalec alienacijskih stanj. Hkrati pa si izdeluje tudi integracijske ideje in vizije ter se uveljavlja kot realna integracijska sila. Literatura je potemtakem na eni stra-ni izraz in odraz alieniranega stanja, na drugi strani pa je nosilec integracijske ideje. Spričo tegai si 4>b posamezmh lite- rarnih delih ali ob posameznih avtorjihj lahko zastavimo vprašanja, kako natanko so opisali alienacijo, do kakšne mere so so spoznali in razumeli, koliko so njihove integracijske ideje smotrne, pametne, pro-gresivne itd. Takšno obravnavanje Iiterature pa je mo žno, dokler mislimo, da alienacija prav nič ne prizadeva eksistence in smisla litexa-ture same in da torej literatura lahko kljub ] splošni alienirani situaciji še vedno ne-okrnjeno opravlja vse svoje funkcije. To | pa pomeni, da alienacija ni vsesplošen po-jav, ki prizadeva prav vse človekove ak-tivnosti. Opisano ravnanje naše literarne zgodovine in kritike je tako, kot bi bil sredi alienacije nekje neki otok, ki se ga odtujevalni procesi sploh ne tičejo. Vpra-šati pa se moramo, kakšna je usoda lite-rature v alienirani situaciji in kako aliena-cija literaturo samo prizadeva. V tem tre-nutku pa nastopijo docela novi problemi, g| ob katerih se skoraj vse tisto, kar počne ^ velik del naše literarne zgodovine in lite-rarne kritike, zazdi ničevo. Te svoje teze Pirjevec nato eksplicira na 2upančičevem in Cankarjevem delu. Po njegovi interpretaciji je za 2upančiča svet a priori pripravljen, da se človek vključi vanj (integrira), vse je odvisno od njegove volje. To pa zmore le človek, kl je kot tak svet sam. Tu, se torej sr-ečamo * vduntarističnim stališčem. Vendar pa brž ko človek doseže integracijo (enotnost subjekta in objekta), postane nečlovek, bog, fikcija in kot tak prikrivanje aliena-cije, ki opredeljuje človeka. Odtod meta-fizika župančičevega pojmovanja človeka ln sveta Kakor župančič, tako je tudi Cankar go-voril iz alienirane situacije in tudi zanj .je bila integracija osrednji problem. Zato je tudi on iskal rešitve v .metafizičnih kate-gorijah. Vendar pa Cankarju v nasprotju z Zupančičem čista metnfizična rešitev ni zadoščala, zato je metafiziko hkrati tudi nenehoma zanikoval, čeprav je ni mogel nikdar docela ovreči. Cankar v svoji lite-raturi vprašanja integracije ni rasrešil, in sicer zato ne, ker bi se to lahko zgodilo le z metafiziko. Alienacijo je presegal samo s svojo revolucionarno prakso, ki je bila edina lahko proizvajanje biti. Poezija tako kot pri župančiču tudi pri Cankarju ni mogla biti poiesis kot je rekel Platon. Iz vsega tega sledi, da tudi literatura ni zgolj odraz alienacije, temveč da tudi ona do-življa odtujitev in tudi je odtujitev. Referai Spomenke Hribar se v celoti po-sveča funkciji umetniškega proizvoda in raznovrstnim alienativnim in reintegrativ-nim odnosom, ki jih le-ta s svojim nasto-pom povzroča. Osnovne teze njenega refe-rata bom zaradi omejenega prostora čisto na kratko ekspliciral: Umetniško ustvarjanje je potreba umet-nika; v njem se samopotrjuje. Preko svo-jega umetniškega akta se avtor povezuje z drugim človekom, to pa pomeni, da se povezuje sam s sabo. Medtem fco predstav-Ija sam proces ustvarjanja samopotrjeva-nje, pa pomeni realizacija umetniškega dela njegovo odtujitev avtorju. Umetnikovo delo se odtuji v korist umentikove lastne eksis-tence. Postane blago. Delo, v katerem se umetnik ni opredmetil kot človek s tem, da se je izpovedal sočloveku, se ne more realizirati kot umetniško delo, ker nima kaj realizirati. Umetnost spreminja pod-ročje človeku neznanega sveta v svet- zanj. s te?n ga spreminja in tako tudi posredno vpliva na njegovo akcijo. Totaliziranje člo-vekovih odnosov pogojuje tudi svojevrstno integriranje umetnosti in ostalih sestavin druzbene zavesti. Kratek oris diskusije: F. Zadravec: Presenetila me je Pirjevčeva formulaciJG, češ da je Zupančiču zadoščala metafizična razrešitev alienacije. Zdi se mi, da Zupančičevo liriko preveč enostran-sko ocenjujemo. Nunjost integracije je žu-pančič sicer iskal v biologizmu, kar je vsekakor zmotno, vendar pa je v delu svo-je poezije (zlasti v zadnji pesniški zbirki) ¦prišel do pravega odnosa do kolektiva. Zu-pančič je vitalist v naturnem, Whitmano-vem smislu: Nikoli' ni tajil svoje narave v poeziji. D. Pirjevec: v" referdtu sem bil zaradi obsežne problematike, ki se je v njem lo-tevam, močno shematičen. Zato vsi pojmi niso dovolj eksplicitni. Kar zadeva župan-čičevo pojmovanje kolektiva in naroda, je docela w dlani, da je vitalislično. Doživelje smrti je avtentičen stik z lastno eksisten-co. V zbirki čez plan je župančič preko tega doživetja. Zavidam tistim, ki morejo misliti novo človekovo bit brez metafizič-ne težave. B. Rudolj: Integracijo človeka i umetno-sti referat Spomenke Hribar zelo enostran-sko obravnava. Ustvarjanje ne more biti zgolj potreba umetnika, ternveč tudi ne-umetnika. Meje tu ni. Vzemimo za primer le Ijudsko umetnost. Tu odtujitev s pro-dajo nima pomena. P.,čelik: V knjižni zbirki Pota mladih sta lani izšli'dve knjigi, ki sta tipičen pri-mer alienacije. Ves problem človekovega bivanja je tu postavljen v seksualno sfero. Koliko ta literatura lahko služi reintegra-ciji njenih konzumentov? Zato postavljam vprašanje kulturne politike in politike knjižnih zalozb pri nas. N. Grafenauer EKONOMISTI 0 ALIENACIJI Na simpoziju, na katerem je bila bese-da alienacija skoraj vsaka druga beseda, so obravnavali alienacijo v vseh magočih smislih in zvezah in tudi z ekonomskega aspekta. Referate o vprašanju alienacije s tega področja so pripravili Franc Cerne, Janez Stanovnik in Viljem Merhar. — Vse alienacije, ki se kažejo v druž-bi, izhajajo iz materialne osirove. (Viljem Merhar). — Človek je v bistvu homo faber — pro-izvajalec. Pojavlja se mi neka Engelsova misel, ki jo je zapisal kot opombo. V njej loči težko in ustvarjalno delo. Zato je eno izmed temeljnih vprašanj, kako člove-ka dvigniti od težkega dela, s katerim si .zgolj služi eksisteneo, k ustvarlsinemu delu, ki je za človeka tipično. Človeka kot ustvarjalca lahko zgradi samo bodočnost. Izobilje materialne proizvodnje je tisti vzvod, ki bo to povzročil. Produktivnost se povečuje predvsem z izboljšanjem delovnih metod. Tu se združujeta fizično in ustvarjalno delo. Vsaka človekova ak-cija ni le trošenje mišic in energije, tem-več je tudi del človekovega miselnega dela. — če je človek kot proizvajalec racio-nalno bitje, čemu ne bi bil tudi kot po-trošnik? Vprašanje planiranja ni le vpra-šanje makrtoekonomije, temveč tudi mi-kroekonomije. Vsak človck na..f b' foil planer. Človek ima po svojih instinktih neomejene potrebe. Mi ekonomisti prične-mo s tem, kar nam je nekdo dal — s po-trebami. — (Povzetek nekaterih misli Ja-neza Stanovnika). — Alienacija je lahko pozitivna, ko sti- mulativno vpliva na razvoj proizvajalnih sil v držbi, in negativna, ko zavira razvoj proizvajalnih sil družb*. Obstoj blagovne socialistične produkcijc pomeni stinmla-tivn'o obliko proizvodnih odnosov za raz-voj proizvajalnih sil. Tako nastaia tudi pri socialistični afirmaciji delitvenih za-konov alienacija, ki ima svoje vzroke v različnih fizičniii in umskih sposobnostili ljudi. Naš poizkus reintegracije v obliki delavskega in družbenega samoupravljanja predstavlja osnovo za demokratično od-pravljanje alienacije. (Povzetek nekaterih misli Viljema Merharja). — Alienacija in reintegracija bosta kot dialeklični kategoriji v nekem pomenu be-sede vedno živa, konkretna dialektična proc^sa gibanja in napredka ... Popolne alienacije in reintegracije — ni bilo in je tudi ne bo. Njuna vsebina je v različnih epohah različna. Alienacije in reintegracvje kot take se zato ne more odpraviti z nc-kim teoretičnim metafizičnim postulatom, niti je ne more odpraviti frontalen napad na predpostavljeno alienacijo človeka. Končna ali absolutna reintegracija člove-ka in človeštva s samim sebojin z naravo bo nastopilo le z nkgovo smrtjo . . . Sprašujemo se, ali je blagovno denarna proizvodnja resnično tista oblika proiz-vodnje ... ki bi izginila, če bi. odpravili privatno lastnbio. — Da v socializmu po mnenju klasikov marksizma ne bo bla-g'ovne proizvodnje, imamo nešteto doka-zov. Obstoj denarja v socializmu je za Marksa prav tako absurden kot obstoj člo-vekove sužnosti. Prva naloga socialistične družbe je negi- ranje tistih blagovno — denarnih odnttsov, ki se pojavljajo kot