Leto V - Štev. 14 (110) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-31. julija 1978 Autorizž. Tribun, di Trieste n. 450 rH Izdaja — ^ Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Srečanje med sosednimi narodi na Kamenici, ki bo letos 29. in 30. julija, poteka letos v znamenju številnih vzpodbudnih dejavnosti slovenskih ljudi v Videmski pokrajini. Rane, ki jih je povzročil potres, so obenem sprožile tudi proces iskanja in odkrivanja humanih in kulturnih vrednot v Furlaniji; prav tako so tudi Slovenci v Kanalski dolini, v Reziji, v Terski in Karnajski dolini, pod Ivancem in v Na-diških dolinah vse bolj jasno izrazili svojo zavest in svoje zahteve po zaščiti človečanskih pravic, po zaščiti in spoštovanju svoje skupnosti in njenih naravnih, kulturnih in jezikovnih značilnosti. Danes Slovenci v Videmski pokrajini čutijo, da morajo osvoboditi in rešiti pred brezizhodnim uničenjem tiste vrednote, ki se v njihovem življenju najbolj iskreno in pristno izražajo, tiste vrednote, ki so izraz pravice in svobode, ki so pogoj za polno razvijanje človeka in njegove osebnosti, ki pomenijo obsodbo vrzeli, pomanjkljivosti, diskriminacij, neskladij v oblastvenih institucijah, tistih vrednot, ki zahtevajo, da se beneške Slovence obravnava kot skupnost, ki je vredna spoštovanja in upoštevanja, ne pa kot skupnost manjvrednih ljudi, ki jih je treba odrešiti in vzgajati v duhu že zdavnaj preživelega gluhega nacionalizma. Gospodarsko in družbeno nerazvitost je pri nas spremljalo nepriznavanje obstoja slovenske skupnosti v Furlaniji, vse to pa prav gotovo ni ugodno vplivalo na razvoj demokratičnih odnosov, na odkrivanje lastne identitete, na raz.voj resničnega hum anizma, na ovrednotenje človeka in na spoštovanje njegovih nedotakljivih pravic. Tako stanje ni moglo omogočiti Slovencem v Videmski pokrajini narodnostne rasti, ni jim moglo dati možnosti, da bi postali subjekt in protagonist svoje lastne usode, da bi vplivali na napredek svoje zemlje in da bi torej kot Slovenci prispevali k resničnemu napte-dku celotne Furlanije in celotne države. Zaradi tega slovenskemu jeziku ni bila dana možnost, da se uveljavi v šolah, v toponomastiki, v odnosih med državljani ter v upravnem življenju, kar bi seveda omogočilo razširitev kulturnega in družbenega obzorja ljudstvu, katerega obstoj so doslej zanikali. Ne izvaja se 6. člen republiške ustave, ki nalaga republiki nalogo, da s posebnimi normami čiti jezikovne manjšine; slovenska skupnost v Furlaniji, ki si želi spoštovanja in ne napadov na lastno eksistenco, je še naprej tarča posegov, ki jo zadevajo v njeno živo tkivo. Zaščititi slovensko ljudsko kulturo v Furlaniji pomeni dati ljudem, ki jo sestavljajo, možnost izražanja in izobraževanja v materinem jeziku, pomeni poznati in podpirati človeško in kulturno bogastvo Beneške Slovenije, ki je bilo doslej namenoma prikrito ali celo zaničevano, pomeni tudi poiskati nove vezi v našimi ljudmi, ki se nočejo odpovedati svoji narodnostni in jezikovni identiteti. Načeti obstojnost jezika, ki je v navadi pri vsakdanjem občevanju, pomeni tudi razbiti zgodovinski in naravni profil naših ljudi, pomeni tudi uničiti bogato premoženje navad in dejavnosti, ki so značilne za življenje naše skupnosti. Ali morda hočejo, da postanemo tujci na svoji lastni zemlji? Na vse te poskuse odgovarjamo demokratično, kulturno in odgovorno z našim shodom na Kamenici, ki je izraz naše zavzetosti v obrambi pravic naše skupnosti, v delu za premostitev zaostalosti in izrinjenosti, v naših prerodnih stremljenjih, ki naj zagotovijo Slovencem v Furlaniji dostojanstvo, ki jim pripada. Tako se bomo lahko tudi odprli širši človeški skupnosti Evrope, okrepili sodelovanje med sosednimi narodi in prispevali k splošnemu življenjskemu napredku. Osimski sporazum je ustvaril duhovne in dejanske o-snove, da se razširi in razvije sodelovanje med ljudmi, ki živijo ob meji, in nakazal, da bo mogoče zamujeno nadoknaditi le z gospodarsko in kulturno okrepitvijo teh krajev. Problemov naših dolin namreč prav gotovo ne bo mogoče rešiti, če se bo še vnaprej zanemarjalo najšibkejše komponente in ljudi, ki živijo v goratih področjih. Treba je torej razviti vsestransko sodelovanje v dejavnostih sosednih ljudstev, in to na obeh straneh meje; treba je čimprej odobriti zakonske osnutke za globalno zaščito Slovencev v Italiji ter doseči, da bo komisija pri predsedstvu vlade čimprej pristopila k širokemu upoštevanju in popolnemu izvajanju ustavnega načela, po katerem morajo biti vsi Slovenci v deželi enakopravni in jih zato ni mogoče deliti na različne kategorije. Konferenca o etnično-jezikovnih skupinah, ki jo je sklicala videmska pokrajinska uprava, je prav tako pomembno dejstvo, ki ne dovoljuje poti nazaj. Od tistega skupnega dialoga je treba zdaj preiti k realizaciji dejavne normative, ki bo ustrezala pričakovanjem. Samo listina o pravicah Slovencev v Videmski pokrajini in republiška ustava ustrezata potrebam prebivalstva in nujnosti okrepitve demokratične zavesti in humane rasti naših ljudi, ki živijo v bratskem sožitju in miroljubnem sodelovanju v okvirih italijanske republike. Prof. Viljem černo PROGRAMMA SABATO, 29-7-1978 ore 18: Apertura chioschi Mostra artigianato locale ore 20: Musicisti delle Valli Ballo popolare gratuito fchWSKjp ore 24: Accensione del falò ore 10; Apertura chioschi | . ‘ (. ' ore 16: Santa Messa ore 17: Complesso musicale «Veseli Planšarji» Saluto del prof. Beppino Crisetig Cori della