IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI STANE SEVER
»Pregnane v mrak in mraz nas je hranila Ijubezen do pravice in poštenosti...«
Jelenov žleb
Minila so štiri desetletja, prerastli so sledovi neštetih poti naših borcev po slovenski zemlji, ostali pa so gozdovi, na veke čuvarji pomnikov velikih, nepozabnih dni našega naroda.
In prav v gozdove Notranjske smo člani organi-zacije ZB NOV KS Sta^ Sever usmerili cilj našega izleta prvo soboto ^eptembru.
V avtobusu nas je med vožnjo Milena Avsec, tajntca naše organizacije, z ustrezno razlago opo-zorila na značilnosti kraškega sveta, sproti navaja-la povojni razvoj. Ob spomeniku štirim učiteljem, ustreljenim 30. 7. 1942 pri cesti proti Glažuti, nam je sekretarka OO ZB NOV Cerknica Tončka Rus po lastnem doživetju, kot še zelo mlada te-renska aktivistka, domačinka obudila spomine na dogodke v dolini Loškega potoka med znano roško ofenzivo, ko je ogromna fašistična sila hru-mela od Krima do Kolpe in preko Kočevskega.
Globoko v gozdovih Velike gore smo obstali ob vzpetini razvejanih skal z vklesanimi imeni žrtev izdaje. Bronasti relief partizanske bolnice OGENJCA nad majhno odprtino v 4 m globoko in 6 m dolgo jamo s podaljškom vozek rov. To skrivališče je bilo pripravljeno zadnje dni v juliju 1942 za umik ranjencev iz male bolnice-barake komaj zadnje dni v juliju 1942 za umik ranjencev iz male bolnice-barake komaj za 10 ranjeacevob robu gozda nad Mrtalozi na majhni ravnici, ki sta jo izbrala zdravnik dr. Aleksander Gala in medi-cinec, domačin Metod Rus.
Na vrhnji sliki ob jami se~iz sivine kamna odražata vklesana Prešernova stiha: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužnji dnovi!
Po opisu tega junaštva časti in ponosa ter po ogledu dokumentov NOB v bližnji brunarici nas
je predsednik OO ZB NOV Ribnica Vinko Ker-snič, sam udeleženec boja pri Jelenovem žlebu kot borec 1. bataljona Cankarjeve brigade, po-spremil do spomenika nad breznom in nam orisal njegov pomen.
Spopad pod Malo Belo steno nad Ribnico je bilo zaključeno dejanje štirimesečnih pohodov slovenskih brigad z napadi na belogardistične po-stojanke in italijanske posadke v Ljubljanski po-krajini.
Po ozki gozdni cesti skozi tišino temnega zele-nja iglavcev in skalovja smo se pripeljali do resta-vracije Glažuta, ki nam je s prijetno domačnostjo pripravila kosilo.
Vračali smo se skozi Ribnico, enega najstarej-ših slovenskih krajev z obrtjo suhe robe in lončar-stva s primerki otetimi pozabi v muzeju. ki smo si ga ogledali ob izvirni razlagi vodiča domačina.
Čeprav se skriva pogledu s ceste za krošnjami visokih dreves, le nismo pozabili na Turjaški grad, priči naše zgodovine - fevdalne dobe, ko je bil zgrajen, reformacije, ko je sprejel v zavetje začet-nika slovenske književnosti Primoža Trubarja in dobe okupacije, ko se je ob kapitulaciji Italije v njegovo orjaško zidovje zateklo jedro bele garde. Ob pomoči topništva je PrrfSernova brigada po osemdnevnem boju septembra 1943 zavzela grad in v njem 650 izdajalskih sodelavcev z okupator-jem.
Ob vseh teh spomenikih smo s čustvi spoštova-nja, ponosa in hvaležnosti dojeli njihovo mogoč-no izročil >, svarilo in poziv rodovom bodočnosti -bratstvo, enakost, svobcxla, pravičnost, solidar-nost, mir.
S tako željo uresnieenja tega poziva smo za-ključili po idejni in zgodovinski vrednosti bogat in Iep izlet, kot sta nam ga skrbno organizirala pred-sednik naše krajevne organizacije ZB NOV Franc Kovačič in Milena Avsec.
M. R.