izkoriščcvalski — me-zdnih odnosov .. ., odprava Ibla^ovnih od-nosov na področju produktne menjave pa zahteva daljšo dobo ... (Povzetek nekate-rih misli Franca černeta). — Pojmovanje, da bi bilo fizično delo iz-vor alienacije, se mi zdi dogmatično. Težko delo je Iahko tudi intelektualno delo. Vsaka specializacija je prav tako malo alienirana, kakor je lahko univerzalnost. Samoupravljanje kot kompen^acija za ob-jektivno alienacijo se mi zdi dokaj ne-varna dilema. Pojmovanje dela, ki označu-je delo kot ustvarjalno, se ml zdi dogma-tično, če ne metafizično. (Povzetek disku-sije Janka Kosa o Stanovnikovem refe-ratu). — Teza o pozitivni in negativni a'ienatiji se mi zdi nevarna, to nam dokazuje veliko primerov iz zgodovine. Celo nacističnJ Nemčiji bi na ta način lahko naprtili ne-kaj pozitivnih alienacij. (Misel Janka Kosa ob Merharjevem referatu). — Ce si ogledarno reterat F. černeta: če nimamo neprestanega procesa alienacij in reintergracij, mora nastaii nirvana. — Nič me Iogično ne more odtrgati od tega, da ne bi pojmoval alienacije kot neke usode. Ne mislim, da bi premaganje alie-nacije pomenilo nirvano brez problemav. (Misel Dušana Pirjevca ob Černetovem referatu). — Osnovna kontradikcija naše stvavnosti je v zahtevi, naj naša ekonomija funkcio-nira brez sile, in v dejstvu, da imamo na drugi strani ekonomijo, v katcri se po-javljajo težnje po monopolnem prdfilu. (Misel iz odgovora Franca Černeta). — Reterati postavljajo vprašanje, kaj alienacija sploh je. V njih prihaja do me-šanja pojmov kot so distanciranje itd. Vse-ga tega se ne da spraviti pod skupni ime-novalec. Pri problemu blagovno denarnih odnosov v našem času mislimo, da ni po-trebno izhajati samo iz neke Marksove vi-zije zanj bolj aH manj oddaljene bodočno-sti. (Povzetek razprave Borisa Ziherla.) — Ekonomija je tudi morala. (Janez Sta-novnik) < B. PAŠ Samoupravljanie in S sociološkega aspekta so obravnavali osredjije vprašanje simpozija referati J. Derganca (Delavsko samoupravljanje kot sredstvo dezalienacije človeka pri delu), Z. Mlinarja (Sociološki aspekti alienacije v mestu in na vasi) in P. Celika (Družbeni položaj vaške mladine pri nas), medtem ko je P. Kogej prispeval pripravljeno dis-kusijo o delitvi dela in izobraževanju. J. Derganc, je v zvezi z Ma;rxovim kon-ceptom allenacije med drugim opozoril tudi na to, da so bile do sedaj premalo analiizirane Marxove mikrosociološke ugo-tovitve in da si je »sodobna sociologija, ki v bistvu enotno poudarja pomen empi-rije kot svoje stvarne osnove, marsikje zaprla možnosti nadaljnjega razvoja ravno zaradi tega, ker -v empirično proučevanje ni vključila tistih, pretežno objektivnih, materialnih elementov stvarnosti, kot jih je znal Marx«. V drugem delu svojega feferata je ugo-tovil, da je osvobajanje člov&ka pri. delu pri nas postavljeno kot zavesten cilj člo-veških prizadevanj, da pa pri tem niso toliko pomembne samo pravnoekonomske formulacije, ampak konkretni pogoji dela in konkretni odnosi med ljudmi pri delu. V vsem njegovem prispevku na simpoziju pa je morda najpomembnejša naslediija misel, ki je praivzaprav zaiačiina za vse ta dva dm trajajoče razgovore: odločanje »Kot družboslovci lahko ugotavljamo ne-razviitcst samoupravljanja, veliko razJiko med norrnativno in dejansko družbeno stvarnostjo, kršitev samoupravnih pravic, neustvarjanje predpogojev za samouprav-Ijanje itd., vendar, če hočemo biti objek-tivni, mora ta kritika upoštevati naslednje: celotna družbena organizacija dela v da-našnjem svetu je v krizi in dosedanja gospodarska, znanstvena in družbefto poli-tična misel še ni iznašla sistema organi-zacije, ki bi bil s stallšča sodobnih po-treb človeka sprejemljivejši od samouprav-ljanja.« P. Kogej (ki se mu je pridružil kasneje tudi J. Jezernik) je v svoji diskusiji skušal dokazati (v nasprotju s trditvijo J. Der-ganca, da resnična družbenoekonomska svoboda človeka v našem času nastaja na področju dela ali je pa ni), da resnično svobodo lahko dosežemo le s skrajšanjem delovnega časa in da deljeno delo ni nujno zlo, ampak pogoj za povečanje produk-tivnosti. A. Bibič je opozoril na nekatere dileme sodobne sociologije. Vgotovil je, da bi zno~ rali več pozornosti posvetiti vprašanjem globalne strukture naše družbe, ki bl jo morali proučevati tudi bolj konkretno, mi-krosociološko; za razumevanje. našega druž-benega razvoja pa so pomembne tudi teo-rije o družbeni stratifiikaciji. Z. Mlinar je v svojem prispevku na sim-poziju poskušal odgovoriti na več vprašanj o razmerju med posameznikom in družbo, zlastj, pa o tem, kaj in koliko naj prebi-valci prispevajo za splošno družbene po trebe; kdo naj prispeva; ali vsi enako ali eni več in drugi manj; kaj in koliko bodO od družbe dobili in ali bodo dobili tisto, kar potrebujejo: »O kolektivnih potrebah, njihovem obsegu, intenziteti, vrsti In na-činu zadovoljevanja itd. načeloma ne more odločati prizadeti posameznik, lahko pa nanje v večji ali manjsi meri vpliva. čitn manj lahko posamezni prebivalci vplivajo na določitev tistega, kar se šteje za druž-bene potrebe, tem bolj je verjetno, da se bo pojavilo nasprotje med posameznikom in družbo ...« Nekaj svojih splošnih ugotovitev je nato referent prikazal glede na neposredo oko-lje, v katerem človek zadovoljuje večino svojih potreb, in sicer tako, da je primer-jal dva ekstremna tipa lokalnih skupnosti: razmeroma "majhno kmečko vas in veliko, mesto. * Referat je sprožil zanimivo diskusijo o načinu oblikovanja družbenih potreb in družbenih odločitev. J. Stanovnik je menil, da je to vprašanje, ki mora zanimati tudi politične vede, medtem ko je V. Rus go voril o tem, da si laže predstavljamo de-mokratično majhno grupo, kot pa nepo-sredno demokracijo na širši osnovi. Po njegovem mnenju bi bila ideja o nepo-sredni demokraciji možna, če bi obenem z njo realizirali tudl idejo o centralizirani kontroli, zibiranju podatkov in evidenci. Te naloge naj bi opravljali neki organi študijskega značaja, odločale bi pa delovno organizacije same. J. Hvala se je v svoji diskusiji zavzel za enoten sistem samoupravljanja, ki po meni vsaj hipotetično pot k asociaciji pro-izvajalce.v: k novi totalizaciji družbe, ki pa ne sme biti samo vsota posameznikov ali demokratičnih korporacij. P. Jambrek TRIBUNA STRAN 5 Kadri v transportnih dejavnostih Konec decembra 1963 je bilo na ma-riborski višji ekonomsko komercialni šoli posvetovanje o ekonomskih kad-rih v transportnih dejavnostih. Na njem so sodelovali predstavniki neka-terih transportnih in špediicijskih pod-jetij, predstavniki skupnosti PTT, pred-stavnik gospodarske zbornice Maribor, posebej pa moramo omenitd, da se je posvetovanja udeležil tudi pomočnik sekretarja za promet inž. Stojan Šu-,bic. Prisoten je bil tudi svetnik JŽ S. Seferagič iz šoJskega centra skupnosti železniških transportnih podjetdj Za-greb. Posvetovanje je bilo sklicano na ini-ciativo VEKš, ene izmed redkih instd-tucij, ki se ukvarjajo z vzgajanjem kad-rov za transportne dejavnosti. Iz uvod-nih besedi ravnatelja VEKš Tineta La-ha in predstojnika oddelka za transport dr. Danila Požarja ter iz živahne raz-prave v^e sodelujočdh smo posneli na-slednje osnovne ugotovitve: — transportna podjetja nimajo sko-raj nobenega ekonomskega kadra in sploh nobenega, ki bi bil po svaji izo-brazbi specdaliziran za transportne de-javnosti na višjem ali visokem ndvoju; manjka ji celo kader z maturo (pogoj za vpis); seveda to povzroča gospodar-stvu ogromno nepotrebnih izgub; — potrebni so predpisi o strokovni Lzobrazbi kadrov v transportndh. dejav-nostih, podobno, kot je bilo urejeno za zunanjo trgovino; — ne gre za izmenjavo nešolanega, a zaradi bogatih izkušenj dobrega kad-ra, s šolanim, ampak za dopolnitev zna-nja s študijem; — na posvetovanju so sestavili nov okvirni učni načrt oddelka za transport višje ekonomsko komercialne šole v Mariboru, s katerim naj bi vzgajali ekonomiste za transportne dejavnosti vseh vrst (dosedaj je organizirano vpi-sovala samo železnica), ki bi izpol-njevali med drugim tudi pogoje pra-vilnika o strokovni kvalifdkaciji vodil-nih in strokovndh nslužbencev, ki se ukvarjajo z zunanjetrgovinskimi posli; — posebna komisija strokovnjakov iz operative in z VEKŠ bo sestavila podrobnejši učnd načrt in učne progra-me speciaJnih predmetov. S komisijo bo sodelovala tudi vrsta podkomisij iz posameznih panog transportnih dejav-nosti. mm