Slavia Friulana iS^ v Gruppo mandolinistico italiano dì Capodjstri Gruppo Folklorìstico Friulano di Pasian i Prato Coro Carinziano di Loče Negli intervalli scenette umoristiche e barzellette popolari della Slavia Segue ballo popolare gratuito con i «Veseli Planšarji» Od 28. julija do 1. avgusta na Kamenici MLADINSKI TABOR Dal 28 luglio al 1* agosto a Kamenica CAMPEGGIO DEI GIOVANI Pevski zbor iz Podbrda Moški pevski zbor Sežana - Ponikve beneški dialektalni humoristični prizori in ™ a { f- lačni ples z «Veselimi planšarji» PROGRAM SOBOTA, 29.7.1978 ob 18. uri: Otvoritev kioskov Razstava domačega obrtništva ob 20. uri: Beneški godci Brezplačni ljudski ples ob 24. uri: Prižiganje kresov , . NEDELJA, 30.7.1978 ' ob 10. uri: Otvoritev kioskov ob 16. uri: Sveta maša ob 17. uri: Ansambel «Veseli planšarji» Pozdrav prof. Beppina Krizetiča Beneški pevski zbori Mandolinistični italijanski ansami Kopra Furlanska folklorna skupina iz Pasian di Prato Koroški Devski zbor iz Loč Coro di Podbrdo Coro maschile di Sežana - Ponikve L incontro culturale dei popoli vicini che quest’anno si svolge il 29 e il 30 luglio a Kamenica, nel Comune di Stregua, si apre all'insegna di stimolanti attività delle genti slovene della Provincia di Udine. Se le ferite del terremoto hanno aperto un processo di ricerca e di riscoperta dei valori della cultura umana del Friuli, non di meno gli Sloveni della Val Canale, di Resia, della Val Torre e del Cornappo, del Canal di Grivò e delle Valli del Natisone hanno fatto sentire forte la loro coscienza e la loro voce che reclama la tutela dei diritti umani, attraverso la salvaguardia e il rispetto della loro comunità naturale, culturale e linguistica. Oggi gli Sloveni della Provincia di Udine sentono di dover liberare, da un’espropriazione senza alternative, i valori più sinceri ed autentici della loro vita, valori, che parlano di giustizia e libertà, che reclamano pieno sviluppo della persona umana, che denunciano le lacune, le carenze, le discriminazioni, le incongruenze dei pubblici poteri per far sì che la gente della Slavia Friulana sia trattata come comunità da rispettare e valorizzare, c non come popolazione minorata da redimere ed educare alle sopravvivenze ottusamente nazionalistiche ormai passate. Il sottosviluppo economico e sociale che si è accompagnato al disconoscimento della comunità slovena del Friuli, non ha certo favorito la pratica democratica di riscoperta della propria indentità, di vero umanesimo, di valorizzazione dell'uomo e di rispetto dei suoi diritti inviolabili, nè ha dato un contributo, affinchè gli Sloveni della Provincia di Udine possano crescere come tali ed essere essi i protagonisti e gli artefici del progresso civile della loro terra e quindi, da Sloveni, contribuire al vero progresso dell’intero Friuli e dell’intero Paese. Per questo non è stato accolto L'uso della lingua materna slovena nella scuola, nella toponomastica, nei rapporti tra i cittadini nelle amministrazioni che dovrebbe favorire l’ampliamento dell’orizzonte culturale e sociale di un popolo, finora negato. Non si applica l’art. 6 della Costituzione Repubblicana che statuisce «La Repubblica tutela con apposite norme le minoranze linguistiche», lacerando ancora nella carne viva la comunità slovena del Friuli che vuole essere rispettata e non offesa nella sua esistenza. La tutela della cultura popolare slovena del Friuli vuole dire concedere la possibilità di espressione e di istruzione nella lingua materna a migliaia di persone, vuol dire aiutare a conoscere la ricchezza umana e culturale della Slavia Friulana finora volutamente occultata o anche disprezzata, vuol dire ricercare un nuovo legame con la nostra popolazione che non vuole rinunciare alla sua identità etnico-linguistica che la distingue. Violare l'esistenza della lingua di uso quotidiano significa frantumare la personalità storica e naturale della nostra gente, significa distruggere un patrimonio di costumi, di attività di vita propri della nostra comunità. Forse vogliono farci estranei sulla nostra terra? Noi rispondiamo nella maniera più democratica, civile e responsabile, riunendoci a Kamenica per impegnarci in difesa dei diritti della nostra comunità per superare gli effetti dell’arretratezza e dell’emarginazione, per ripercorrere la strada della rinascita e della dignità di Sloveni del Friuli, al fine di dischiuderci alla più ampia comunità dell’Europa che irrobustisce la collaborazione tra i popoli vicini e il progresso della vita. Il Trattato di Osimo ha gettato l'humus spirituale e reale per ampliare il libero sviluppo tra le genti della fascia di confine indicando nella riattivazione del potenziale economico e culturale il superamento dei ritardi e dei disimpegni. Infatti non certo trascurando le parti più deboli e la gente dei monti si risolveranno i problemi delle nostre valli. Bisogna quindi intessere una multiforme collaborazione e attività con le popolazioni vicine, su entrambi i versanti confinari; bisogna approvare i progetti di legge per la tutela globale degli Sloveni in Italia e far sì che la Commissione presso la presidenza del Consiglio dei Ministri si avvii alla più ampia valorizzazione e completa applicazione del principio costituzionale individuale nella pari eguaglianza degli Sloveni nella regione. La conferenza sui gruppi etnici, organizzata dall'amministrazione provinciale di Udine, è anche un fatto irreversibile. Da quel dialogo comune è doveroso