Stevc 6 v Trstu, v sredo 7. januarja 1920 I/na]» vsak dan, udi ob nedeljah ta praznikih, zjutraj. — UređnlBvo: ulici i*. Mežiška Asi&egi IUv. 20, t nadstropje. — Dopisi naj se pogajajo ured-r.Utvu. — Natrantirana pisma se ne sprejenajo, rokopisi se ne vraCsJo. — !£daj*telj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik koosordj Usta £dtnostt. — Tisk tiskarne Udinest — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Posamezne Sevilke v Trstu In okolic! po 10 stotink. — Oglasi se rafttsajo * firokesti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ia obrin&ov rr.it j>o 20«toU osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 43 stol, ojlaal denarnih zavodov mn po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L sparni Inscratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se po&Jajo izktju3.u> upravi Edinosti. Uprava In inseratni oddelek se nahajat« v Trstu, ul svs FiaaJSki Aa. 24 Is Jugoslavije. Valutno vprašanje. LJUBLJANA, 6. Dne 2. januarja 1920 se je Vrnila v dežeinciborski dvorani v Ljubljani ank.c '.a o valutnem vprašanju, .ki so sc jc udeležili vsi interesiram krogi; udeležila sta se jjc med drugimi tvsdi minister dr. Kramer in član komisije za valutno reformo poslanec dr. Brezi-*ar. O izmenjavi kol k ovan e krone v novo novčanico se je razpravljalo mnogo; posvetovanje je trajalo cd desetih z encurnim odmorom ob trinajstih do šestnajstih. Soglasno .je bila sprejeta nastopna resolucija: Uvažujoč edincle interes države in širokih slojev naroda, so zastopniki gospodarskih organizacij na sestanku .TDS dne 2. januarja 1920 3l;]enili soglasno: 1. Ko gre za unifikacijo dveh valut v državi, smatranu, da je napačne, vzeti za podlago -krepkejšo valuto; neizbežno 52 namreč, da potem tudi ona devalira in že itak težko prizadete lastnike slabše valute potegne za seboj v tclikratnem razmerju, za kolikor je bila izmenjana za kre?kej?o. Ako bi sprejeli po načrtu finančnega ministra dvclič-t:o novčanico, v tej fikciji ne bi fcllo nič drugega, nCjJo definitivna relacija. Zakaj če vzamemo duaes vrednost dinarja na pr. z dvajsetimi š.icarskimi centimi, krone pa s pet cen-ilsa, se dinar ideelno more dvigniti za osemdeset toček, stočasno pa bi tiščal krcno stalno navzdol na največ dvajset toček. Cene vseh predmetov bi poskočile in ž njimi plače in mezde. Perturbacija v gospodarsko zelo razvitih delih države bi bila naravnost usodna. Edino primerao je, da se rzAsze edinka iz slab- vabite ia na to zastavi vra »toč, da se okrepi z re^iuo fandac^o in smotreno gospodarsko, zlasti izvozno politiko. 2. Zato ne moremo prišteti na izmenjavo na temelju kake relacije, temveč smatramo kot edino možno rešitev, da se izvede izmena al r>?ri za krone. Pri tem pa uvidevamo, da treba šč Liti l ? ■strti k e in interesente starega dinarja; to pa se na drug način mere z£ociiti mnogo bolj dcsledno, kakor z nameravanim načrtom ministra Veljkoviča, ki bi devalira! dinar v ci- današnje vrednosti krone in občutno p:\za-dinarskega upnika. Prip-avljcni smo, priti dinarskemu interesentu nasproti s tem, da se da staremu dinarju raožnost sekcesivre izrne-rjave po ugoćr.em, kurzu, da je plačilo dinarskih te-jatev dajša s primerno uredbo in da se mu pri začasni določitvi kovinske podlage zagotovi primemo raacmerje. 3. U videvamo važnost končne rešitve valutnega vprašanja: vendar ni tolika, da bi jo iiitjratii po vsijki ceni izprovesti hipaio s silo preti voiji ogromne mase interesiranah. 2st<> s«a» pripravljeni, pristati na to, da se tner lev izenačenja se za kratko dobo odhodi, iten-^TJtf. Icer bo potem dana parlamentu aiož-tnost odločitve; nesnud-ama pa naj se izmenja i-iljegovana krona z novo novčanico. Zakasnitev občinskih voWev. fiELGRAD. 5. Ker je izMjcsčetio. da bi bile vođino :"ure in kroglico -rotove pred drugo polovico tfehn sedaj vršiti vciitve samo za rs-fn-i par'amen«, ai> n.-vj 52 izvrše -tud* volitve za koeištrtuunta. Na ■ :j ni s trškem -svetu ic bila. v pri icipu sprt ic t a o-iaovai volikieza reli za redni pa 'an:e t. Pri vo5> tv-Ti v fconštituanto bi prišel 1 poslanec na ?0.r«H) prcbiv^cv, pri volitvah v reJn' par!amcnt pa 1 . BC na 40.000 prebivalcev. Vprašan e o žen-feki volilni pravici še ni rešer.o in bo o tem naj-c^toča'3 koaštUuanta. Komisija za preiikovas»ie dogodkov v Prekmurjn, BITLGRAD, 5. Radi napada maaia-skiii čet na mi teritorij v Prekiuurjvi, je odšla pocebna ■kom. sij a v Prelimur;e, da kon_tali:a kri\d^ za la nap_-J. Komisija je soglasno konstatirala, xla so Maidžai-ji odgovorni za i.apai v Prek-«r.