Sveti lctnikov Po dokaj živahni, četudi kratki de-javno&ti, je lanskim svetom letnikov višje eCconomsko komercialne šole v' Mariboru potekel mandat s koncem šolskega leta. Zaradi tega sta se sredi decembra sestala na skupni seji oba sveta letnikov, da se ponovno konsti-tuirata in začneta z rednim delom. Sveta sta razpravljala o programlh obvezne šolske prakse, ki jo morajo vsi redni študentje opraviti v februar-ju; sprejeli so nekaj dopolnilnih ptred-logiov k osnutku programov prakse. Zlasti je treba omeniti žedjo študen-tov, da bi jim delovne organizacije, pri katerih bodo prakticirali, določiJe mentorje, ki bi jdm pomagal uresničiti oziroma izvesti program prafcse. Tak mentor bi moral dobro poznati pod-jetje in obenem tudi pedago&ke in or-ganizacijske prijeme, ki so potrebni za dobro izvedbo šolske praikse. Zato bi bilo najbouje, ko bi bil to predsiavnik izobraževalnega centra delovne organi-eacije. Podrobno so se dogovorili tudi o tem, kako bodo informirali vse štu-dente o podrobnostih programa prak-se in o potrebnih organizacijsikih ukrepih. Pri tem so ponovno ugoto vili, da je lanska šolska praksa popol-noma dosegla svoj namen in da torej niso potrebne bistvene spremembe za letošnjo praikso. mm Ze od. nastanka mariborskih višjih šol razpravljamo, polemiziramo in kritiziramo kulturno življenje ma-riborskih študentov, ki pa se za vsem tem skriva nekje v ozadju. Govorimo o pasiv-nosti in aktivnosti študentov, o slabem obiskovanju predstav, na skupščinah zdru-ženj študentov po šolah pa govorimo, kaj moramo napraviti in kako bi naj naredili. In ved.no osianemo pri istem. Kujemo lepe^ načrte, sprejemamo sklepe, vsega tega pa v glavnem ne izvršujemo. * Ce se ozremo na pretekle študentske kulturne dogodke, lahko ugotovimo, da jih je bilo precej, vendar smo na vseh teh prirediitvah opaizili zcCo majhen obisk študentov. Izjema so edino študent-ski plesi, ki jih vsako leto prireja odbor združenja študentov, saj je na njih vedno mnogo študentov. Prav tako so se ved-no tudi obnesle prireditve poezije in jaz-za ter natečaj za najboljšo mariborsko popevko »Katedra 62«. Zelo malo študen-tov pa vidimo na raznih koncertih in na ostalih kulturnih prireditvah, prav tako pa smo komaj lefcos uspeli dobiti večje število študentov za študentski abonma. . Na posameznih šolah imajo tudi proslave v počastitev raznih državnih in republi-ških. praznikov, vendar moram reči, da so te proslave dokaj klavrne. Recitacija, govor in konec. Mislim, da s takimi pri-reditvami nikakor ne moremo biti zado-voljni. Na odboru združenja študentov mari-borskih visokošolskih zavodov je kultur-na komisija sprejela lep program kultur-nega življenja študentov, vendar je le-ta v glavnem samo na papirju. V načrtu je ustanovitev pevskega zbora, ki je začel delati že lani, vendar je zaradi premajh-nega števila članov že po nekaj vajah raz-padel, pa ustanovitev študentske dram-ske skupine in študentskega plesa. Kul-turna komisija pri združenju študentov si je res zadala lepe načrte in tudi raz-delila delo med svoje člane. Kakor hitro pa bi morali začeti s konkretno organiza-cijo pe- šolah, pa se delo nekje ustavi. Mogoče še nabijejo na oglasno desko na šoli kakšen list, študentje pa list prebe- IMariborski študentski kulturni problemi rejo in pozneje pozabijo na to. V kolikor se prijave naberejo, pa zopet preteče ve-liiko časa, predno pristopijo k naialjnje-mu izvrševanju naloge. Ne morem trditi, da je za vse kriva komiisija, saj ne razpo-laga niti s potrebnimi prostori niti z do-voljno količino denarnih sredstev. Vzemi-mo samo študentski ples. Vsekakor bi v Mariboru nujno potrebovaJi štuidentski ples vsaj ob sobotah, na katerem bi se lahko študentje zabavali, tako pa je v vsem Mariboru ples samo v eni majh-ni dvorani. Dvorane, ki so na razpolago, pa so predrage ali neprimerne za ples. Velik problem je tudi majhno število štu-dentov na kulturnih prireditvah. Vseka-kor bi bilo traha za povečanje obiska organizirati dobro reklamo in poskrbeti za kvaliteitie prireditve. Kultuma komisija je tudi v preteklih obdobjih organizirala študentske in bru- covske tedne Ce pogledamo program enega takšnega tedna, ugotovimo, da pri kulturnih prireditvah dajo mariboirski študentje včasih samo eno lastno priredi-tev ali pa tudi nobene. Gotovo bi dosegli več obiska na prireditvah, če bi aktivno sodelovailo več študentov, kot pa, če ima-mo samo »iziposojene« točke. Kultumo življenje bi vsekakor poživilo študentsko kulturno umetniško društvo, saj bi lah-ko v tej obliki dela organizirali veliko več študentskih prireditev z lastnim pro-gramom. Problem je seveda zopet, kje dobiti prostor za klub, toda že v jeiseni le-tošnjega leta bo zgrajena prva stavba bo-dočega študentskega naselja in v njej bi lahko klub prav gotovo dobil prostore. Kraitka dofca štuidija tudi odločilno vpliva na to dejavnost, saj bi na primer člani pevskega zbora lahko peli v zboru največ dve leti in pol. -niš Kako pomagati izrednim študentom? Izredni slušatelji višjih in visokih šol so v Celju in okolici v mnogo slabšem položaju kot tisti iz Ljubljane ali Maribora, ki imajo take šolske uštanove v domačem mestu. Ker je potreba po kadrih tudi v celjskem okraju zelo velika, so začeli premiš-ljati, kako bi jim olajšali študij. Anketa, ki jo je napravil zavod za pedagoško službo, je poka-zala, da je na celjskem območju okrog 800 oseb, ki študirajo izredno. Med njimi je okrog 360 prosvetnih delavcev, ki deloma že imajo položaj, za katerega je potrebna višja šolska izobrazba. iMenijo, da bi bilo izrednih študentov še več, če bi bili pogoji ugodnejši. Da bi izrednim slušateljem olajšali položaj, nameravajo v Celju ustanoviti poseben center za višje in visoke šole. To bi bilo pravzaprav več centrov matičnih šol, ki bi bili med seboj povezani v enoten center. Zato so v proračunu za prihodtije leto že rezcrvirali nekaj sredstev. Nekaj sredstev za kritje stroškov naj bi prispevali iz skladov, nadalje bi pomagale tudi matične šole in tudi študentje sami bi prispevali majhen delež. Predvidevajo, da bi tak center posloval pri eni izmed sred-njih šol, dclati pa naj bi začel v zafetku drugega semestra. Center ne bi bil namcnjen samo organiziranju predavanj, temveč bi v Celju slušatelji opravljali tndi izpite ipd. Pri o^rajnem svetu za prosveto in kulturo so ustanovili possbno kornisijo, ki ima nalogo, da prouči pogoje in pripravi vse pptrebno. J. V. PLEMENITA JEKLA H :gljikova, legirana in visoko leg:-rana valjana — kovana — lita PNEVMnx^-darsko razstavišče. če akcija ne bo pravočasna, bo še ta majhna možnost pro» ŠTUDENTJE IN liMETNOST FILIVISKEGA USTVARJANJA Prizor iz zahodnonemškega filma Svitanje režiserja Wolfganga Strohmeyerja V nasprotju z drugimi umetnostmi, kot so drama ali poezija, ki so takorekoč že tradicionalna sredstva izražanja študent-eke miselnosti po celem svetu, je kinema-tografija ali točneje — umetnost filmske-ga uis-tvarjaaja — vzbudila zaniimanje za mo pri majhni skupini maloštevilnih en-tuziastov. To lahko razumemo, če pomi-slimo na precejšnje stroške, ki jih zahte-vata filimski studio in oprema, in si jifo zaradi tega lahko privošči le malo uni-verz. Povrh tega pa je tudi precejšnja te-žava prenesti sad inspiracije od scenarija ina celuloid in zahteva določeno strokov-no izobrazbo. Za kinematografijo so jezikovne težave relativno majhen problem. Filmski ustvar-jalci imajo namreč možnost, da z giba-njem izražajo svoje misli. Zaradi tega je film verjetno najbolj niednarodna izmed vseh umetnosti. Vse to Je povzročilo, -da so delegati na 9. in 10. mednarodni študentski konferen-ci pooblastili Internacionalni biro za kul-turne dejavnosti (International Bureau for Cultural Activities — IBCA), da orga-nizira posebne seminarje za mlade film-ske ustvarjalce. Ti seminarji naj bi jim omogočiH izmenjavo idej in nudili pri-ložnost za praktične izkušnje pri delu v filmskem studiu pod nadzorstvom profe-sionalnih filmskih delavcev. Da bi dosegla uspehe, ki jih je imel pr-vi seminar, ki je bil v avgustu 1961 v Aachenu v Zvezni republiki Nemčiji, je IBCA vzpostavila stike s številnimi štu-dentskimi združenji v Evropi. Namen teh je bil raziskati rnožnosti za organizacijo drugega seminarja v letu 1963. Odgovor, ki je prišel iz Holandije, je bil zelo ugo-den. Tri nizozemske organizacije, NSR (The Netherlands Student Council), ASVA (The