giungere alla realizzazione di una normativa incisiva e corrispondente alle aspettative. Soltanto la Carta dei diritti degli Sloveni della Provincia di Udine e la Costituzione rispondono alle esigenze della popolazione e a quelle del rafforzamento della coscienza democratica e della crescita civile della nostra gente che fraternamente convive e pacificamente collabora nell’ambito delta Repubblica Italiana. Prof. Viljem Gemo MOJA VAS Marco - Černetič Puno reči je kambialo Moja vas se kliče Černetič. Nie masa velika an se ušafa gor an brieg. Tela vas je to Benečiji an za poviedat no malo buj, povien, de se ušafa tu dolin od Erbeča. Datoke je ložena gor an brieg, se vide oku an oku, magar kar je an vse zeleno. Moja vas je ložena takuo, de kar je pomlad, je čirkondana od drevi zelen, to tel cajt je takuo liepo gledat jo. Kar je pomlad, je vse zeleno od drevi an je vse ko-lorano od rož. Tuole nardi no malo buj ka-raterištik vas. Judi strojejo hiše, ma ne ku ankrat de so ble, oni strojejo, poderjajo tiste reči, de so stare, brez po-tle jih nardit nazaj ku pried, ku so ble pried. Ku tu druzih vaseh okuole, tu moji vas nie masa švilupa-no kmečko delo. Ja, se diela takuo, adan ima dno njivo an jo koltiva, ma samuo te stare dielajo kampanje an tisti mladi gredo dielat drogan an tu fabrike. Teli mladi gredo dielat v Manzano, se zbude preča zju-tro an pridjo damu zvičer. kar je tarna. Tel problema intere-ša an žvino, zaki ku za kmečko delo an za alevament od žvine se čuje tela mankanca od rok mladih, takuo vsako lieto je manj žvine. Tela vas ima an dno cierku, nie premasa velika, na vsako nediejo pride no malo judi h maš. Zaki tela vas nie go na pot, samuo tu nediejo pride kajšan h maš. Tela cierku je puno stara, se ima an dokument, ke tešti-monja, de je bla nareta priet ku nel 1496. An turam so ga nardil puno cajta potle, tuole se more videt go na turane, je napisano, de je biu naret nel 1894. Če sada gremo gledat to cierku, nie ku prav tist dokument, puno je kambialo vas tist cajt. Francesca - Kravar Donašnji sviet. Na donašnji dan je zadost gledat televižjon o prebierat an giornal za videt, kar je zaries donašnji sviet, ki nie podoban za nič tistemu od 30 al pa od 40 Met nazaj. Na današnji dan se diela, kar se cje: krast, ubivat, rapinàt an vse reči, ki dan se na imagina. Ma duo diela vse tuole? Duo se perméti tkaj? Rišpuošta je vič ko logika: judje bogat, te k na vie vič, ki pretindit, ki imiet od življenja, te k necje dielat an tist, ki krast mu je manj težkuo ku dielat. Samuo te, k ima vse an bi teu saldu vič, se perméti dielat take reči. Sviet od kar je pokoncu, je divtdjen na dva kraja: na adàn kri sviet bogat an na te drug te buog. Na dan te, k ima previe, an na te drug te, k niema nič. H kerim reči so parnesli vsi teli fat? H kontinuànin lótan an uojskan med judmi, ki so kaužale samuo smart, dištruejon an mižerjo. An krat judje an če je bla uojska, mižerja, so bli radi an so se kontentàli od tistega, ki so imieli, donàs invéèe se pretindi an tiste, ki je impo-šlbile imiet. Sviet je in kontìnua lota, an če nie uojske; je divižjon med tih bogatih an tih buozih, med mladih an starih an takuo napri; ka se more pretindit, če se na mormo videt naneja med nam? Donašnji dan se špreka blaguo brez pinsat, ki tu puno daželah od svieta milijoni otruok paté lakot, an še milijoni judeh umarjejo od lébre, od kšnkra an od puno druzih malatlj, brez pinsat potlè na vse tiste, ki so emarginani, na tiste, ki niemajo ne hiše, na tiste, ki niemajo obednega, ki bi jin teu dobro an na miljaja od milijonu judi, ki tarpe brez imiet no pomaganje od kajšnega. Na use tele judi bi muorli pinsat, priet ku varžemo proč an kos kruha al pa no klkjo anta ja de bomo mogli reč, de se ejemo zaries dobro. An an sam senjàu jubezni, dna an če majhana rieč bi mogla bit všeč temu, ki niema naneja tega za živiet; an samuo an giokštol ubit bi stuoru prit nazaj smieh go na fačio od nega puobcja, an samuo an smieh bi stuoru radega tega, ki tarpi. Mi druz an samuo mi druz smo rešponšabil od telega sveta an mi druz muormo kontribult za ga rlndit buojš, vsak od nas bi muoru se impenjšt za koštrult an sviet od meru an od jubezni, brez violénce an brez uojski, ki so divižjon od judi. Zbor Rečan poje na prireditvi Moja vas. Gino - Plestišča Ma vas se kliče Plestišča. Dan bot se klicala «špičin plat», za tan ke je somejàla nu plàdeni. Ja sen biu tu Av-stralje fin dve lieti nàzad. Poten sen biu dou Grade zavuoj tresa. Enjile je stojin tu nen prefabrikàde. Cristina - Njivica Ta na dévat od te noče Ta maladéta nuoč, ta na dévat. To moèno rojànje. Jùde so bežale un s kiše, su se tresle za strahan, su bežale ta po plàce cou njive. Okou onjà to se dan te temu strah anu koràgio. Dou mez ore pejči su se rubjale triste atto ustìce, okou paiže pojàne ta par nòe od ore. Stefano - Sv. Lenart Loredana Kodromac Moja stala. Medruz Imamo pet gved an štier uce. Dvie krave, adnà se kliče Viola an te druga se kliče Mòra, potlè imamo no inico, ka se kliče ètèla, an dvie teleta. Potlè so dva kuštrona, na ucà an no jare, kuštroni se pliezjo saldu gor po ucf. Go na varh štale je skedin, an notar je puno sena, ta par štal je listnjak an tist je pun listou — čast bogu ga na manka maj. Od zuna ta pred štalo je gnoujak. Sada je prazan, zak so ga pejal ta po njivah. Michele - Klodič Tista rieč, ki me je buj všeč od moje vasi, je senjan. Se nardi maša tu cierkvi od Svetega Lienarta an pride an famuštar forešt, zaki