-arje. — Ker še ni dospel odgovor madžarske \Iade ^lede garancij, da se taki nrpaJi ne vlade, ali po sedanjih znakih zavlačevanja ie razvidno, da se Madžar jem ne mudi in da pričakujejo nekak prevrat, ki bi bil za nje ugoden. Nova ustava. BELGRAD, 5. V sei-i ministrskega sveta se je sklenilo, da se ima sestaviti ustavotvorni odbor, ki bo izdelal osnovo za novo ustavo naše kraljevine. V tem odbora bodo zastopane vse stranke, današnjega parlamenta, poteg tesa pa bi vstopili v ta odbor po 2 profesorja javnega prava na vseučiliščih v Belgra^u, Zagrebu in Ljubljani, v celem torej 6 profesoitev. Sprava med šusteršičevci in SLS. LJUBLJANA, 5. Sobotni »Slovenski Narod« Kakor smo informirani, se je dosegla sprava iTs-eJ, pristaši bivšega deželnega glavarja dr. S-u-steršiča in vodstvom SLS. Pri spravi ie igral klavno ulego kot posredovalec Sur.teršičev zaupnik dr. Vladimir Pegan. Dotična izjava bi imela v glavnem glasilu SLS iziti že te dni. V zim slu dosežene spravo bi se morala omogočili dr. Šuster-šiću povrnitev v domovino. V tem sliLČaCu bi dr. JiFters'.č pri prihodnuh vo'itvch v parlam-ent že nastopil kot oficijelni kan»d54at kkr&ahic stranke. Zdi sc nam, da delajo ŠusterSčevi pristaši račun brez krčmar ia, iker ipač ne bo v doslednem ozsu ju poslov erp^e vlade, o na njMi fca) več rcsnice aecD samo to: (kakor je vojska 4>crod'ila po drugih deželah rcfparske čete, železite knirc itd,, tako so se porodile razbojniške tolpe tuJii v CrrJgOii. V Crnigori se je po&av3o bandit-stvo ob sovražni ..ivaziji, ko je »z mo dospeJa v •deželo beda, večja .kot je bila keckg pral Nikakor pa nimajo ti roparji kakih poiitščriLli nar.irma\r. kakor ji;n jih pripišejo gotovi krogi, & b: radi v?-dei» v ajUt svojo aparo. Naravnost smeš^ra pa je trditev, da se nahajajo mai »vst^c Slcveiiai on Hrvati. Srbsko (?) - t»a&£ška tr^ovijuka pd^oiba. LONDON, 6. Uspeh angleških zasLcpnikov Dicksona iai CJrj-loa s srbsko vla.ib je bil ta, da se je sklenila trijcn-čr^ka .pegaiba, po kateri bedb srbski trgovci ma^U naikupaviiti blago na Angleškem proti plačilu v dinarjih, Italijani v Sci^rsdu, BELGRAĐ, 5. Itaijjaaski ibi^^dai general Gundetti je odpotoval v Bel^rad. BELCRAD, 5. V Belgrad je prišel Grcr^ano, glavni urednik rimske »Epdke«. Temu pribekru se pripisuje poseben pomen v času, ko izraža Italija željo po našem prijateljstvu. Odločitev o relkesa vprašaju. LJUBLJANA, 5. »Slovenski Kaiod: poroča iz Pariza: Mirovna konferenca najine iznova reško vprašanje. Kakor vse kaže, Vo odločitev mirovao konference na korist Kraljeva*! SHS. V italijanskih krogih vlada vaiika nervozno s t. Ni izključeno, da bi se Re&a ne pri-, sodila Ju:jc£lav:;i, verjetneje pa je, da se bo v določenem roku 1-aliko potom ljudskega glase vaaija, dali se hoče zediniii z Jugoslavijo ali še nadalje estati svobodna državica. Glede le do nadaljevali in ker se madžarska vlada italr iansko-iugoslovcnskih meja sc laisko že ie ni izjavila o odškodnini in zadoščenju, ki j danes trdi, da bo obveljala ona mejna črta, ki £a naai mera dati, velja še nadalje prepoved j jo predlaga predsednik WMson. Najbrže bodo naše vlade glede izvoza živeža iz naše kralje-j ta vprašanja rešena sredi tega meseca. Čim vine v Madžarsko. Govori se, da bo madžar- 1 bodo definitivno rešena ta vpitišarna, pride na &ka vlada . a-dovoijila zahtevam belgrajske j vrsto turški problem, ki tudi zadaja zavezni- kom velike preglavice. Zlasti kočljivo je vprašanje Carigrada in Dar dane1. Dardanele bodo vsekakor nevtralizirane, glede Carigrada to še ni odločeno, eno pa je gotovo, da Carigrad ne ostane v turških rokah. Avstrijski glas o jugoelovensko-italijanskem sporazumu. DUNAJ, 5. Poučena osebnost, ki je še pr ed kratkim bila v Parizu in ki je imela priložnost, stopiti v stik z vodilnimi pariškimi političnimi krogi, piše, v »Neue Freie Presse^ o prihodnjih pogajanjih glede odstranitve naspeotstev med Jugoslavijo in Italijo takole: Stališče Italije napram Jugoslaviji je nastopno: Italija je