Amsterdam University Student Uni-on) in NFI (The Netherlands Film Insti-tute) so pokazale veliko zanimanje in so bile pripravljene sodelovati. Dalje je ASVA imela v načrtu organizacijo druge-ga študentskega filmskega festivala, NFI pa jubilejno desetletno srečanje Ijubite-ljev filmske umetnost?! Prvi filmski festi-val, ki ga je organizirala ASVA — z ime-nom CINESTUD, je imel na sporedu 81 študentskih. filmov iz 12 dežel. Po mno-gih zasedanjih so odločili, da bodo semt' nar IBSA, filmski festival ASVA in letno srečanje NFI organizirali ob istem času, in na istem mestu pod nazivom Inter-national Film Study Days in sicer v Am» sterdamu od 13. do 20. septembra 1963. Semlnoir Seminarja se je udeležilo dvajset film-skili delavcev — študentov iz Belgije, An-glije, Nemčije, Grčije, Nizozemske in Švice. Preden so udeleženci seminarja prispe-li v Amsterdam, je vsak izmed njih do-bil kopijo scenarija z naslovom »The Far-mer and the Miller«, ki so ga potem izde- lali v filmskih studijih nizozemske film-ske akademije. To je bil res lep primer mednarodnega sodelovanja pod vodstvom znanih nizozemskih režiserjev Louisa van Gasterna in Georgea Huizerja. Prispel je tudi Oskar Rosander, ki je snemal filme pod režijo svetovno znanega švedskega režiserja Ingmarja Bergmana. CINESTUD 1963 Neumorni amsterdamski študenti, ki jili je vodil Ernst Simons, so urejali ka-taloge in vse druge tehnične stvari. Nji-hova zasluga je, da so na festivalu pred-vajali 65 filmov iz raznih dežel, med ka-terimi so bile Avstralija, Belgija, Kanada, Ceškoslovaška, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Nizozemska/ Spanija, Švpdska, Švica, Anglija in ZDA. Nagrade Srebrno rožo nizozemske filmske zveze in s tem prvo nagrado je dobil madžar-ski film Koncert in sicer za odlično te-mo in kvaliteto ter za izvrstno sliko. Drugo nagrado so prisodili češkoslova-škemu filmu Strop za odlično podajanje portreta mlade žene z njenimi socialnimi problemi. Film traja 42 minut, izdelali pa so ga v Pragi na akademiji za glasbo. Nizozemski princ Bernhard je podelil srebrno medaljo najboljšemu nizozemske-mu filmu. To nagrado je dobil 15-rninut-ni film Nicolaja van der Heydeja Votla aleja. Mnogo filmov je obravnavalo tudi ras-ne probleme. Med temi je vsekakor omembe vreden 8-minutni film londonske šole za filmsko tehniko pod naslovom Razpis ODBOR ZA MEDNARODNO DEJAVNOST PRI UO ZSJ UNIVERZE V LJUBLJANI RAZPISUJE NATECAJ ZA DVE ŠTIRINAJSTDNEVNI STIPENDIJI V GOTTINGENU (ZVEZNA REPUBLIKA NEM-ClJA) V MESECU FEBRUAR-JU.1964. POGOJI SO SLEDECI: 1. OBVLADANJE NEMSKEGA JEZIKA (ZNANJE JEZIKA BO PREVERJENO) 2. DOBER UCNI USPEH 3. AKTIVNOST V ZŠJ IN V OSTALIH DRU2BENO PO-LITICNIH ORGANIZACI-JAH NAMEN ŠTIPENDIJE JE PRO-UCEVANJE ENEGA IZMED POJDROCIJ STUDENTSKE PROBLEMATIKE V ZVEZNI REPUBLIKI NEMClJI (STU-DENTSKE ORGANIZACIJE, MATERIALNI IN ŠTUDIJSKI PROBLEMI, ITD.). STROSKE POTOVANJA BO PLACAL ODBOR ZA MED-NARODNO DEJAVNOSTV KANDIDATI NAJ POŠLJEJO PROŠNJE NAJKASNEJE DO 25. JANUARJA NA NASLOV OMD,, POLJANSKA 6 O IZBORU KANDIDATOV ODLOCA UO ZŠJ. Cesta rane žalosti. šbirJminutni film Gi-bajoča slika Franka Paineja z univerze v Illinoisu je dobil bronasto medaljo. Zelo dobra sta bila še nizozemski film Ptič in nemški film Ladja. B. R. VISOKO V PERUJSKIH ANDIH Visokošolstvo se skuša spet uve-Ijaviti visoko v gorah Andov! Gre za poizkuse University of San Cristobal in Svetovne univerzitet-ne slušbe (WUS), ki skušata prilagodi-ti šolstvo regionalnim potrebam. Čeprav je mesto Ayacucho, v njem je sedež San Cristobal univerze, odda-Ijeno od Lime le nekaj sto kilometrov, ga le tezko odsežemo. Dospemo lahko na tri načine: popotovanje s konji tra-ja teden dni, z jeepom dva dni in z majhnim letalom, namenjenim lokal-nemu prometu, nekaj več kot eno uro. Ayacucho je staro mesto koloniali-stov, ki so ga zapustili Indijanci v devetnajstem stoletju, ker so zaprli vse rudnike. V Ayacuc.hu so imeli tudi uni-verzo, katere ustanovitev sega nazaj o 16. stoletje, zaprli pa so jo po odhodu špancev. Mesto s 15.000 prebivalci je umiralo, obdržalo je le še naslov se-de&a provincialne vlade in katedralo, kajti večina mladih Ijudi se je priče-la izseljevati. Danes je to mesto zopet zaživelo, morda ne v takem obsegu kot nekdaj, pa vendar je na najboljši poti, da ga bo preseglo v vseh pogledih. Vzrok te-mu je predvsem univerza, ki so jo spet otvorili leta 1958 in pa študent-je, ki bodo kot strokovnjaki odločali o bodočem razvoju mesta in pokrajine. Njihova naloga je velika, kajti prebi-valci mesta in okolice so predvsem obubožani in nepismeni Indijanci, ki se s suženjskim delom tolčejo skozi življe-nje, če lahko sploh to imenujemo živ-Ijenje. Njihov najpogostejši poklic je pastirstvo — črede ovac, last nekaj bogati družm, pasejo po pobočju An-dov. Univerza je imela v svojem učnem programu ustanovitev katedre za pod-ročja, katerih strokovni dvig je nujno potreben za izboljšanje življenjskega STARODAVNA UNIVERZA BO ZOPET ZAZIVELA Starodavno mesto Inkov Macha Picho v južnih Andih v Peruju standarda te province. Danes še nor-malno delajo agronomska, strojna, del filozofske fakultete, razen tega predvi-devajo ustanovitev medicinske fakul-tete, kajti potrebe po zdravnikih so izredno velike. Ker je bilo organizira-no šolstvo prekinjeno za daljše obdob-je, se je čutilo precejšnje pomanjkanje solidnega znanja dijakov, ki so se vpi-sovali na fakultete. Posebni dopolnilni tečaji so dijaku, bodočemu študentu, izpopolnili pomanjkljivo znanje in ga usposobili s solidno osnovo za študj na univerzi. Zanimive so besede prvega rektor-ja obnovljene univerze dr. Fernanda Romere: »Namen univerze je ugotav-Ijati velike gospodarske odklone, ki so se globoko zajedli v našo stvarnost in imajo izredno močno tradicijo. Na-ša največja naloga je z znanstvenimi raziskavami doprinesti ekonomskemu in socialnemu napredku Ijudi.« V eksperimenlalnem progrdmu uni- verze so bile predvidene te znanstvene panoge: biologija, geotogija, tehnika in antropologija. Razen tega pa &e viso-ke šole za socialne delavce, medicinske sestre in babištvo. Da pa bodo diplome študentov in njihovo znanje prišlo res-nično med Ijudstvom do veljave, uni-verza zahteva, da vsak diplomant po-polnoma. obvlada jezik dcmačinov, saj npr. v okolici Ayacucho več kot 10*1% Ijudi ne zna španščine. Pomoč, ki jo daje država univerzi, ni velika, tako da ostane malo denarja za izgradnjo. objektov. Izhod v sili so poiskali v starih zapuščenih hišah ko-lonialistov, od katerih so bili nekate-re že v precej razpadajočem stanju, in tako omogočili predavanja vsaj v naj-skromnejši obliki. Profesorski zbor se-stavljajo nekateri že dobro znani stro-kovnjaki Peruja, razen tega pa je rek-torju univerze dv. Romeru uspelo pri-dobiti nekaj mladih prdfesorjev, ki so se prostovoljno prijavili k sodelovanju. Profesorji in študentje dobro vedo, da bo z veliko truda in dobre volje ta po-izkus gotovo uspel, tako da eksistenca univerze ne bo več vprašanje. I. š. INDEKS SN... ATLETIKA Dolgo sem ga iskal po fakulteti. Ni čudno, če ga nisem mogel »uje-ti«, saj ima Članski rekord v teku na 300 in 400 metrov, štafeti 4 x 490 metrov in švedski štafeti. Tak je Janez Stanovnik, štu-dent fakultete za strojništvo: — Prvič sem nastopil z devetnaj-stimi lcti kot rezerva v ekipi TSŠ na srednješolskem prvenstvu v Lju-bljani. Zmagal sem. Moj trener je od tega prvega uspe-ha, ko sem začel tudi redno treni-rati, tovariš Skušek, s katerim se odlično razumeva. Sedaj seon član Olimpije, ki naj bi bila študentski športni klub. Ta me-sec bom odšel na skupne priprave na Pohorje, marca pa v Makarsko. V Ljubljani treniratn vsak dan ra-zen torka po uro in pol. Pri treningu me zeld ovira nered-na prehrana, delno zaradi preda-vanj na fakulteti, ki se včasih za-vlečejo, jesti pa bi moral vsaj štiri ure pred treningom. — Kaj pa tvoj študij? — Z izpiti sem na tekočem. Tudi pri tem se moram prilagajati zdaj študiju, zdaj športu. Izpite oprav-ljam v glavnem do junija, kujti po tem se začne atletska sezona in za študij ni več časa. Tako je šlo v preteklih dveh letih, upam pa, da bo tako tudi letos. Sem tudi športni referent pri FO in prav sedaj usta-navljamo športni klub. Venriar me je kar malo sram, da je med naši-mi študenti tako malo zanimanja za šport. — Tvoji načrti v letošnjem letu? Imatn namen redno trenirati in upam, da mi bo uspelo vsaj deloma uskladiti moj trening in študij. Večjih ciljev v prihodnji atletski sezoni nimam; rad bi ostal v držav-ni reprezentanci in tekmoval za nje-ne barve na tekmovanjih doma in v tujini. Pripravljam se na balkanske igre, ki bodo prihodnje leto v Albaniji v Tirani, prav tako pa tudi že na evropsko atletsko prvenstvo 1. 