je an aveniment important. Popudan se nardi eštra-cjon od tombole, an duor je srečan, udobi premio. Zvičer se nardi garo od briškole an vič moži partečipa. Senjan od moje vasi me je všeč, zaki vsi judje se divertjo an se ušafajo vsi kupe an guorjo od tistih avenimentu, ki so se zgodili tu vasi. Judje od moje vasi se ujezejo ku vsi judje, zaki imajo probleme za delimitat konfine. Vseglih vsi potada se akordajo an ratajo nazaj parjatelji. Tu placu od moje vasi ist an moji parjatelji igramo. Però na žena začne uekat, zaki Romano - PiČnij© neče, de igramo ta pred nje hišo, an mi muormo iti proč. Moja vas ima reči liepe an reči garde, ma vseglih, če muoren iti proč, ist iman go na sarcu rikordo od moje vasi an od mojih parjatelju. Lan moji parjateli so šli na Mlado Briezo, ist niesan mu iti, zak san meu kaši pagànsk, san biu zlo žalostan, moja mama me je ušafala gu kambre, de san joku: se troštan, de tuole lieto bon mu iti. Je zlo lepuo na «Mladi Briezi». Mariagrazia - Topolovo Luciano - Tarbij Tu trene Oča je jau svojemu sinu: «Stuoj atent»! Ne luožt glavo skuoze okno. zak pride vietar an te punese klabuk z glave. Sin nie bugu. Oča mu je vzeu počas počas klabuk z glave, an ga je skru cja za har-bat, an jezno je jau: «A si vidu, klabuj je splul». Otrok je začeu arjut an jokat, oča za ga putalažt mu je jau: «Bod bardak, če pužviž-gam, klabuk pride nazaj». Je požvižgu, an počas mu je luo-žu nazaj klabuk na glavo. Malo cajta potle oča je guariu z nin možam. Buj potle sin zarjuje: «Tata, žvižgi žvižgi, sam vargu klabuk skuoze okno!». Ma klabuk nie paršu nazaj... Enrico - Subid Muj pas se kliče Téri. Je de koluor marón. Je dan barbončfn: mene je zlo sempatek an bruan an me bua slmpr. Z mano gija z balo an kr mu uer-žen par àjar on nardi dan salt za jo jete tu usta, an za: me prnesé dòngie. Kr vide no maško, leti za njo za jo jet, an jo uiska zlo. Prije malo krat z mano, però z mejo nónu je simpr za njo, zatuo k jo uoz simpr za njo, kr re po poké. Muj pas ma kučo or na pjule, an kr ni majna pr kiše, joče, an judje jupajo, k je mare lačan an prijéjo ledat, kuo ma. Zvečer kr prije muoj čača, téka ulskat an mu re kuintr an skače uóku njea, zatu k je kontent. Kr prije ou kišo an se sedne dou, mu skočne ou brač an ja taka lizét an muoj čšča jo muore pobožat, če ne, ne re ta. Ostane živa moja vas? Moji vasnjàni kupe so zastopil, zamerkal, de puoje ratava zapuščeno an de puno mladih emigràvajo, takuo so poštudieral z drugmi judmi buj študianimi kako rieč za jih ustavt doma. Tala rieč je na kooperativa, ki da dielo no malo vsien, se kliče «Cooperativa San Michele» an redi no malo uci. Tala majhana organizacjon gre napriej zadost dobrò an se je sreejala an sreejava puno inkonveniéntu. Adàn od telih je pamet od te starih judi. Naša kooperativa je kupila ucé tu ni Vas blizu naše, za miet an legàme socio-econòmico an za afrontàt kupe problema od rinašite od naše zone: je Jugoslavija. Sùbit kajšni vasnjani so naredli puno koméntu slavih go mez tuole an so se bazàl go na tel diškorš: «neejemo ratat Jugoslovani». Druga rieč, ki mi je šla na smieh je ratala pozime, kar ucé so ble zaprte ta po hlievah od vasi. Judje te anciàni nieso bli mai trankuil, so se bal, da ucé nieso miele zadost za jest, an so hodil zmieran jih gledat, an nosil ostajke od pašte. Ma tiste, ki je pru ratalo tu telin cajtu, je biu an velik problema; zima duga an grda (daž, snieg, vietar), senuo je mankalo, ucé so storjavale, an še puno, dobrò puno inkonveniéntu. Ta med telih šakrifiču je an veliko vesejé od vsieh, ki živjo tu moji vas, vesejé od te mladih, ki bojo mjel počaso s progrčšan dielo, an za te buj anciàne, ki vidjo, de njih sviet, kjer so dielal puno liet, na bo zapuščen. Moja vas ima ime Pečnfje, ma tole ime je paršlo, ki so miei no veliko peč v starih lieteh an takuo so ložll ime Pečnije. Ki adàn krat so kruh pekli, a z naše vasi so nosili te martve mez Jelčnčjo, ki je par stari uodf, an blizu svetega Jurja an blizu svetega Kocjana so počival an čez Jelčnčjo so miei prehod za pridit v Špietar v britof, ki tle v gorah ga nie bluo. Tud z Matajurja an Bare so r.osil te martve mez Bečarljo, tu k je strašlo naše popotnike, potlé so počival par mart-vaški uodf blizu Studenc an potlé so šli mez Ruonški varh an pod svetim Jurjam an skuoze čelo od svetega Kocjana so pasuvàl za prit do Špietra do britofa. An krat an star mož, ki je šu s Čidada, gor za raman je meu an koš puno čebule, kar je paršu gor na Jelčnčjo, se je začelo garmiet an buskàt, alora tel mož je jau; vsak buščšj, ki mi varžeš, jest ti varžen an čebulšj. Kar je paršu damu, nie meu vič čebule, zak jo je biu vso vargu, de mu je buskàlo. Žena mu je jala: al si parnesu čebulo, je jau: jest sam jo ukupu, ma je bla tamà, anta de mi je pobuskàlo, pa jest sam vargu adnò čebulo. Martina - Bardo Njivanje riesno. Ja se ta ščerateca, ke lane na ba žej pisala za pravete svo njivanje. Ja se pouno vesela, ke to njivanje to paršlo riesno, a liepo viden ma vas, ke na raste počaso, prej e biu cieu potresen, souse kiše su be zrobjàne, te bo kuj na velika žalost za souse naše judje. Momò zalonate pouno cieu sviet, ke su nan pomàle za storte naše kiše; pouno močno naše te bližnje slovenske jiide. Dirindare diklica, Anna mati te je klicala. t, — Ka mi čete, mati? KTSVSr Kovaču te čen dati. — Ka bon dielala par kovače? Prasce pasla. — Ki bo s prascan? Sadlo runu. — Ki bo s sadlan? Kola mazu. — Ki bo s kolan? Uozič runu. — Ki bo z uozičan? Kamanje nosu. — Ki bo s kamanjan? Cierku runu. — Ki bo s cierkuju? Ložemo not Boga, da Buoh nan da popa an kapusič za vratič. Moja vas 1978: med nastopom Beneškega gledališča Zelo razgiban in vesel je bil nastop Narodne klape Mladi harmonikarji iz šole Antona Birtiča so v Špetru zaigrali vrsto beneških pesmi Redattori - Redakcijski odbor : Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT Inaugurazione ufficiale della sezione di Lugano dell’ Unione Emigranti Interventi di: Cencigh, Noacco, Clavora ed altri E’ stata ufficialmente inaugurata presso l’albergo Tivoli di Breganzona la sezione di Lugano dell’Unione e-migranti. La cerimonia che si è svolta con grande semplicità è stata aperta dall’intervento dell’organizzatore della sezione Pio Cencigh. Il Cencigh ha particolarmente insistito sulla necessità di avere anche nel Ticino una sezione dell’Unione emigranti sloveni che garantisca sia un migliore ed organico collegamento con la Slavia friulana tramite la sede centrale, che un luogo d’incontro per gli emigrati originari di quella zona. Valentino Noacco, il nuovo segretario dell’Unione ha illustrato le finalità e la struttura dell’Unione indicando anche le modifiche statutarie che saranno proposte al prossimo Congresso. Noacco ha inoltre dato precise informazioni sulle prossime importanti iniziative dell’Unione e cioè il Seminario di studio (luglio) la celebrazione del X anniversario (Tamines 29 ottobre) ed il III Congresso (Civida-le, 28 dicembre) insistendo sulla necessità di una massiccia partecipazione degli e-migranti a queste iniziative. Prendendo la parola al ter mine di questa prima parte deU’incontro Ferruccio Clavora trattava particolarmente dei problemi dello sviluppo economico, sociale e culturale della Slavia friulana, insistendo sul ruolo motore degli emigranti in questo processo. Concludendo il suo intervento il Clavora dava alcune indicazioni sul processo di riorganizzazione degli Sloveni della Provincia di Udine, che dovrebbe consentire a-gli stessi sia una maggiore incisività della loro azione che una più larga aderenza alle realtà di base. Alle introduzioni seguiva una ampia discussione che vedeva intervenire numerosi partecipanti. Al termine del dibattito veniva nominato un Consiglio Direttivo composto da Pio Cencigh, Cosatti Emma, Culino Evelina, Clemente Fiorenzo, Di Lenardo Gino, Zufferli Gianpaolo, Cancellier Vilma, Pau letig Gianni. E’ da notare la rappresentanza in questo consiglio di tutta la Slavia poiché vi sono membri provenienti da Faedis, Attimis, Lusevera, Tarpana, Resia, Drenchia e Grimacco. Dva trenutka z otvoritve novega sedeža. AKTIVNOST V ARGENTINI Dobro se razvijajo odnosi med osrednjim sedežem Zveze slovenskih izseljencev in slovenskimi izseljenci v Argentini, predvsem pa z našo skupnostjo v Buenos Airesu. Potem, ko nas je lani pozimi obiskal Carino Trinco, smo navezali koristne stike, ki bodo v kratkem privedli do uradne ustanovitve sekcije v Buenos Airesu. To postaja nujno ne samo zaradi naravnega razvoja naše organizacije, tem- več predvsem zato, ker bo ta povezava ustrezno odgovorila na pričakovanja in zahteve izseljencev samih, ki jim je zaradi oddaljenosti in problemov, s katerimi se morajo spoprijemati, treba posvetiti posebno pozornost. Posebno pozornost bo treba posvetiti socialnim problemom tistih, ki se želijo vrniti v rodne kraje: ta naloga se pridružuje nalogam, ki jih o-pravlja patronat v Čedadu. t Buenos Aires: nekaj družin se je zbralo, da skupaj preživijo prijeten dan. POJASNILO V zvezi z nedavno volilno kam-panijo ob obnovitvi deželnega sveta, Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije: izjavlja, da je bila raba imena organizacije v propagandne namene neprimerna in nedopustna; obsoja take špekulacije, ki žalijo njen pluralizem in ustvarjajo škodljivo zmedo v javnem mnenju; ponovno poudarja svojo popolno avtonomnost in politično neodvisnost, ki jo jasno in brez možnosti dvomov določa 2. člen njenega statuta. PRECISAZIONE In riferimento alla recente campagna elettorale per il rinnovo del Consiglio regionale, l’Unione emigranti sloveni del Friuli-Venezia Giulia: precisa che l'utilizzo del nome della associazione a fini propagandistici è stato indebito ed abusivo; condanna tali speculazioni che offendono li suo pluralismo e creano dannose confusioni nell'opinione pubblica; ribadisce la sua assoluta autonomia ed indipendenza politica, sancita in termini inequivocabili dallo art. 2 dello Statuto. Assegni di studio speciali In riferimento a quanto pubblicato nell'ultima pagina del-i'Emigrant, diamo ulteriori informazioni relative agli specia li assegni di studio, anche con assistenza convittuale a favore dei figli dei lavoratori emigrati. Su proposta dell’Assessore Dal Mas la giunta regionale ha in giugno approvato una particolare deliberazione nella seduta del 7 giugno. L’assistenza consente ai figli dei lavoratori emigrati, residenti all'estero che intendano frequentare nell'ambito del territorio regionale, scuole, corsi universitari o corsi di formazione profesisonale, di poter beneficiare: — di speciali assegni di studio; — di assistenza convittuale. L’assegno di studio, previsto dalla legge a tale scopo viene fissato nella misura forfettaria di lire 200.000 con un massimo di lire 350.000 per più unità appartenenti allo stesso nucleo familiare. Nel caso vengano richiesti entrambi i benefici, gli assegni di studio di lire 200.000 e dì lire 350.000 sono ridotti del 50 per cento. Beneficiari sono i figli dei lavoratori emigrati residenti sll’estero che al fine di inserirsi nell’ordinamento scolastico nazionale intendano frequentare scuole, corsi universitari o corsi di formazione professionale neU'ambito del territorio regionale. Ai figli legittimi sono equiparati i figli legittimati, adottivi e naturali riconosciuti. Le domande per la concessione dei benefici devono essere presentate in carta semplice all'Assessorato regionale del lavoro, assistenza sociale ed emigrazione, entro il mese di agosto 1978 e dovranno contenere oltre alle complete generalità ed al recapito, i seguenti elementi: — indicazione della scuola del corso universitario o del corso di formazione professionale che si intende frequentare; — indicazione dei benefici che si richiedono; — dichiarazione che i benefìci vengono richiesti per u-no o più componenti lo stesso nucleo familiare; — denominazione e località in cui ha sede l'istituto o il convitto prescelto, nonché il costo globale, riferito al solo periodo previsto per la frequenza, della retta; — l'attestazione che l’aspirante intende rientrare in Regione per frequentare le scuole italiane, ovvero che sia già rientrato in precedenza per le stesse finalità; — l'attestazione che entrambi i genitori risiedono all'estero per motivi di lavoro. Le domande, sottoscritte dall'aspirante o, nel caso questi sia minore, dal genitore, tutore, curatore o da persona cui lo stesso è stato affidato, dovranno essere corredate dal visto di autenticità della competente autorità consolare italiana accreditata all'estero. «ss : z'- :-.- < v ; , ? fili lili 11 IH H -.v/ PRAZNIK V TAM IN ESU Pred kratkim je bil v Taminesu tradicionalni praznik ob podeljevanju in obnavljanju izkaznic Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije. Praznik je obsegal bogat program, ki ga je odlično organiziral in izpeljal odbor krajevne sekcije pod vodstvom predsednika Alfreda Cicigoja. Praznika se je udeležila tudi delegacija sekcije v Seraingu. Praznični dan se je začel z netekmovalnim pohodom, ki se je odvijal na 8 km dolgi poti. Kot dokazuje slika, ki jo objavljamo, se glede udeležbe na pohodu ni postavljalo nobenih starostnih omejitev, saj se ga je udeležil tudi mali Davide Bordon skupaj s starši in starimi starši. Po prihodu udeležencev je bilo poskrbljeno tudi za najrazličnejše igre, katerih namen je bil predvsem zabavati številne otroke, ki so bili na prazniku. Obilna zaloga mesa na žaru pa je prisotne okrepila pred plesom, ki je trajal vse do jutra. Bil je res lep praznik! LA RICOSTRUZIONE E LO SVILUPPO DELLA MONTAGNA FRIULANA FATTORE DECISIVO PER IL RIENTRO DEI LAVORATORI EMIGRATI CONVEGNO promosso dall'Amministrazione comunale di Prato Carnicoin colaborazione con il Coordinamento associazioni dell'emigrazione del Friuli -Venezia Giulia. DOMENICA 6 AGOSTO 1978: Casa del Popolo di Prato Carnico I lavori avranno inizio alle ore 9 con le relazioni introduttive. Seguirà il dibattito. Sono invitati a partecipare i lavoratori emigrati, la cittadinanza, gli amministratori locali, i responsabili politici, sindacali e di organizzazioni economiche, sociali e culturali. Nel pomeriggio si terrà una festa popolare Valentino Noacco, tajnik Zveze izseljencev, skupaj z županom iz Yverdona Duvoisinom in Federicom Spagnollijem. I NOSTRI ARTISTI : GIANNI OSGNACH Stretta di mano:_____________ Una trasmissione di successo che evidenzia la collaborazione tra regioni confinanti Un giovane pittore che vive a Mantova e si sta affermando sempre di più Gianni Osgnach, giovane pittore, nativo di Osgnetto di S. Leonardo e che vive a Mantova si sta affermando sempre di più nel campo artistico. Diverse sono già state le sue mostre personali e collettive. Nello scorso anno il nostro Osgnach era particolarmente attivo, il 6-5-1977 ha esposto alla Rassegna d’arte «Avanguardia 2», Milano, premiato; il 20-7.5: Collettiva a S. Pietro al Natisone, Hotel Belvedere; 21-6 - 10-7; Collettiva a Lido degli Estensi, galleria «Alba»; 11-20.8: Personale a Lido degli Estensi, galleria «Alba»; 24-10 - 5-11: Personale alla galleria Avanguardia 2», Milano. « Nel 1978 - 18 maggio: Rassegna d'arte «Avanguardia 2», Milano - 2.o premio. Dal 14 al 19 giugno 1978 ha esposto alla Fiera internazionale d’arte che si svolge una volta all’anno a Basilea. Il professor Enotrio Mastrolonar-do, insegnante di storia dell'arte a Brera, nonché critico d’arte, si è espresso nei confronti del nostro giovane pittore in questi termini. ... il suo sicuro avvenire lo sì può comprendere già dall’insieme della sua più recente produzione, in cui si riassumono ricerche di varia estrazione ma unite da un medesimo filo conduttore ch'egli ha saputo mantenere, nonostante la diversità dei mezzi espressivi e dei concetti, su una precisa linea semantica, dove linguaggi e strumenti apparentemente diversi, trovano gli stessi significati e ragioni nell'origine delle loro precipue funzioni estetiche. Partendo dai suoi risultati meno recenti, anche se assai vicini nel tempo, che sembrano discendere da una certa neo-figurazione, ch’egli comunque, ha saputo convenientemente depurare da tutte le scorie delle altrui esperienze, possiamo cogliere l'immagine figurativa di Osgnach nella libertà di uno spazio visivo sezionato orizzontalmente da una zona, dentro cui si inseriscono, con estrema sintesi di segni e linee, elementi naturalistici che, più che determinare, suggeriscono il paesaggio. ... Nelle ultime opere di Osgnach, si avverte una decìsa volontà di superamento delle sue estreme esperienze neo-figurative, già sfociate spontaneamente nell’astrazione. Ora, egli è giunto alla ricerca ma- Zaradi tega se j e predstojnikom zelo zameril. Vzeli so ga, kot se pravi, na piko. Če ga niso kaznovali zaradi tega, je pa le bila njegova «napaka» povod, da so hoteli njemu naprtiti odgovornost za vse, kar je bilo narobe v zavodu. Poleg tega pa je imel še drugo napako. Bil je trmast in «upornik». Upiral se je krivici z vsemi močmi. Nekega dne so se šolarji igrali z žogo. To je bilo po učni uri. Nekdo je žogo brcnil, da je šla čez ograjo in zadela kmeta naravnost v glavo. Ta je namreč delal na njivi blizu zavoda. Kmet je začel preklinjati. Med igrajočimi šolarji se je naenkrat pojavil vzgojitelj. «Chi è stato?» je vprašal. Otroci so molčali. «Chi è stato?» je spet po- terica non nel senso dell’informali-smo cromatico e segnico ma, con cocente e inquietante attualità, nel senso oggettuale. La sua espressione si è trasfofrmata in un’operazione tecnologica portata avanti con mezzi vari: materiali e strumenti diversi ch'egli usa, non come fini a novil vprašanje, a tokrat bolj razjarjen. Vzgojitelju se je približal dijak in s prstom pokazal na Tončiča: «Alè stat chist sclav ca!». Tončiča, ki je videl, da je vrgel žogo čez ograjo prav tisti, ki je njega obtoževal in zaradi psovke «sclav», se je polotila strašna jeza. Skočil je pred obrekovalca in ga udaril z vso močjo po obrazu. «Da boš vedel enkrat za vselej, da smo Slovenci in ne sciavi, da se ne pustimo po krivici obtoževati, da se ne pustimo psovati in teptati» je jezno izrekel ter ponosno pogledal po prisotnih. Trije njegovi rojaki so mu z zadovoljstvom pritrjevali, kimali z glavo in se smejali. Tedaj se mu je približal vzgojitelj, ga prijel za uho in mu ga tako dolgo se stessi, ma come elementi complementari e necessari della sua visione pittorica. Al giovane artista, che lo sappiamo profondamente attaccato alla terra natia, vadano i nostri complimenti, accompagnati con i sinceri auguri per ulteriori successi. Izidor Predan stiskal, vlačil in zvijal, dokler se mu ni pod ušesom pokazala kri. Tončič se ni oglasil. Ni iztisnil iz sebe tožečega glasu. Na ta način je še bolj razjezil vzgojitelja in mu razkril vso njegovo upornost. «Izkoriščate priložnost, ker nimam vaših let in se ponašate z junaštvom nad ubogim o-trokom, nad ubogo siroto, ki mora živeti brez obrambe svojega očeta, ki je dal svoje življenje za domovino!» mu je mirno vrgel v obraz. Vzgojitelj kaj takšnega ni pričakoval od enajstletnega otroka. Ta otrok je bil res izjema. Njegove besede so ga razorožile in ponižale pred vsemi šolarji, a to le za hip, kajti, ko se je znašel, se je še bolj polevil. še z večjo neusmiljenostjo in krutostjo je stisnil otrokovo uho. Po Tončičevem licu se je pocedila kri. Priskočili so drugi vzgojitelji in mu ga iztrgali iz rok. «Brut sclav, si viot che tu as nellis veniš il sang des tos antenas!» je rekel razjarjeni vzgojitelj, medtem ko so se drugi vzgojitelji zgražali nad njegovo krutostjo. Proseguono con successo le conversazioni di «Stretta di mano» -Speciale dal Friuli, la trasmissione ideata e condotta dalla prof. Pinuc-cia Politi, in onda ogni domenica alle ore 15 da Radio Capodistria. Vi hanno partecipato fino a questo momento, a partire dalla prima del 25 settembre 1977, i più disparati ospiti: il presidente della Provincia di Udine avv. Vinicio Tu-rello, il prof. Martin Jevnikar dell’Università di Udine, il prof. M. Pi-storello, il prof. L. Zanon, particolarmente interessante quest’ultimo per le tematiche proposte, quali il Seminario internazionale di Lubiana, la parlata delle Valli del Natisone, ii dialogo tra Italiani e Sloveni alla luce di rapporti personali e collettivi. Altri ospiti sono stati poi il prof. Arturo Toso dell'università di Padova e appassionato cultore di friula-nità, il dr. F. Job, vicepresidente della Camera di Commercio di Udine; il Presidente del C.R.D.M. prof. U. Cividino, il capogruppo del P.S.I. avv, P. Zanfagnini, il prof. O. Ber-nes, il sindaco di Ampezzo C. Troie-ro, l’on. F. Castiglione, l'on. A. Ba-racetti, l'ass. all'istruzione dott. A. Mizzau, l’ass. allo sport R. Bertoli, il Trio di Udine di musica da Camera, l’on. M. Lizzerò, l’on. V. Marangone, presidente della Cam. di Commercio, i primari di ginecologia degli ospedali di Gorizia e Nova Gorica, il prof. Mario Cordaro titolare della Friuli Coram, il direttore dell’O.P.P. prof. A. Petiziol, il presidente del circolo culturale sloveno «Ivan Trinko» prof. Guglielmo Cerno. Interverranno prossimamente tra gli altri: la sen. Gabriella Gherbez, il prof. Marino Qualizza, la preside Nadia D’Aronco Pauluzzo, la sig.ra Gisella Pagano, il presidente dell'ospedale prof. Luciano Floramo, il prof. Bruno Vernotti, il prof. Marino Vertovec, il sig. Pericle Cova, il direttore responsabile del nostro giornale Isidoro Predan ecc. Numerose sono le tematiche e-merse nel corso delle interviste: una delle più interessanti è senz’altro quella riguardante la collaborazione tra medici del Friuli-V.G. e della Slovenia, cardiologi, ginecologi, ortopedici ecc. si scambiano, infatti, incontri ed esperienze nella ricerca di mete sempre migliori nell’ambito delle cure ospedaliere. Ricordiamo in proposito il direttore del Centro per la riabilitazione del cardiopatico di Udine dr. Maisano che ci ha parlato delle sue esperienze con l’analogo centro di Abazia; la collaborazione continua tra i primari ginecologi degli ospedali di Gorizia e Nova Gorica e cioè tra Toda to ni rešilo našega mladega junaka pred strogim ukorom. Novica o tem dogodku se je raznesla kot blisk po vsem zavodu, po vseh razredih. Govorilo se je o krutosti vzgojitelja ter o ponosu in upornosti «sciava», a nihče se ni zganil, da bi preveril, kako je dejansko prišlo do tega. Ko je Tončič odsluževal strogi ukor, ki mu je bil po krivici odmerjen, je večkrat premišljeval o besedah in naukih svojega deda. Ded je bil globoko vdan veri in Bogu. Z Ivanom Trinkom sta bila velika prijatelja, čeprav ni uspel tam, kjer je uspel profesor. Skupaj sta šla v semenišče, a ded se je moral po nekaj letih vrniti domov. Ni mogel več zdržati, zaradi nerazumevanja s strani dijakov in profesorjev. Ni postal duhovnihk, čeprav pravi, da je bil zato poklican, da je imel zato nagnjenje. Poročil se je in se lotil kmetijstva. Toliko pa je le uspel, da so ga imeli ljudje za najbolj šolanega v naši okolici. Še sadaj jim piše pisma. K njemu prinesejo čitat razna il prof. Destro e il dott. Urbančič, quella tra gli ortopedici prof. Motta e Bobič di Lubiana ecc... Lo «Speciale dal Friuli», tra le altre cose, ha evidenziato dunque un aspetto molto interessante di questo interscambio tra regioni confinanti, aspetto che non solo è tra i più frequenti, ma anche tra i più fattivi per il benessere sociale. Il Presidente della regione avv. Antonio Comelli è stato uno degli ospiti di primavera, seguito da molti altri personaggi del mondo dell’arte, della cultura, della politica e ancora della medicina ecc. Non mancheranno appassionati di slavistica delle Valli del Natisone ed altri. Si è svolta, dopo due anni di forza ta rinuncia, la tredicesima edizione del «Rally del Friuli e Alpi O-rientali», gara di regolarità organizzata dall’Automobile Club di Udine, valida per il campionato triveneto, italiano ed europeo e per la «Mi» tropa Cup». Questa edizione della importante manifestazione, partita da Udine, ha avuto come teatro le vallate del Natisone, lungo le cui strade si sono svolte le numerose prove speciali; dopo circa ottocento chilometri di percorrenza, il «rally» si è concluso a Udine. Considerata prova molto impegnativa e selettiva, questa competizione ha avuto tra i protagonisti tutti i migliori specialisti Italiani enu-merosi concorrenti stranieri; numerosissimo il pubblico scaglionato lungo il percorso. Dei 92 iscritti hanno preso la partenza 78 concorrenti, suddivisi nelle varie categorie; la prima prova italijanska in slovenska pisma, pozive, odredbe in podobno. V svoji spalni sobi ima na stotine knjig, največ od družbe sv. Mohorja. Oh, koliko zgodb ve ded in kako ga je lepo poslušati! Tudi župniki ga imajo za učenega človeka. Za vse, kar je doživel v semenišču, ni čutil nobenega sovraštva in tudi pripoveduje svoja doživetja, spoznanja, brez vsakršnega sovraštva. Vendar zajema bistvo problema. «Naši sosedje nas ne marajo. Zaničujejo nas in naš jezik žali njihov posluh, vendar smo jim dobri, kadar so v stiskah. Kličejo nas pod orožje in nas pošiljajo v najnevarnejše kraje, v prve rove na frontah. Takrat nas tudi hvalijo. Ko padamo, ko umiramo, sporočijo našim družinam, da smo herojsko padli za domovino. Kadar pa se vse konča, kadar nas ne potrebujejo več, nam ob vsaki priložnosti, na krut način dokazujejo, da smo brez domovine, da smo «sciavi» — sužnji!». Tudi kadar je prebolel prvo očetovsko žalost za padlim sinom na ruski fronti, je več- Pinuccia Politi La trasmissione è stata definita da uno degli ospiti «avveniristica e precorritrice dei tempi», in quanto si propone di dimostrare che spesso problemi, speranze, iniziative sono affini e comuni tra popolazioni vicine e che partecipano alla vita di frontiera e che le rispettive aspettative non possono che venire potenziate da interscambi, amicizia e collaborazione. speciale, che doveva svolgersi lungo le strade che convergono su Castelmon-te, ha dovuto essere annullata per un incidente avvenuto tra due auto dell’organizzazione; nel corso della gara, venivano poi annullate anche altre prove per motivi tecnici. La gara è risultata comunque molto dura; come è dimostrato dal numero molto alto di ritiri; si sono classificati infatti solamente 35 concorrenti. Ha vinto questa edizione l’equipaggio Carello-Perissi-not, sulla lancia Stratos n. 2; si sono poi classificati nell’ordine Verini-Bemac-chini sulla Fiat-Abarth 131 n. 1; Pregliasco-Reisoli, Alletta GT n. 3; Pasetti-Bar-bon, Fiat Abath 131 n. 6; Zordan-Bedin, Porsce n. 11. Bene anche gli equipaggi formati dai corridori locali Corredig-Sittaro, su Fiat Al 12 Abarth, 25 assoluto e Curtol-Corredig 29 assoluto. Giancarlo Strazolini krat to pripovedoval in kako so resnične njegove besede. Tončič se je spomnil na svojega očeta, ki je padel na ruski fronti Spomnil se je karabinjerja, ki je prinesel materi žalostno novico, da je njegov oče padel za domovino. Zdaj ga ta domovina, za katero je dal njegov roditelj svoje življenje, vlači in do krvi poteguje za ušesa, očeta pa nima, da bi ga branil. Ko je vse to premišljeval, so mu vhaja-le misli v rojstno vas, pod Matajur, kjer vladata mir in ljubezen med ljudmi, kjer te nihče ne vleče za ušesa če govoriš v svojem jeziku, ker tam v tem jeziku vsi govorijo, molijo in pojejo. Zaželel si je domačega ozračja, domače prijazne in ljubeznive besede. Zaželel si je materinega varstva in nežnosti. