ZVONČEK                                                                                          XXViU—2
A. POTOČNIK:
Ljubljana.
(Dalje.)
2. EMONA.
^^^SS^Lak^   a mestu sedanje Ljubljane je bila rimska naselbina,
^¦^TftjKlSlB-ll     Emona po imenu. O ustanovitvi tega mesteca pri*
^m Yk\ m        povedujejo pravljico, ki kaže, da so bile naše dežele
i&sM/JosJ^Mrl      ^e tedaj v zvezi z balkanskim polotokom:
vB>5^\.-^W-,           Grški junak Jazon si je hotel osvojiti drago
"JL-^ji^^B«       ceno zlato ovnovo kožo — runo — ki jo je imel
¦—+^^^*»^-^    Aetes, kralj Kolhide, dežele ob Kavkazu. Izbral si
je nekaj pogumnih tovarišev, se z njimi vkrcal na ladjo Argo in se
odpeljal čez  Črno morje.  Posrečilo  se mu je  dobiti zlato runo  in
ugrabiti tudi kraljično Medejo. Razjarjeni Aetes je zasledoval Jazona
preko Črnega morja, ta pa je ubežal ob izlivu Dimava po reki navzgor.
Z vesli in jadri so si pomagali Argonavti — tako so se imenovali
Jazonovi tovariši — naprej in priveslali do izliva Save v Dunav, jadrali
po Savi do sedanjega Zaloga, odtod pa dalje po Ljubljanici. Na kraju
sedanje Ljubljane je ustanovil Jazon s svojimi tovariši prvo nasel*
bino — Emono.   Ladja Argo   je   plula   po Ljubljanici   do   sedanje
Vrhnike. Tu  so naložili ladjo na valje in jo vlekli preko gora-do
izvira reke Timave, blizu sedanjega Devina. Po Timavi so priveslali
v Jadransko morje in po njem v Grčijo.
Tako pripoveduje pravljica. Vendar je iz nje posneti, da so bile naše dežele znane že starim Grkom in da se je trgovinski promet med njimi in našimi prednamci gibal po naših rekah.
Po zatrdilu zgodovinarjev je bila Emona ustanovljena leta 1222. pred Kristusom.  Po Jazonovem odhodu so zasedli  mesto Ilirci; še pozneje pa Rimljani. Naš pesnik Valentin Vpdnik je pel: »Od nekdaj  stanuje že tukaj moj rod, če ve kdo za druz'ga, naj reče, odkod!«
S temi besedami je pokazal, da Slovenec ni priseljenec v svoji domovini, kakor sta se priselila Nemec in Italijan, temveč da biva v njej že od tistih pradavnih časov, ko so si prvi ljudje poiskali selišč v Evropi. Vodnik je bil mnenja, da so bili starr Ilirci slovanskega rodu, ki so bili naseljeni po naših krajih davno pred Rimljani.
Emona je imela obliko pravokotnika, katerega severna in južna stran je merila 435-50m, vzhodna in zahodna pa 523-60m. Ohranil se je še mestni zid rimske Emone, ki ga vidimo na Mirju za sedanjo tehniško1 šolo in ki sega od Paichlovega vrta do Gorupove ulice. Nekdaj je segal do Jakopičeve hiše, kjer še dandanes tvori podlago vrtnemu   zidu   za   starinsko   krakovsko   kapelico   na   »Frtici«   (for*
30
XXVIII—2                                                                                         ZVONČEK
tezzo = trdnjava) ob Emonski cesti in Vegovi ulici do bivšega dežel* nega dvorca, sedanje univerze; odtod mimo Kongresnega trga po Nunski ulici do nunskega vrta in odtod proti jugu do Paichiove hiše na oglu Rimske in Tržaške ceste. Rimsko mestno obzidje je bilo na zgornjem delu nad 2, na spodnjem nad 3m široko ter zgrajeno iz obsekanega lomljenega kamenja. Okolo zidu je bil izkopan jarek, ki je bil 20 m širok in. 6 do 8 m globok.
Iz zidu se je dvigalo več stolpov, na katerih so imeli najbrž postavljene metalne stroje za obrambo mesta. V južnem obzidju je imelo mesto dvoje vrat. Glavna cesta iz mesta je držala po sedanji Šelenburgovi in Dunajski cesti proti Celju (Celea), na jugozapadu pa po sedanji Tržaški cesti proti Vrhniki (Nauportus). Široka je bila približno nad 10 m in jako trpežna.
Mestni zid stare Emone na Mirju
Grobišča stare Emone so bila zunaj naselbine ob glavnih cestah; največ grobov so odkrili ob Dunajski cesti.
Mesto je imelo kanale, ki so vodili v Ljubljanico, in vodovod s pitno vodo, ki je bil navrnjen izpod Rožnika in iz Kamne gorice za Dravljami ter je držal skozi Šiško v mesto. Mnogo zanimivih izkopanin so odkrili, ko so zidali srednjo tehniško šolo. Našli so ostanke živega srebra, ki ga je uporabljal zlatar za pozlačevanje sre* brnih posod. Na tem kraju so dvignili lonec s 50 zlatniki in srebrnimi palicami; zlatniki najbrž še niso bili v prometu. Odkrili so žlice, lepo izdelane okove, lasne igle in mnogo prav umetniško okrašenih posod, ki so vanje polagali pepel sežganih mrličev.
31
ZVONČEK                                                                                         XXVIII—2
Emona ni bila samo naselbina, temveč je cvetla v njej tudi trgovina in obrt. Po Ljubljanici so plovile trgovske ladje do Save in po tej v Dunav.
Leta 238. po Kristusu si je hotel Maksimin iz Tracije prisvojiti rimski prestol; zato je odšel z večjo vojsko skozi Emono v Italijo. Emonci so zažgali mesto ter z blagom in živili zbežali proti jugu. Maksiminova vojska je našla mesto prazno, hiše pa požgane, zato je trpela lakoto. Ko je bil Maksimin pri Akvileji premagan in umorjen, so se pobegli Emončani vrnili in na novo sezidali mesto, ki se je razvilo v cvetočo rimsko naselbino.
V četrtem stoletju se je širilo krščanstvo po Emoni, zato vidimo v njej že škofa Maksima, čigar kip stoji v stolnici na levi strani velikega oltarja. Leta 452. je divjal hunski kralj Atila, imenovan »šiba božja«, s svojo vojsko iz ogrske ravnine proti Italiji ter razrušil Emono. Po Atilovem razdejanju je dovolil Narsetis, vojskovodja cesarja Justinijana, naj se mesto zopet sezida. A tudi ta nova nasel* bina ni imela obstanka. Razdejali so jo Avari in Longobardi. Prlšli so Franki, ki so okolo leta 790. sezidali novo mesto okolo Gradu in mu dali ime po reki Ljubljanici — Ljubljana.                                (Dalje.)