1966. — AM si že bil na kakšnem tako velikem tekmovanju? — Da, lani sem bil na Balkaniadi in uspelo mi je postaviti nov sloven-ski rekord v teku na 400 metrov. Naj povem še zanimivost, da mi je kot enemu izmed zelo redkih uspelo priti t stik z »dobro čuvaninn« al-banskimi atleti. Fantje so bili zelo prijazni, a pogovarjali smo se lahko le med ogrevanjem, ko so bili odda-Ljeni od spremstva. — Tvoj največji uspeb doslej? — Lanska osvojttev naslova držav-nega prvaka v teku na 400 metrov in nastop v reprezentanci Balkana v dvoboju z atletsko reprezentanco Skandinavije v Helsinkih. L. Vuga Smučarski tecaji na pragu Zimske počitnice so pred vrati in z njimi tudi smučarski tečaji. V or-ganizaciji komisije za telesno kul-turo in izvenarmadno vzgojo ljubljanske univerze ter v sodelovanju fakultetnih ko-misij in zveze študentskih športnih orga- • nizacij bo na Vojskem nad Idrijo, na Sor-ški planini, Mežakli in v Kranj>skii gori januarja in februarja nič rnanj kot 14 smučarskih tečajev. Začetniški in nadalje-valni tečaji bodo na Vojskem, Sorški pla-nini in Mežakli, študentje, ki so dobri smiičarji, pa se bodo zbrali v Kranjski gori. Pregled smučarskih tečajev je v krat-kem takle: Na Vojiskem bodo od 29. I. do 5. II. smu-čali študenti filozofske faikultete in študen-ti elektrotehniške fakultete (predvidoma 30), sledili jim bodo od 6. do 13. II. študen-ti strojne fakultete in PNT (predvidoma 30). Le-te bo od 14. do 21. zamenjalo 30 ekonomistov in pravnikov. Kot zadnji pa bodo na Vojskem od 22. do 29. II. študen-ti medicinske fakultete in absolventi ljub-ljanskih fakultet, skupno 30. Na Sorici bodo od 3. do 11. II. gostje študerti FAGG, biotehniške in pravne fa-kultete (35). Te bo 12.11. zamenjalo 3f študentov FNT in strojne fakultete ter pravni&ov. Ostali bodo do 19. II. Na Me-žakli bo tečaj otvorilo 40 medicincev, štu-dentov FAGG in biotehniške fakultete in to od 5. do 12. II. Od 13. do 21. II. pa bo-do tam ekonomisti ter študenti filozofske in elektrotehniške fakultete (skupno 35). Smučarji, ki že obvladajo veščine na »dilcah«, se bodo zbrali v Kranjskf gori in sicer v domovih občin Ljubljana-Cen-ter in Ljubljana-šiška. V prvem bodo od 4. do 10. februarja pravniki, ekonomisti, strojiniiki in študentje FAGG, skupno 60. iš^M^^f^^m Za njimi bodo prišli od 10. do 16. II. el&k-triki in študentje FNT in FAGG; 45 po številu. \ Dom Ljubljana-Šiška bo imel na oskr-bi od 20. do 26.1» študente pravne, eko-nomisike iin FNT, predvidoma 30. Od 4. do 10.11. študente strojne in FNT (pr-bUžno 60). Od 10. do 16.11. študente bio-tehniške, elektro, filozofske fakultete in FAGG, skupno nekaj čez 60, ter končno od 16. do 22. II. študente pravne in medi-cinske fakultete, ki jih bo skupno 40. Na razpise se je na nekaterih fakulte-tah prijavilo presenetljivo malo študen-tov, na drugih pa veliko. Tako je ostalo nekaj kapacitet neizkoriščenih, saj je pri-bližna skupna številka prijavljenih štu-dentov ljubljanskih fakultet, ki bodo od-šli na smučarske tečaje, 650, maksimalno število prostih mest pa je bilo skorajda 1000. Za to gre nedvomno vsa pohvala organizatorju, saj je znano, kako težko je dobiti mesta za prenočevanje v zimski sezoni, posebno pa še v času zimskih po-čitnic! Novost v prijavi za letošnje smučarske tečaje je bila ta, da so morale komisije na fakultetah izbrati in določiti za tečaj tiste študente, ki so zadostili študijskim pogojem. Mnenje članov komisije je bilo, da je na fakulteti prva naloga študen-ta, da se uči, m samo takim študentom je univerza omogočila sodelovanje na smučarskih tečajih, ker so jih le-ti za-radi napornega študija tudi potrebni. Ak-tivna rekreacija je pač potrebna tistemu, ki je vestno študiral, ne pa tistemu, ki je semester taikorekoč »prespal«. Vse fakul-tetne komisije so se tega načela tudi dr-žale in prišlo je do zanimive ugotovitve. Le majhen del študentov je odpadel zara-di te zahteve, to pa pomeni, da je bila Pred tretjo zimsko študentsko olimpiado Kot smo ke poročali, bo od 11. do 16. fetrruarja na Ceškoslovaškem v Spindlerovih mlmih v Krkonoših tretja zimska študentska smučarska univerziada. Po prvi univer-ziadi, ki je bila leta 1960 v Chafnonizu v Franciji, in drugi, dve leti kasneje v Villarsu v Svici, bodo tudi na Ceškem nastopili naši študenti-smučarji. Na obeh dosedanjih tek-movanjih so naši predstavnik dosegli lepe uspehe. (Umeniti je treba, da sta bili pred uradno prvo zimsko univerziado v Chamonixu še dve podobni tekmovanji in sicer v Oberamrmrgauu, kjer je v skokih osvofil naslov študentskega prvaka v>aš Gorišek, in na Sar planini, kjer so se naši tekmovalci prav tako uvrstil na vldna mesta.) Organizatorji letošrtje zimske univerkiade si prizadevafo, da bi dobila ta prireditev enak pomen kot ostala velika mednarodna smučarska tekmovanja. Univerziada je že priznana od mednarodne smučarske zveze — FIS, prav tako pa je tudi v uradnem kole-darju Smučarske zveze Jugoslavije. Zato bodo posamezne države na to tekmovanje gotovo poslale svoje nafboljše smučarje-študente. Tudi Jugoslavija je prijavila svoje najboljše zastopstvo. Naše barve bodo v Spindlerovih ¦mlinih verjetno zaslopali tile tekmovalci in tekmo-valke: % V alpskem smučanju: PETER LAKOTA, absolvent gozdarstva, ANDREJ KLINAR, Student gozdarstva, KRISTA FANEDL, absolventka ekonomske fakultete in MAJDA AN-KELE, Uudentka visoke šole za telesno kulturo. # V skokih: PETER ERZEN, študent elektrotehnike in OTO GIACCOplELI, štu-dent ekonomije. 0 V tekih: študenta visoke šole za telesno kulturo ROBIDA in RAJSP. Zal je negotova udeležba Lakote ter Fanedlove in Ankeletove, kajti vsi trije so pri-javljeni za veliko smučarsko tekmovanje za pokal Kandahar, ki bo 16. in 17. februarja, to je ob zaključku zimske univefziade. Ce omenjeni trije ne bodo mogli nastopiti, jih bodo zamenjali Zmaga KLOFUTAR, študentaka atrhitektura, ter Mariborčoma Aleš GVČEK in Tone VOGRINEC, študenta mariborskih višjih šol Za rezerve v tekih sta določena Ijubljanska študenta AMBROŽIC in MARION. Tekmovalce in tekmovalke bo vodil na češko Boris Kiirner. v spremstvu pa bo tudi inž. štefan Hočevar, predsednik komisije za smučanje FISU. TOMAZ ZAJC zastopana domala naravna selekcija ali z drugimi besedami »študent, ki študira, je aktiven tudi na drugih poljih!« Da se ne bi to načelo zlorabilo, so vsake zamenjave prijavljenih in določenih študentov za tečaje po lastni želji nemo-goče. Iabrani študent se lahiko odjavi, to-da na njegovo mesto pride študent, kl ga določi fakultetna komisija. Le pisme-no potrdilo komisije na fakulteti (fakul-tetnega učitelja) se upošteva pri zamenja-vah. Začetniški in nadaljevalni tečaji bodo Oiseimdnevini, za smuičairje, ki že znajo smučati, pa bodo tečaji 6-dnevni. V Kranjski gori bodo tečajniki dobili tudi karte za žičnico, kajti uprava žičnice je odobrila poseben popust, toda žal le za študente udeležence tečaja in ne za vse, ki botio v času zimskih počitnic priišli smučat v Kranjsko goro. V tečajih bo pouk na smučiščih trajal dnevno pet ur (dopoldne 3 ure in popol-dne 2) in sicer pod vodstvom smučarskih učiteljev in vaditeljev. Le v tečaju za do-bre smučarje bodo v popoldanskih urah Se predavanja. Tečajev se bodo udeležili tudi nekateri člani faikultetnih komisij in fattcultetni profesorji, kii imajo pravico udeležbe pod istimi pogoji kot študeritje. Natančna navodila za odhod na tečaje in ostale podrobnosti so objavljene na oglasnih deskah posameznih fakultet. Vse morebitne nadaljnje informacije se dobe na fakultetnih odborih ali pri referentu za telesno kulturo pri tajništvu univerze, Trg revolucije 11. Uredništvo Tribune želi študentom in študentkam-smučarjem v času zimskih po-čitnic obilo zabave in dobro smuko. T. ZAJC IVIORDA ŠE NE VESTE, DA... ... je eden najboljših smučarskih skakalcev na svetu, Finec Veikko Kekkonen praznoval svojo ena-indvajseto obl&tnico rojstva prav na dan, ko je v Innsbrucku v konku-renci domala vseh najboljših smu-čarskih skakalcev na svetu zmagal na velikem tekmovanju, ki je bilo nekako uvodno tekniovanje pred olimpljskimi igrami. Posebno njegov drugi skok je bil tako lep, da so mu strogi sodniki zanj dali sicer redko oceno 19 točk. To pa je tudi zadostovalo za zmago pred odlični-ma skakalcema Poljakom Pszybilo in novo sovjetsko nado Ivanikovim. ... b0 letos preteklo že 75 let od dne, ko je bila prva borba za naslov svetovnega prvaka v boksu. L. 1889 je namreč John Sullivan v srečanju, ki je kot prvo uradno ve-ljalo za naslov absolutnega svetov-nega prvaka v boksu, premagal Jacka Killrena s tehničnim knock-outom.. Sullivr.ia je tri leta kasneje premagal in mu odvzel titulo Jim Corbett. (Morda se še spominjate filma, ki je pred leti igral v Ljublja-ni. Naslov filma je bil »Gentlemen Jim«. Glavno vlogo — Jima Corbetta -r- pa je igral danes že pokojni ame-riški filmski igralec Errol Flynn.). T. Z. PETER BALOH NTERVJU »Dovolj vii je načelnih člankov,« s«m rekel uredniku. »Kaj mi je prinesla načelnost? Sovražnike in zamere na vseh koncih. Raje bi pisal o cenah na živilskem trgu, o razkopavanju cest in o tem, kako so moji Ijubi some-Ščani preživeli nedeljo. O načelnih člankih nočem slišati-niti besedice. Saj imam vendar tudi jaz pravico do živVje' nja. Tudi jaz si že želim živeti v miru z Ijudmi. Razumeš, tudi jaz imam ambicije. Končno bi rad tekoč prišel do avta in televizorja.« »Mlad si in edino ti lahko pišeš načelne članke,« je rekel urednik. »Drugi so za to že prestari. Družino imajo in otroke.« »Dovoli, da ti nekaj predlagam,« sem dejal. »Zadnjikrat si obljubil, da bom lahko intervjuval neko ,veliko ribo'. Kdo je to?« »Tovarišica Morala, znana družbena delavka. — Toda, saj še nisi nikogar intervjuval.« »Poskusil bom.« Urednik je dvignil slušalko telefona, zavrtel številčnico in po žici, ki je bila razpredena od ene vplivne osebnosti do druge, še vplivnejše, je hitela prošnja za intervju. »Zdravo, tovarišica Morala! Tukaj urednik. Ste priprav-Ijeni za majhen intervju o vaši družbeni dejavnosti? Čez eno uro? V redu. Poslal vam bom svojega človeka. Perspek-tiven fant Gotovo vas bo navdušil Velja? Hvala. Zdravo. Klanjam se « čez eno uro sem ze sedel v čakalnici urada tovarišice Morale. Suhljata tajnica mi je povedala, da bom moral počakati nekaj minut, ker ima tovarišica Morala nujen sluzbeni razgovor. lz žepa sem potegnil beležnico in jo prelistaval. Med načrti za članke so se skrivale risbe: ptič, križanec kokoši in goloba s pavfim repom; noj, ki vtika glmo v pesek, za njim pa stoji oglasna tabla, podobna transparentu z aktu-alnim geslom; hudič, ki sedi na nočni posodi itd. S takimi izrodki domišljije sem se zabaval, kadar mi je bilo dolg-čas. S tem sem se reševal iz' zadrege pred Ijudmi, s ka-terimi se nisem hotel pogovarjati. Moje čečkanje po belež-nici je zmeraj dajalo vtis resnega dela. Tudi na tajnico tovarišice Morale je tako učinkovcdo, zato je brž pričela z vso vnemo prelistavati akte. Menda me je tudi ona sku-šala s tem prepričati, da dela, ker je mislila, da pišem o njej. Jaz pa sem zbrano rlsal donkihotsko tajničino posta-vo in jo oblačil po svojem okusu. Na glavo sem ji posadil pokrivalo, kakršno imajo pleskarji, obleko, ki je bila po-dobna halji za nosečnice, sem posejal z vzorci, podobnimi paragrafom, v roko pa sem ji namesto sulice dal peresnik. V pol ure je bila moja likovna mojstrovina končana. Tedaj je nad vrati, ki so vodila v urad tovarišice Morale, zazvonilo. Tajnica mi je povedala, da lahko vstopim. Urad tovarišice Morale je bil v dolgi, starinski sobani. Od vrat do velike plsalne mize je vodila ozka rdeča pre-proga. Pisalna miza je bila postavljena vzporedno s pre~ progo-, tako, da sem videl tovarišico Moralo, ki je sedela za njo, v profilu. Na robu rdeče preproge je stal fotelj za obiskovalce. Po vseh kotih so bile razpostavljene mizice s pisalnimi stroji. Slene so bile oblepljene s slikami iz urad-niškega življenja. Na vsaki sliki je bil osrednja oseba uradnik, moški ali šeiiska. Vsi so nosili črne narokavnike. Taka je bila tovarišica Morala. Oblečena je bila v črno, do vratu zapeto haljo. Nosila je čevlje z nizkimi petami. Edino, kar je bilo na rvjej privlačnega, je bil njen obraz. Sedel sem v fotelju z odprto beležnico na kolenih. Bil sevi v zadregi. Ni mi bila simpatična ta ostarela devica, pa vendar moram biti prijazen z njo. Po službeni dolžnosti in zaradi osebnih koristi, seveda. Zelo vpliven položaj ima, zato velja biti prijazen z njo. Torej, začnimo! »Povejte, mi prosim, kakšno družbeno funkcijo oprav-Ijate!« »Ko ste bili še otrok in ste staršem nagajali, so vas, da bi vas prisilili k pridnosti, strašili z bav-bavom. Jaz sem '" tak bav-bav, samo da za odrasle Ijudi. Ljudje morajo zmeraj živeti v strahu pred menoj. Naj-dejo se taki, ki so dosledm in me spoštujejo tudi takrat, kadar so sami, kadar jih drugi ne vidijo. Biti moralen, je dolžnost vsakega dobro vzgojenega državljana. V druž-bi sem vselej prisotna, posebno takrat, ko se Ijudje gredo Ijubko družabno igrico — poštenje. Takrat sem vsem na jeziku, vsi me spoštujejo, vsi so moralni. Toda, privzdig' nite zavese v stanovanjih teh Ijudi, kadar so sami. To je ravno tako, kot da bi odprli možgane živega človeka, v katerih se podi tisoč zasebnih misli. Zgrozili bi se. Ne vem, če bi prenesh pogled na razliko med uradnim in za-sebnim vedenjem vseh moralnih Ijudi. Morda boste rekli, da Ijudi ne razumem, in da ima vsak človek pravico, da si zasebno življenje uredi po svojevi okusn. To je res, vendar gre samo za razliko med vedenjem Ijudi, ko so v družbi in med njihovim vedenjem, fco so sami. Vidite1, da me veliko Ijudi zlorablja. Sicer pa zloraba moje osebe ni greh naše dobe, temveč me spremlja že celo življenje. Razmere me silijo v to, da se stalno spreminjam, le ime ostane neizpremenjeno. Zdaj vidite kako vlogo imam. Sedeti moram za to mizo, vendar ne z vsem obrazom proti obiskovalcu. Ljudje me morajo videti v profilu. Zelo lep profil imam. Takega zah-teva naša doba in takega kaze}Q fotografije.« In zdaj? Tovarišica Morala se je zasukala na vrtljivem stolu tako, da sem ji lahko pogledal naravnost v oči. Dtsna polovica obraza me je presenetila. Imel sem občutek, kakor da sem zmotil kirurga sredi plastične operacije, ko je šele do polovice olepšal pacientov obraz, druga polovica pa je še zmeraj iznakažena. Tovarišica Morala je spet spregovorila: »Danes polovice mojega obraza na fotografijah ne vidite. Ta iznakažena polovica bi mi vzela ves ugled, seveda, kolikor ga še imam. Bi radi še kaj izvedeli?« »Ne, hvala.« »Ste za eno kavico?« »Prosim!« Tajnica nama je prinesla kavo. Sedaj sem občutil olaj-šanje. Ta nedostopna ženska je bila v zasebnem pogovoru kar prijetna. Zanimala se je zame in pokroviteljsko mi je obljubila, da bo skrbela za moj napredek. Odgovarjal sem ji z narejeno ponižnostjo ftega so me naučtli v uredništvu) in sem se ji že vnaprej zahvaljeval za usluge, kot na kolkovani prošnji. Obenem pa sta me odbi-jala njeno pokroviteljstvo in vsiljivost. Pred menoj je ze-lela biti čimbolj ženska. Prekoračila je že tista leta, ko bi mogla biti priviačna, zdaj je s svojo mladostnostjo smešno učinkovala. Stopila je k meni in me pogladila po laseh. Potem se je sklonila k mojim ustnicam in jih poljubila. Ustnice te stare device so vonjale po zaprašenih knjigah. Pričakovala je, da jo bom tudi jaz poljubil. Vstal sem in ji dal zaušnico. čul se je pok, kot da bi počil balonček, ki ga je otrok preveč napihnil. Tovarišica Morala se je manjšala in kmalu je pred pisalno mizo ležal kupček, ki mu nisem vedel imena. Stopil sem k oknu in ga odprl. Topel pomladni veter je odpihnil kupček skozi okno in ga odn$sel pod nebo. Naslednjega dne sem dal v časnik oglas: IZGINILA JE TOVARIŠICA MORALA. ZANJO JE ZNACILNA DVOLIC-NOST. KDOR KAJ VE O POGREŠANI, NAJ TO JAVI NAJBLIŽJI POSTAJI LJUDSKE MILICE. Z VSEH VETROV Biišč in beda glasbe je v tem, da se nanjo ne spoznajo samo gluhi. Boben violini: »Zagodeš, čim te pogladijo. Kaj bi šele napravila, če bi te bili kakor mene!?« Glasba ne pozna meja. Posebno v novogradnjah. Naša najbolj priljubljena zborovska pesem je: »Fuj, sudac!« Ker je ljubezen osnovni motiv zabavnih melodij, se ne smemo čuditi, da so mnogokrat tako površne in neiskre-ne. Na žalost je v življenju čestokrat tako, kot v orke-stru: takt dajejo tisti, ki so glasni. GOVNO Zgodba je kratka, zato, da ne bi razširjala neprijetnih vonjav. Na tleh je ležalo govno, pokomo stisnjeno k zemlji, skromno, kot da se sramuje svoje neugledne zunanjosti. Ni bilo ponosno, da je človeško in se ni postavljalo pred kravjekom, ki je ležal nekaj korakov naprej proti sredini ceste, medtejni ko se je ono sončilo v zatišju redkega grma. Vedelo je, da je samo govno, čeprav člaveško. Iztrebek je iztrebek, vsepovsod ga grdo gledajo. Bilo 'je zamorjeno in pesimistično, saj je bilo takorekoč na dnu. Ni se jezilo na ves svet kot to delajo drugi, ki jih odvržejo na dno. Ne, bilo je popolnoma otopelo in je brezbrižno razširjalo svoj smrad, seveda v nižinah. Trpelo je, in niti misel, da so še druga, da ni edino, ga ni potolažila. Bolelo ga je tudi to, da-so se ga ljudje sra- Molk je zlato. čas je denar. Pomislimo, kako d o 1 g o molčimo na izpitih. »Vse vem« je rekel pred izpitom. Po izpitu je dodal: »... o Brigitte Bardot.« Pijanega se boji tudi norec. Včasih se človek boji tudi samega sebe. Boljše vrabec v roki kot golob na strehi. Jaz pravim: »Boljše zrezek na krožniku, kakor vrabec v roki.« L. D. movali, čeprav je bilo njihovo delo. Sramežljivo so se obračah vstran in si stiskali nosove, ker ni bilo tako vljudno, da bi obležalo na kakem skritem mestu, kjer ga ne bi nihče opazil. Vsak, ki je hotel, je stopil nanj in vtisnil svoj čevelj, govno pa je nemočno opazovalo, kako se spreminja in ne more ničesar storiti. Edina tolažba mu je bila, da so se ljudje jezili, kadar se jim je prilepilo na čevlje in da so ga preklinjali. Takrat si je mislilo: »Zakaj pa stopajo name! Najprej me odvržejo, potem me pohodtjo, nazadnje pa se še jezijo, ker so imeli z me-noj opravka.« In zadovoljno se je hihitalo. Njegova edina pravica je bila, da je zasinrajalo čevlje tistih, ki so ga pohodili! NA FAGG — VSEVEDI! Iz pisarne FAGG so priha-jala visokodoneča potrdila, da nekateri študentje ne prejemajo nikjer pod božjim soncem nikake in sploh nobene štipendije. Nejeverni Tomaži so podvotnili v človeško nezmotljivost in kaj hitro našli nekaj ptič-kov, ki so zobali zrna štipendij. Nezaslišano! Kar brez vednosti nameščencev. DOPISNI TEČAJ — NA AKADEMIJI ZA GLASBO! Nekateri slušatelji na Ijubljanski akademiji se pripe-ljejo iz raznlh krajev Jugoslavije enkrat na mesec pogledat, kaj je ftovega, potem... potem pa diplomi-rajo. Dopisna metoda pa res nekaj velja! CENTER IN BE2IGRAD MED VODECIMI: Pismeni izdelki občinskih mož iz obeh ljubljanskih občin so -se povzpeli pod sam vrh na lestvici slovenščini tujih dopisov. x NOVO VERZIJO FUNTKOVE PESMI LAKOMNI PES je odkrila komisija za podeljevanje posojil štu-dentom. Prevelika gorečnost je pokopala nekega štu-denta, ki je bil zapisan na premnogih plačilnih sezna-mih. Ostro je protestiral, ko so ugotvovili, da prejema »samo« subvencijo, posojilo in štipendijo in mu raz-ložili, da vsega ne bo mogel obdržati. KAKO DOŠLO, TAKO PROŠLO! Ta misel se nam je utrnila, ko smo v baru Slon opazili študenta, ki je še istega dne prebiral vse registre študentske socialne pomoči. Prišel, videl, prejel denarce opoldne — oddal denarce, videl, odšel opolnoči! KDOR ZNA PA ZNA: Sinu trdnega kmeta je bilo od-klonjeno posojilo za študlj zobozdravstva. V pritožbi je prizadeti natančno prikazoval, kako gre kmetija ra-kovo pot itd. Ni, da mu ne bi verjeli, saj je možak — inženir agronomije! NIČ NI TAKO SKRITO, DA NE BI POSTALO OČI-TO: Razpis brezobrestnih posojil za študente je razkril še enega grešnika: kmetijsko zadrugo iz Ribnice. Svoje-mu štipendistu daje natanko štiri tisoč dinarjev šti-pendije. Prava sreča, da ne kaj več, če ne bi Francelj še pri posojilu »zvisel«. VCASIH TAKO — VCASIH DRUGAČE: V tej sezoni bolje izvoziš, če domači niso kaj prida marljivi. Boris je napisal: »U moji familiji nikdo ne dela«. ZLOBNEŽI TRDE, da je bil na nedavnem filozof-skem simpoziju prebran referat, v katerem so bili predlogi, vezniki in oblike pomožnega glagola »biti« v slovenščini, ostalo pa v več ali manj razumljivi tujščini. NA SIMPOZIJU SMO SLIŠALI:_»... ekonomisti pri-demo še v težje stališče, da moramo zavzeti stališče do vseh teh stališč!« »Jaz tako trdim in se s tcm strinjam!« ZELO POUČNO: »Marx ni pisal v srbohrvatskem jeziku!« Odgovor: »Pa tudi v slovenskem ne!« Pa še res je oboje skupaj. DEMANTI: Ni res, da je bilo vlomljeno v pisarno Študentske samopomoči. Prej bo res, da bomo skozi prežagane rešetke na oknu ponujali osvežilne pijače iz našega novega buffeta. Kdor verjame, naj ga... OBSODBA A PRIORI: ZAGREB 64 — Festivali so spet pridrveli nad nas. Na pomoč! Reši se, kdor se more! LASTNA HVALA — CENA MALA: Tale Škorpjonček je star že eno leto, a kaj moremo zato, če smo že spet brali poročilo ŠKUD Akademik za redno letno skup-ščino. TRAMVAJ-KOMANDA fRED AKADEMIKOM: V ljubljanskih avtobusih so zamenjali tablice z opozori-li v slovenskem jeziku, Akademik pa izpred vrat ni snel plošče, kjer beremo prava čuda — prevode naslova njihovega društva. Seveda tudi omarica plesnega klu-ba še vedno čaka, da — splesni! EKONOMISTOM V POLK: Friday pomeni v angle-ščini petek in ne četrtek. (Urnik uradnih ur na pod-odboru IAESEC). PRE2VEKOVANJE: Zvedeli smo, da pravniki doslej šc niso prebavili variacij. Kaj, ko bi pristopili k smo-trnejšim Topravilom? SOFIZEM? NITI NE! V Tribuni je zapisano — Stu-dij je družbeno potrebno delo. V redu, strinjamo se. Raj pa plačilo zanj? Štipendije?! A-a. (LIBERTfi) EGALITfi (FRATERNITČ) — gesla francoske revolucije so tuja našim absolventom. Eni gredo pogledat grške razvaline, drugi švajca visoke gore, tretji pa gredo pogledat na uro v zvoniku v Spod-njem Kašlju. Ni vsak za vse! TRIBUNINO SONCECE JE ZAKRIL TEMAN OB-Lx\C;EK: Zanesljiv znak, da počitnice niso daleč. TRIBUNA STRAN 15 ŠOPEK ZA... Alenho in Mšoruta Sobotni razgovor pred poročno dvorano na Magistratu z ALENKO JURMAN, študentko. 2. letnika kemije in biologije na fakultcti za naravoslovje in tehnologijo, ter BORUTOM JENKOM, absolventom elektrotehniške fakultete, se je začel s stavkom: »Bala sva se, da bova morala odgovarjati za Tribuno,« je z nasmehom rekla Alenka. Prinesli so nam kozarce in nazdravili smo študentskemu paru. »Kako sta si zamislila bodočnost?« »čisto po študentsko. Zaenkrat nimava še ničesar ...« »Nimata še stanovanja?« »Stanovala bova pri nevestinih starših, ko pa bova končala študij, bova ntislila še na kaj drugega ...« »??!« »... da, tudi na potomstvo!« »Kaj sta »planirala« za dneve po poroki?« »Privoščila si bova nekaj brezskrbnih dni.« »Na snegu?« »Nisva ke še zatrdno odločila.« Ženin je podržal roko v zraku, da bi se prepričal, če se mu nekaj minut pred spre« jemom obročka res trcsejo roke, ali pa se mu to le dozdeva, nevesta pa si je podrgnila roke, kajti sobotno jutro je prineslo mraz tudi v čakalnico Magistrata. Izpraznili smo kozarce do dna in mlademu. študentskemu paru še enkrat zaželeli srečo in razumevanje v skupnem življenju. Ko sta vstopila v poročno sobo, so se vrata za njima potihoma zaprla. T. M. Vedno več honorcarjev število honorarnih zaposlitev med študenti narašča vsak mesec. O tem pričajo blagajniški izdatki pisarne honorarnih študentskih zaposlitev, pa tudi dolge vrste štu-dentov, ki ob uradnih urah čakajo na izplačila. Sodijo, da bo največje število honorar-no zaposdenih študentov v januarju, potem pa bo to število začelo — kakor vsako leto doslej — upadatsi. V oktobru lanskega leta so tu izplačali okrog 13 milijonov dinarjev, v novembru 18, v decembru pa kar 20 milijonov dinarjev. Večino zaposlitev si študentje poiščejo sami, le redko pa podjetja pošljejo ponudbe tudd na- univerzitetni odbor oairoma komisiji za honorarne zaposlitve. Posamezniki sprašujejo po študentih, ki bi bili pripravljeni inštruirati dijake, večino ponudb, ki jih naslovijo razna podjetja, pa študentje hitro razgrabijo. Organizacija te službe na naši uninverzi je še zeJo slaba. Potrebno bi biJo ustanoviti poseben oddelek za informaaLje in zbiranje ponudb. Nesistematičnd način obveščanja o možnosti študentskih uslug v tisku in radiu pa otežkoča tekoče poslovanje. Pohorski heroji — odlikovani Strojniška ŠDB »Pohorski heroji« je bi-la za svoje lanskoletne uspehe pri delu na avtocesti odlikovana z ordenom dela z zla-tim vencem. To je že četrto odličje te bri-gade poleg priložnostnih odlikovanj kot so zlata plaketa, trak revolucije in druga. Brigada je bila odlikovana ob zaključ-ku del na avtocesti, sestavljali pa so jo študentje iz skoraj vseh naših republik. Tem se je pridružilo tudi nekaj tržaških Slovencev. Brigado »Pohorski heroji« so odliko-vali tudi za pomoč porušenemu Skopju. L. VUGA Domžale: neizkoriščeni kadri Dalo domžalskega študentoskega kluba i>o znova zaživelo. V januarju in februar-Ju bodo organizirali več zabavnih priredi-tev, kakor tudi literarni večer v Doanža-lah in drugih krajih občine. Priprav]jajo tudi Prešernovo akademijo na temo Pre-šeren in svetovna revolucionarna poeztja. Clani kluba so si zadali za nalogo analizdrati vprašanje kadrov v občini, skupno s sindikalnim svetom občine pa bodo pregledali dosedanji sistem štipendi-ranja. V delovnih organizacijah je politika štipenddranja nenačrtna, čutiti pa je tudi odpor vodilnih kadrov do mladih strokov-njakov. Ugotovili so že, da je zato uva-janje novih kadrov v občini prepočasno, ti pa so na svojih delovnih mestih slabo iizkoriščeni. Študentje so predlagali, da bi v občini ustanovili občinsko komisijo za kadre In štipendiranje. F. GERBEC Tehnološke igre V dneh od 15. do 30 aprila bodo v Tuzli tradicionalne Tehnološke igre, ki jih letos prireja tehnološka fakulteta tega mesta. Povabili so k sodelovanju tudi študente fakultete za naravoslovje in tehnologijo Ijubljanske univerze, ti pa so v prejšnjem tednu že odposlali seznam prijav za posa-mezne športne panoge. Tekmovali bodo v rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Ljubljančani pa so pred-lagali, da bi priredili še tvtnir v malem nogometu. če bodo njihov predlog prire-ditelji sprejeli, bo aprHa odpotovalo v Tuzlo 67 študentov faktdtete za naravoslov-je in tehnologijo. Skupščina Akademika Nocoj bo v dvorani kluba poslancev red-na letna skupščina Akademika. Udeležili se je bodo člani vseh Akademdkovah umet-ndških skupon. Najbolj zanimiva bo najbrž razprava o finančnem pravilniku Akademika na pod-lagi osnutka, ki bo dan v široko razpra-vo. Po tem pravilniku na bi posamezne umetniške skupine imele posebno blagaj-niško poslovanje, del pridobljenih sredstev pa naj bi se stekal v skupnc^blagajno Aka. demiika. Na skupščini bodo podali še statistični ln vsebdnski pregled dela zadnjih dveh let ter razpravljali o perspekbivah društva. Pripravljalni odbor bo predlagal tu4j spremembo organov tega študentskega kulturnoumetniškega društva. Prepočasno vračanje Sklad za posojila študentom je letos obremenjen za 3.600.000 dinarjev. Vred-nost sredstev sklada pa znaša en milijon dinarjev več. Na skladu menijo, da je le-tos obremenjenost Ie prevelika, zato so za-čeli z akcijo za vrnitev posojenih sredstev. Toda čeprav so poostrili kriterije, je le malo verjetno, da bodo sredstva že v krat-kem času zbrali. Četudi gre za kratko-ročna brezobrestna posojila do 20.090 di-narjev (pravilnik določa šestmesečni, v izjemnih primerih z opravičilom pa de-vetmesečni rok za vračanje posojila), ne-kateri študentje tudi po štirih letih še ni-so vrnili izposojene vsote, niti se niso opravičili za zakasnitev. 61 takih dolžni-kov bodo predali disciplinski komisiji na fakultetah, če pa to ne bo uspelo, bodo denar sodno izterjali., Po podatkih je največ posojilojemacev med študenti FNT, največ pa dolgujejo in odlašajo z vračanjem posojila tekstilci. Sprejem novincev Kapaciteta medicinske fakultete naj se podredi potrebam po novem kadru, ne pa obratno. To je bila osnovna ugotovitev svobodne katedre, kii je bila pretekli če-trtek pod naalovom »Spre:em novincev — medicincev« v predavalnici interne klinike. Zaradi neprimerno izbranega časa je bi-la udeležba študentov dokaj slaba. Do-cent dr. Kališnik je poslušalce seznanil z rezultati, «ci jih je ugotovila posebna ko-misija, ko je z dvema testoma — preiz-kus znanja naravoslovndh ved in psiho-loški test — analizirala generaoiijo študen-tov, ki se je vpisala na fakulteto po skle-pu izvršnega sveta o numerusu claususu. V razpravi so ugotoviM, da se je način sprejemanja s preizkusom znanja poka-zal za pravilnega, kljub temu pa mora v bodoče fakultetna uprava poskrbeti, da se kapaoitete fakultete povečajo zaradl večjega števila slušateljev. S. RUTAR FNT: razprava o statutih Na oddelku za montanistiko in na od-delku za fiziko in matcmatiko so že raz-pravljali o slabostih in pomanjkljivostih starega statuta fakultete. Razprave so bile v okviru zbora volivcev, ki pa ga morajo študentje na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo sklicati še na ostalih treh od-delkih. Na razpravah so v glavnem govoriM o spremembah učnih programov, o prilago-ditvi učnih programov potrebam industri-je in o vprašanju absolventskega staža. Zbora volivcev se je na oddelku za fizi" ko tn matematiko udeležilo okrog 50 štu-dentov od 150 vpisanih, na oddelku za raon-tanistiko pa polovica vseh študentov na tem oddelku. Sneg do spomladi? Ko v našem mestu zapade sneg, se po-javi tudi vrpašanje, kdo je dolzan poskr-beti za čiščenje mestnih ulic. Za prebival-ce Ljubljane so te dolžnosti precizirane v odlokih mestnega sveta in drugih aktih. Sneg pa zapade tudi v študentskem. na-selju in danes, skoraj po dveh mesecih poti v naselju kašejo kaj klavrno podo bo. Poti med posdmeznimi. bloki so Študentje sicer shodili, sneg pa je polede-nel in kci^aki so negotovi. Vprašali smo referenta za ceste pri ob-činski skupščini Ljubljana Vič-Rudnik, zakaj uslužbenci komunale niso takrat, ko je zapadel sneg, plušili poti v naselju. Po-jasnil nam je, da se poti med bloki ne smatrajo za ceste 4. reda, niti za občinske ceste. Čiščenje teh poti spada v pristoj-nost stanovanjskih skupnosti. V našem primeru v pristojnot študentskega naselja. Smatrajo jih za pločnike, ki so jih v me-stu dolžni očistiti hišniki. Rejarent je poudaril možnost, da bi se glede pluženja uprava naselja domenila z občinsko skupščino, ker v samerm nase-Iju nimajo primernega orodja za odstra-njevanje snega. Pluženje s konjsko vprego stane 3000 dinarjev za 1 km ceste. Ni papirjd študentje tehniških fakultet v Ljublja-nl so v zadnjem času zaman spraševali v papirnicah po »paus« papirju. Gre za for-mat A-0 in A-l, ki je v zadnjih dveh me-secih nenadoma pošel. študentje, ki so štipendisti tovarn, so si ta papir naibavlja-li iz tehničnih birojev svojih štpenddtorjev, drugi pa so se morali poslužiti shabšega papirja, ki nikakor ne ustreza. Da bi izvedeli kaj več o tem, smo zapro-sili Drzavno zalozbo Slovenije za pvjasni-lo in smo z veseljem ugotoviili, da so v prvih dneh janua"ja prejeli večjo ko-ličino omenjenega papirja. »Paus« papir jim dobavlja tovarna papirja Radeče (prt Zidanem mostu), dobave pa so veziane na letno pogodbo. Zdaj so jim dobaviln večjo količino papirja s širino 68 cm. V Držav-ni založbi menijo, da se bodo lalfiko že kmalu preskrbeli s papirjJm širine 135 cm. Povedali so tudi, da ostane cena ,za me-tey »paus« jpapirja še nadalje nespreme-njena: 80 dinarjev. Sedemdeset let Tončke Marolfove 10. januarja je dopolnila 70 let Tončka Marolt — ime, ki pomeni v slovenski folklorni umetnosti ofose-žen opus pionirskega dela na pod-ročju zapisovanja in zbiranja na-rodopisnega blaga. Ime Tončke Maroltove, dolgoletne mentorke folklorne skupine »France Marolt«, pa je tudi tesno povezano s študentsko mladino, Akademikom in številnimi nastopi folklornih :sku-pin doma in v tujini. »Kdo vas je seznanil in navdušil za folklorno umetnost?« »Moj pokojni mož. Bil mi je od-ličen svetovalec in dober prijatelj.« »Katerega dogodka iz svojega živ-ljenja se najbolj spominjate?« »Mnogo sem doživela. Bili so to hudi in lepi trenutki. Vso radost in zadoščenje mi pravza.prav danes nu-dijo moji fantje in dekleta,« je re-kla Tončka Maroltova in se ozrla po folkloristih Akademika, ki so ji na rojstni dan pripravili intimen večer. »Kako se počutite, ko stopati v 71. leto?« »Danes bolj slabo — že ves dan praznujem — sicer pa odličnoi. Te-ga pa ni treba zapisati...« »Kaj pričakujete od svojega dolgo-letnega mentorstva?« »Da bom svojega konjička kmalu izpregla!« Tadej Mmnih Tribuna ~ list slovenskih študentov ~ Izdaia Univerzitetni »dboc Z§J - Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Draso Mirošič - Odeovorni urednik Peter Jambrek. - Uredništvo in uorava Tribune: Polianska 8 II - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Lelna naročnina 400 dinariev - Dosamezni izvod 20 dinariev - Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Casopisno podjetje »Delo*. Liubijana. Tomšičeva 1. tetefon 23-522. Poštnina plačaaa v gotovini.