rada pripravljena doseči prijateljske ednošaje z Jugoslavijo in proučiti obstoječe diference, da se doseže sporazum. Italija pa mora vztrajati na svojih narodnih zahtevah v crerkem vprašanju. Jasno ,je, da Itakja v gotovih točkah ne more odnehati. Stališče Italije je odvisno od stališča Jugoslavije. Obstoji prepričanje, da Francija in Anglija podpirata v kolikor je to mogoče, Italijo pri rešitvi jadranskega vprašanja; upati se more, da sc bedo sporna vprašanja kmalu rešila. Novi indijanski minister za zunanie posle Scialcia je o zahtevah v jadranskem vprašanju izjavil nastopno: bivši zunanji minister Tšttoni je od Z edin,j enih držav zahteval kot minimum polotok Istro z zelo ozkim pasom pri V otoškem, ki omogoča stik s takozvanim reškim »corpus separatum*. Italija je nadale zaMevala Kvar, Vis in Pela-gruž, kateri zalrtevi se Pra:>ice Ncrny-, ki so bile ustaaov/jene koBcem šestna«siega stoletja. Namesto njih je začela izkajčsti »Českosl o venska republika«. Dosedanja priloga uradnega lista je .postaja saoiosLojiia«__ Premirje med Rusijo in Estonsko. - PARIZ, 6. Brzojavka, prispcia iz Kcvala, Cavlja. da >e fciJc 3. t. m. skknieao premirje med Estonci PODLISTEK Za sinra prwck (75) A gust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. >Vi s Le pobrali cd kmetov za kap: telj dese-porabili jo, a sedaj jo morajo sirote plačati v drugo.« Sem, ker so moji sužnji.c Vi ste si prisvojili s silo od kmetov vse nilme na Krapini in kratite kralju vsak dohodek.- »Sem.« >Ai gonite kmete v gručah od hiše in zem-1 e. jim odvzemate vinograde, poija, živino, kakor da je to vaše. Ko.* je boljšega, pridržujete .■ace, a, kar je slabejšega, dajete svojim popačenim slugam, posebno pa kaštelanu Ivanu Loiiću. Mari niste do srajce oplcnili Mata Be-liniča. izpod Suscda, da hodi siro-mak z be-raško palico od sela do sela. Mari niste ugrabili vsega imetja do zadnje mrve -kmetom: Nsavf&iu Ma/diču, Ivanu Čačkoviču iz Brdovca, Petru Bcderliču in Martinu Filipčiču iz Pušča, da se brez strehe in zavetja, gladri, bosi, bedni pc-tikajo po svetu?« »Seni.c. je vzkliltnil Ferko, skočivši pokonci in lopnivši s pestjo ob mizo, »sem tudi stotinam drugih kmetov zaplenil vse, ker so bili uporniki, ker so pomagali Heningovici.« Mari je bila upornica tudi vdova Maru-šička. ki z otroki poginja cd gladu? Mari niso, povejte dalje, vaši sluge s sekiro razbili in do zadnje kaplje izpraznili vse kmetake kleti? Ali, kaj sem rekel? Vi ste tudi milostljiv: ko vam še"/iki nameravajo prodreti proti ArovAemu naor^u in napesri Denjikina odzadej, Boljčeviške čete se nahajajo sa-daj karluh SO im p rad tc^curosko luko. Tudi Kolčakova armada je v raz-ttlu. Bolj-šcviiike čete predirajo v Sibiriji proti vzhodru in jugu, .proti -krtejskim mejam. »Times« piše, cla je tudi v notranjem i i Sibirije grozna zmešnjava; razina vevške in civilne oblasti so 5.plch brez vsrikega meisebojnega stik?. V Irkucku, novemu vladnemu sedežu, vzdržuje Kol čak komaj svoj ugled. Vfled boljševičke^.! prod-irarja so tudi angjU-iki interesi direktno ogroženi. Minister Win-ston Churchill je aajl«5*l nevaatiost iboljševt škega prediranja p:*oti Indiji in »krajnemu vzhodi,'. Ta izjava ministra Wiastona Chuchil-la jc dala t/di »Timesu« ,poved, da naglasa neoprcatipvo rapaJio zaveznikov, da so se postavili napram .boljševikom na tako negativno podlago. Cs Carinrire pMstofblnc na Pelj^teai. VARŠAVA, 5. Z 10. januarja stopijo V veljavo enotne carinske pristojbine za celo Poljsko. Prosti carine bodo 3 mesece uvozi vseh predmetov, ki jih nima država doma: živ-Jjaoske potrebščine, navadne tkanine, čevJijt, papir, poljedelski stroji in drugo orodje. Lahke se tudi prosi za prost uvoz predmetov za lovarae, strojev, ki se ne izdelujejo dama, električnih strojev, leske-me. ti v in nekaterih vrst vagccov, avtomobilov, kamionov itd. Je vThovnl svet odločil, da bo za medzavez* niške uprave diplomatsko in konzularno za* ščito prebivalcev ozemlja, tkjer se bo glasovalo, prevzela ona zavezniška država, čije zastop-niki bodo na tem ozemlju. Grška zahteva zase upravo Carigrada. DUNAJ, 5. j-Neuer Tag« poroča iz Pariza: Venizelos izahteva na mirovm konferenci za Grčijo upravni mandat v Carigradu. Viljem se podvrže sodišču aliiranccv. DUNAJ, 6. Iz Bazile.je se poroča, da je cx-cesar Viljem končno sklenil se podvreči sodišču aliirancev. Stavil jc pa gotove pogoje, med drugimi tudi ta, da sam izbira sedež sodišča in dan .pričeirka procesa. Daly'c si pridržuje pravico, da si sme izvoliti nemške zagovornike. Ako zavezniki sprejmejo te pogoje se razprava lie prične pred pretekom šcsiiii mesecev, 02 Fran«?!©. Volitve za novega predsednika. PARIZ, 6. (S.) >Echo de Pariš« piže, da bo mknstrski svet bržkone določil, da se skiičeta zbornica in senat v narodno tskupačino dne 17. t. m. v svrho izvolitve predsednika republike. 52 Ame?!ke. Za raisLij'eaJo ameriške ir^rmne. NEW YORK, 5. Iz \Vashingtona javkajo, vi« je zaikteval trgovinoki minister Aleksander v a^i bilančnega otibora, naj se ukrenejo potrebni ukropi za odliod amerišdc h trgovcev na akraini vzJtod, v TurČiio, Jugoslavijo, Cehcslo-'/ašdio, Grčijo in Isriiijo v svrho razširjenja ame-riuke trgovine po leit deželah. Razun tega je zahteval, naj se razširi delokrog državnega urada za trgovino z inozemstvom. Boiiševiški v Amerik!. f LONDON, 5. »Timesu« poročatjo iz Ne\v YrrTra: Via d j je r.?. s topita zelo c->:r»le btk> rc-MranSi kakih 4116 oianov ijofcfeviikih ulri:lenj. Aretacije se nadaijtfjejo; smatra se. tii desežo levilo aretirancev feanaht 5000. Metf arelii^irimt bdlj-5 e vik i je ve>lko tujcev, ki so bil* takoj L^narh Amerižki državMani, ki so bi« aretirani, se p^.v-preiskavi kot -raroln-iki proti državni varnesti/ Mini tcr Pa 1 mar le izjavil, da sc je vlada cdlo-čila 11 a rešitev države od upornikov proti. scd,;«je-tnu sccijaUiemu redu iJ!a jči: pošlje v njihovo domovino, če niso Amerikanci. Vse priprave za aretacijo so se izvršile tako lijno, da je javnost izvedela aa dogodek šele iz listov. aretirancev •je Izjavilo, da pripada komunistični strank?. V prostorih new. orškeaa »Novega Mira«, Id ga je u>rcj urejeval Trocki, so zaplenili veliko spisov* in brošur, toda aretirano osebje so zapet izpustili v svcfcodo zaradi p oma likanja tehtniJi iJokazcv, Iz [t3»je, Dicl&naiski odbol m nied Somuaijo in Bolgaiako. SOFIJA, 5. Med Bolgarijo In Romunsko so vzpostavljeni diplomatski oinošaji. Novi romunski poslanik Georges Jeneicu jc že prispel na svoje mesto ter prevzel vse ad:te bivšega romunkega poslaništva v Soliji, ki so bili shraejeni v španskem poslaništvu, katero je daslej zastopalo interese romunskih podanikov v Bolgariji. Mirovna Plebisciti v nemških ozesdjih. iPARIZ, 5. Nemški zastopniki na mirovni konferenci so zahtevali, naj se ozemlje, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, padredt nemškemu pravosodju. Ker pa to ne ibd bilo v skladu z lojalno izvedbo ljudskega glasovali:a. Ii?lljacske po4porc civilaim in vc./ašldm kojenoesi v Dalmaciji. RIM, 6. (S.) Ministrska predsed.ništ\ o je na podlagi poročila o zelo žalostnih gospodarskiili razmerah, ki jih je povzročilo »znižanje kronske vrednosti v Dalmaciji, dovolilo, da se izplačujejo civilnim in vojaškim vpakojeaccm, njihovim vdovam in sirotam na teun ozem-jju n-jihove pokojnine v italijanskem denarju po menjalnem ključu 40—upoštevajoč r.j?o-šLevanja vredne slučaje. Poezija in proza. Pred nekoliko dnevi je ijavii riiimki Mes-saggeroda je izginil z Reke nefki stotnik, D' Ana unzij e v .bla^aiajl', (ki je odine*el seboj čcino svotico, milijon lir, ki so bile namenjene za plačo D'Annunztievlai četam. »Idea Nazionale«, katere simpatije za D'.An-nunzija in njegove ardite so ananc, priok-čuje to vest nekoliko drugače, kot popravek, kar pa ne i^premLaja nič na zanimivem dejstvu, ki dovolj karakterizira ideakie na:»e«e visjJh slojev (tiček je bil stotnik in gotovo tudi zaupnik) :ned D'Anr.unzijevo a'ruž-bo. Resnica je tale — pravi »Idea Nacionale »Nekađca pred eni.n mesecem je izginil z R*kc nc2^.i stotnik, ki je 'bil pairJeljejv ređtemu poveljn?-štvu kot ibla^^-i^ uprave. Po njegovem odhodu se jc dognalo, da m?i*ka iz Ua^a^e, Ivi tr. j jc ibrla poverjena, ckoli tmi-otisoč lia. x in spgzlelH V zdravih urejenih razmerah ima c-]ir zleiia islo-ioliko važno tu.i.Jćo, kolikor vkrJa. Vteda tfctie sni eri, opozici ja pc praA'lia. Obe imate o>red seboj skup:« narodni, oziroma državni interes. V nezdravih in neurejenih razmerah se more pa d^-frodf;-?, da opozicla ne napada vlade ne t adi 'c'r-žavvb, ne narodnih interesov, ne radi sivari sanr.e, raci strankarskih interesov in rau< pr?h<>e?M po moči in obkis<*. Nobena stvar ni -taVo koristna iu potrebna Va-kor jc kritika javnosti, stroga m ncom^ina-. K ajdi, it s tem-, da kažemo na zlo, moremo vzgajati čut in zavest o tdobrem; 'ker ie 3 tem, da razkrivamo, ksr je slabega, more postati to odvnttno. A to je prvi poen«, da se zlo popravi, ali z^isuja z boljšim. Duh ros«:-ee jc prinesel koristi človeštvu — kolikor jih je prineseJ — saino zato, "ker ie neustrašeno kazai s prstom na -rMre vse dotlej, dokler ni prisilil čioveoanstva, da si ne zapira oči pred njimi, da si ne mašr 110.su, marveč, da jih *ečr. Ali, samtf do tlu«, deklet ostaja v mejah resr.ke, ižtbro odmcrj«ie in pošteno presojene reiirice — mero kri-tika zares korisUtii; samo dctlej ima graja svojo e ti J no vsebin. Sa.no dctlai, dokicr se kri\ tika "areka v na;bol>;i veri, da na^o kaj l>ofešcga, da fi*?pravi ia ublaži, samo doUej, d&kler iaia dobro namene: mere kritiko donašati pojavno koristi! Ako prestopa to mojo, «»ko jo vodijo tki^e -lil ne debre namere, postaja razdirajoča, neetična, da^aa v smislu besede. Ttrlca kriftJc^ •»EDINOST« štev. 6. V Trstu, dne 7. januarja 1920. frajpristDejsa oblrka vsake razdiralne a3ccije. Vsi tisti", W so hotcH cemojeoo ntfiti v svoji: sredini, >.o j>o>cgaIi vz tem sredstvu, ki •■££; vsikdar more ravijati v patrijotizenT :n 5e maskirati. , Take Scrilikc, razdevalne v polnem tz miški te besede, je tudi J'anes še med nami. V svojem oce-pjevanfu vsejra, kar mu ne usaia, ^re Lzve^ten de! jiape ?avnosti v svoji kritiki — zavestno, ali ne-tz »veselo — iz strankar^kUi razlogov Cesto do Itake r:cre, da io ,*e trebn obsojati iz vsesa. srca. Kajt:. ko prinaša k^kc koristi — stranki, donasa škodo sZrajmGst. ; V -žei:«,
  • c eno drii^o, iiiiše sredstvo: da izpodknpava v narodu vc-ro v samega sebe, da Ykibi 2£ovo rroć. d« s a deki ;>sHućno ivesposoh-*>e^a za odpor, da dela iz »rjega orodje nenarodnih ciljev! Akcrja tiikc opozicije k razde vab j a do it&ra*nah ! -Kriiika je potrebna. Ali pr i tem je treba imeti mero. nrnozo obzirnosti, innoso rcao! v.b:;.i, da sc turan.1 a ne izprevrže v mržnjo proti skupnosti, rproti narodu, proti državi. In ža&bcz je treba u-groroviti, čz nekateri ljudje v našen* narodu ni-srkajo ire-re v tem. 'IVko iahkonrse?iTo početje ie ^reba obsojsii :ia vfo mec in vl vsega srca. Obio-«ati k najstrožje tisto časopisje, ki strankarske c-.-Ii r;€f?ne k orisu postavlja nad narodne in dr-:žavne. Vsaka ves*, ki more .škodovati narodni skupnosti, je sramota, je izdajstvo. Naj i i to dobro icapcrrmijo! useni našim uMm u oKunl-rsnsni czsmlju? V svrho zaščite Interesov našiis zadrug pri iz-menjavi denar:* naloženega cn stran premirne C t te vabimo vse zadruge, članice in nečisnicc, da iram blagovde takoj sporoči s priporočenim pr-vr.cn? najkasneje Jo 23. tega -meseca: 1. Pri katerih zavodih onstran premirne črte so inie^e *ut?ožene zneske in 'kolike: 3) dne 3. nov. I91S. vštevši c^resti od 30. VI. 1918. naprej? h) o!i sc je po 3. nov. 1918. kaj dvignilo ali vlo-2 i k?, kolika in k eda j? 2. A!i je bila napravljena prošnja za izmenjavo, fvvdu:?. polten koga. za kateri znesek? 3. Ali je bila; prošnia modno rešena ali ne? V/ rok etiki on'■t ve prošnje? 4. Ali je bHa premer.java izvrStnu? Zadružna Zveza v Trstu. Via Torre Bianca. 39/1. PRAVOSLAVNI BRACI! — Sretan Božić! K učiteljski stavki v V nedeljo, 4. t. m., so sc sesrj.15 v Pazin-i zastopniki vseh okrajev Sirskega učittljbtva, J.i se dogovore o nada^nHi korakih glede učiteljske stavke. Sestanku je pri-tostvovalo 36 hrvatskih t;-ci!eHvv('c) ier zesioiMiik Bioveriske^a u.iteljstva tov. F. Venturčii. Kadi bo-lcz;ri odsotnega predsednika itrv. Ke-avediča, je |i v boju za s\cje pravice. Opaža, da se od stran: italijanske;..! učite ;;st v a ka?e nekaka r-rezir}'ivost napram r 'ovar.skemu uč«tei>stvu, za-Irreva od italijanskega cćiie!jstva. da sprejme v tectrakii cdbr.r slovanskega zastrpnika, zeli. da >-c \ >e mci^aljtio de lov i nje -sporazimrno ,r: iir-vatsko-slovensklmi tovariš. Ker sta pcrcčilih i;c!i;;.n<»cga časopisja t'-'a pozvana v P. ni d\ a •tcsijanska učitt!*a, • c je ca sestanku sklenilo po-£«:kuti. dekler sc čuje njim odgovor. V sJirci 'u ne-cativne rešitve s strani vlade, takoj sklLe vse istrsko hrvatsko-ilovensko učiteljstvo i:a Kozino, ,!o n.ilogo >kJepat: o nadeljnem posto-čiteSjstvo ?e primjeno poseči po :rajnem sredstvu, da -i opt-mere. Da pa nima abe vc"e i:) irr. žn e do dela. u i i: Ji or.o cbža-je. da je p:'-!o do tega. je (pripravljeno ves, »led stavke zgubljeni pouk r.':dca:e>i:ti s pcu-ih dneli in v počimicah, uko se ugedi t v prosi )vlm za1 st^v . ^„čitnicah, a^ K-ko je i: irsko učitel.Utvo j "o, tuJ: _'e;st\o. da se! boJiv; plačanemu tržaškemu učiiclistvu k ietni plači še en mesec plače. Istrsko; t.jitcljs'.vo gotovo ni nevoščljivo svojim tržaškim! tovarišem. Navajamo le ta prin:cr. da rodi javnost *. iJi l.riviee. ki se "C-de «-:trskeir.u učiteKstvu. jc dosega debre us^ciie. in prtčakuie se, ^e u>.:teljstvo v neke'1 ko dneh vrne na svoja rjgc. J Mova železniška zveza med Bukarestosn. Be!- eradoa, Ljubljano in Trstoai. Uradni Osserva- nore« >-vl;a, da se je ustanovna nova feieznK.ka »eza v do^olniv-v ori>entnega ekspresrega vla-i , . . . t >a; pnoensi s .. januarja ;c Živet vezati vlak iz! 1 jubHane, h. t. m. pa iz Tr.tj ^n sicer bo otiliojalj k št. t»5S iz južne j>c-.t?.;c v Trstu cb 14*50 in pr^ajal v Logatec ob 17'50. vlak Št 665 pa iz o Lrsatca ob i 3 55 v i'rrt ob 16 30. Državno blago in obavato. Tržaški niusisiral / : .: 'a: Aproviz^cij^ka komisija jc dobila od u- c d.i /:; razdeljevanje tir/,_ »"icga blaga in obuvala /.Jogo za prodajanje tega biaiga prcii predloiitvi pc^ebivili nakupnih Izkaznic, katere bo izdaje-! tu- i/in:1 :n .1 na;ne- kajšnji magjttrct nteki\xem, š. a.vito /.c\-eti-ib predmetov (v metrih, ko;na-tl h a)i p-rH,), število oseb, in svota, ki jo delavec tU uradnik uobivj od tkioJaialca. kaieri jaanči s svojim podpisom ca upravioenosi aaiitev, navedenih v prošnji Ko prouči miagistral prošnje in se prepriča u ujihc^ upra^eaosti, izda r*jfcup:x izkaznice, katere odpošljejo na stanovanje. A-provizacTski komisiji so sc r. ukaza H dosedaj na-sločiiji predmeti: Bi ago za. n>olke in ženske cble-J.e cd 7 do 40 lir meter; groba kotenina, visokost cm 75, po 2*45 !;r m; visokost cm 90, po 2'95 l?r m; madapolan, vi-sokost cm 80, po 2'30 lir m; brisale po 3c0 Ur komad; {prti po 2'95 lir komad. Moški čevčii po 3h'50 Ur par; žensiki čevlji po 30'50 lir par; čevlji za fante od št. 36—39 po 23*50 par; čevlji za dekleta od št. 32—35 .po 22 lir par in oJ št. 28—31 po !9'50 Jir .par. Dan, ko se (prične prodajanje preJ-netov, in prodajne, kjer se bedo prodajali, se objavijo s posebnim razglasom. Izplačevanje stanarine častništva, moštva, itd. za jnescc december 1919. -e bo vršilo pri komesarijatu za veraške stanarine na trgu Edinosti 4, I. nadstr., vrata 26, od 9 do 12 po nasl-ediijcm redu: 8. in 9. januarja z.aaetne črke A—B; 10. in 12. lan. C—D: 13. jam t—F; 14. jan. G-J1; 15. fen. I—K; 16. in 17. jan. L—M; 19. jan. N—O; 20. in 21. jan. P—O; 22. in 23. jan. H—S; 24. Jan. T—V; 26. ian. \V—Z. Stanodajalci se pozivajo, naj iprinesejo s seboi izkazllo o oddanem stanovanju in naj se •strogo drže gorinavedenega turnusa. Trgovska reklama. Sc li Še spominjate lista, ki ga jc izdajala enkrat ira -leto Slovanska Omladina o priliki Ckil-Metodovega plesa? Vsi uašd zavodi, trgovci in idrngi interesente so radi priobčevali og'aTc v njem, saj so vedeli, da so razen dobremu smotru pripomogli najbolj sebi; zavedali so se namreč, da je najbolj učinkovita ena reklama, 'kij pride ljudem pred cči, ko sc dobre volje, kajti sponri«i;ajoč se veselih uric. spominjamo se tudi ioserentov. Zalibog letor ne bo mogoče »izdali takega lista. Dn se cdpr-more temu nedostatku, sc jc sklenilo. c'a sc uvede za nas nov način reklame. Na Gril-Metcdovem plesu, dne 10. t. m., kjer se izbere vse, kar je našega, mlado in stare, bedo visele na vidnih mestih okusno izceiuue reklamne •tablice. Zavodi, trgovci in sp'ch vsak. 'kder sc zaveda svoje dolžnost« in korist', -se gotovo odzove našemu pozivu. Upamo, da ne bomo pogrešali, nikogar. Ker [C dan prireditve že blizu, prosimo interesente, da sc v tej zadevi obrnejo takoj na slikarja RendiCa, Via Rcssctti št. 11 priličje (od ene Jo treh pcp.). Cene za izlcgo reklami 30X50 cm po 50 lir. 60X100 cm po 200 lir. Vsaik si pa tudi lahko :am dobavi rek-amno tablico; predpogoj je, da re tablica okusno izdelana. Reklamne tablice naj sc p rine so najkasneje do sobote zjutraj gespe Juliji dr. Fcrioljevi, ulica Fabio Filzi IS, L nadstr. ali ecs>7. Špiri Jokiču, Via Genova (ex Via; Carn-paniic) št. 21 (trgovina lilabse). Glavi« seja za veliki Cirif-Metodov ples se vrši jutri, v četrtek, 8. t. m. ob 15 v pTostcrib Slovanske Ćit^Ijiicc. Uljudno sc vabijo vse c;ebe. ki so uclcčenc za sodelovanje, Ji.ikor tudi vse one, ki bi rade sodelovale. Prosimo za točnost. Voditelji mestnih LJi:J^ikili šoi se snidejo k cbi-čajiiemu mesečnemu sestanku jutri c-b 10 v šoli >ki Opčiuah. Variietejni večer s plesom. 31. t. m. točno ob 20 €2 b;) vr-:l prvi vaHieteloi v«čer s plesom, ki ga prirede igralci slovenskega gledališča v Trstu v veliki dvorani Narodnega donra. Krasen program se objavi pravočasno. Izgubila sc je v openskem tramvaju -listnica z večjo -veto denarja (italijanskih in jugoslovanskih kolkcvanlh bankovcev) in nekaterimi račani. Pošteni najditelj se neproša, da odda najdeno preti primerni nu'rradi v uredništvii našega iista. L februarja bo »posvetovanje o združenju vseli •kmetijskih hi -gospodarskih društev -na zasedenem ozemlju. Mestna zastavljalnica. Danes predpoldne se bodo prodajali razni drasrcccn* predmeti, zastavljeni meseca marca 1919. na zastavne listje serije 144, popoldne na uodragcceni že -zapadli predmeti serije 144, zastavijeni :ne*eca aprila 1919. Predavaoje dr. G. Ravasmija. lUnione operaia^ :u.s naproša, ia priebčimo: Vsled nepredvidevanib razlogov sc je predavanje bi^ioga !prci. dr. G. Ra-vasinija o »Teoriji o postianku raka« preneslo na diines 7. t. m., o?j 19*45. Vlomilec .Michcluzzi — zbežal iz zapora, \liche- Iiizž: je »zvTSten mehanik in izvrsten tat. Kot me-iian'Jc se je pred.iv:!, ker je izumil raiz*ic vrste v krmilnega in drugega orodja, kot tat je zopet z.-!o sipcsobcn, ker je to dokazal že velikokrat tekem svojega življenja. Zadtiie dele, s .katerim je dosegel višek svoje tatinske siiave, Jie izvršb r.a Katruiri, kjer ie cb belem dnevu iricnr! in izpraznil blagajnico v poštnem uradu, — bilo je v času Izmenjave avstrijskega denarja .za italijanski in blagajna J^e bila precej pclna — čeravno so jo stražBi pc^tni uslužbenci, crožniki in ilnančni stražniki. jVož jc dobil svojemu činu .primerno nagrado: pravico do 21etnega brezp-lačne-ga stanovanja ; hrano v ulici Corciico. Čednemu junaku se jc zdela ta nagrada prevelika in n» je hotel sprejeti, t(>JTa policijske oblasti so imr hotele na vsak: nački izkazati ;o čast, zavedajoč se dolžnosti spoštovanja napram svojemu staremu -klijentu. Micheiuzzi se jc /z začetka upiral, teda končno sc jc vendarle vdal. Užival je nekciiko dni sladkosti policijskega gostcijubja in se ka.rl na zu-naj zadovcljuega in iivaležnega. icda v srcu ga je veaiio nekaj trizlo ob mčtiii, da mora jesti tu^ darovani kruh, ko si ga vendar sam prav !ahko blaži. K temu se jc pridru/iio tudi deCstvo, da so njegovi prijatelji tal;o pazili na njegovo zdravje, da snu niso dovolili n;ti majlmega iizprelio^a vo mestu, v straha, da bi se ne... prehlad;!. Talko se re zgodilo, da je i.bogi Micheiuzzi isamc priteie-vc-ne žalosti obolel. Njegovi prijatelji, ki so slutili vzroke njesove bolezni, so tudi sedaj .pokazali svojo veliko »jubezen do nJega: spravili so ga takoj v bolnišnico, in sicer v cdčele-k norcev, — da se ne bo dolgočasi!. Midrduzai jc »nI ginjen zaradi take čarti, toda pri \scin tem sc ni mogel otresti misli, da uživa nezasluženo gostoljubnost. Ker pa č-c \i-el, dd njegovi jv^atelii nameravajo po>pol:ioma izpolniti svojo cbijubo, -se ie odločil, da naredi' sam -temn konec. Ko so mu iioteli snoči voščiti Jabko neč, tka niso rašii več v njegovi sobi: Tevcž jih ui hotel nadlegovati ter je odšel brez pozdrava —. Gluhonema žena prišla pod voz. \deraj ob S preapcldne je stopala po Passu dt S. Giovaniii giuhonenia Le(;:iilda I >aižjr>;siL:r; za njo io vodil Jusi Pečene voz ter ?kričai na ženo, naj se umakne. 2ena seveda ni slišala vozniJcovega unicja in mož m mogel pravočasno nsta\iti voza ter (povozil ženo. ki je debila razne poškodbe na nogab. Premeti so jo v mestno bolnišnico, i.>er ji .zdravnik podal najpotrebnejše pcmoči. Sprejeli so io v 4-oddeikii. Dva berača sta včerač beračila ves dan po mestu. IIodHa sta «d hit*; do hiše, £ nadstropja v naJstropje. ori vrat do vTat iit frkala irt prosila in spravljala denar hvaležno v žep. Tako sta prišla tudi v ulico Fcscolo in vstopila v Je po hišo ter prišla po stopnicah do lepih vrat, na. katera sta začela trkati. Trkala sta in trkala, 4oda vrata sc niso odprla. — Glej, prijatelj — je dejal prvi — to vendar ni prav; povsod, kjer sva tr-krafa, so nama odprli. a tukaj, v tej begari hiši se naju ne usmilijo. Hudi easi. »prijatelj, cd koder .največ pričakuješ, cd tam ne dobiš ničesar! —• Potrpi vendar, — ie reke! drug? — morda ns slišijo; pc-trkam še enkrat, močneje. In potrkal je, da Će izašklepetala ključavnica, toda vrata ie t. is o odprla, pač pa se jc oglasit za njima osoren gla5?. Ko sta se obrnila, sta sc našla nasproti možu postave, ki jima .je velel. naT? ga spremljata. Vse opravičevanje jima ni nič pomagalo, 'kajti orožnik ni 'hote! razumeti, da se rabi vtomilno oroJnje, ki se je s vet M o v ro-ikah presenečenega berača, za — trkanje po vratili. Noč ima svojo mo£.~. To žalostno resnico je spoznal in bridko občutil g. Avgus* Maurič, ki ima svojo trgovino v Istrski ulici 14, v minuii' noči. Zmankalo mu ie iz prodiajainc 105 kg kave, 55 k« čokolade, 3 zaboji kondenziranoga mleka. 150 kg masti. SO kg slanine, 7 k? kakava, 20 kg sira, 2 zaboja finega in 80 kg navadnega mila, 70 kg olja, 1 9zboi sardin in 55 «kg popra. — V ctroško zavetišče v ulici C«!vola so sc splazili tatovi, -ki so ukradli razne stvari, vredne 250 lir. — Marija Terčcn le nušla v Barkovijah za nekim zidom dva velika zavoja. V prvem so bile nogavice, a v drugem žepni roibci. ^aso, ki ie gotovo ukradeno, jc vredno katu h 12CO Jir. Dva vojaka. Včeraj zjutraj jc bežal po ulici M. DAzt^iio neki veja k. Oroiniiii, ki so slučajno šli mirno, so :ga ustav ili. I zkazalo se je, da >e to peki Filip Livorse, star 21 let ki jc pred kratkim zbežai iz Krekičeve trdnjave. Tekem preslišavanja se je dognalo, da jc poizkušal v društvu vojaka Antona Pinija, starega 24 let, orupat; neko, doslej neznano osebo, kar sc jima pa ni posrečilo, ker so prišli slučajno orožniki mimo. Orožniki so ju seveda zapazili šele, ko sta bežala. Pozneje je bil aretiran tudi Piui. ' Požar na parnlku. -Na pariuku »Bcllenic, ki je •last plovimo družbe Tripcovich, je nastal včeraj pežar. Poklicani so bili na lice mesta gasilci, ka-teriiit ie prišlo pozneje na pomoč tudi vojaštvo. Ugotovilo se je, da jc tpožar nastal v p&dpalu-bju, kjer so naložene vreče 12 žveplom, gc&ami i. dr. Gasilno delo je bilo zelo težavno, kajti gesti dim in plin jc zapiral sapo vsakomur, kdor je prišel bKziS. Po dveurnem naporu se je vendar gasilcem posrečilo priti v podpalnbje. Požar fe bii pogašen šele po Surnem delu. \"7reki ipožaria niso znani. Škoda je velika. Požar v dimniku. V dimniku stanovanja Franca Ritlmejerja v ulici G. Catter; 50 jc nastal včeraj ob 11 '50 po.;nr, ki so ga gasilci pod vodstvom stotnika Bugiiovtza kmalu pogasili. Hotela se ie zastrupiti. Alojzija Misleč, stara 20 let, služkinja v ulici Timore 8, III. n. se Ce .zaprla včeraj v kuhinjo hi odprla pfetsko cev. Samomorilni namen sc ji ni posrečil, kajti domači so stvar zapazili in klicali zdravnka na pomoč. Alojzijo so prope*Jali v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno. Zdi se, da je vzrok poizkušenemu samomoru — ljubezen. Dr. Joane Slavu štabni zdravnik flnica Slavu roj. Paternost Sibinj poročena. 31. decembra Senožeče AU OdUS! iŠĆE se pridna deikKca, uk Torrcbianca štev. 21, vrata 10. 76 OBČINA VIPAVA bo predala potom javne draibe diie 18. t m. ob 2 pop. 11a licu mesta, svoje posestvo Vila- Ana . Ereifrtoteo Mm nI piaćigfc w mM liiia <2 &£: S A St ~JL £ 2 t A Del i. gi i/. K 3\r) >.0"K), K3,53).'j J Centralu S T Ha lm tli 5 - ifii l Hi^ i 1 Podružnic: Dubrovnik. Dunaj, Kot v, ti ljanj, Metković, )piti;i Solit, Slbeiii Zij3r Ekspoziiara: Kranj. Obavija vsa v binčna strj':o spihjils pjjia Sprajema vlsjja na hranilne knjižice proti letni n o')r;" stim v banro^iro-prornetu proti 3j>d Ictii. t o" bresti a. I Ta odpoved navezale znesK^ spre jema po najugodnejši! pojojiii, ki i« i i ,) pogoditi od slučaja do si l^jja. tel sin V£ai3ia] juiiiJ (iiln ijjiii'i;). Blagajna posluje od 9.30—12,30 ia 1»J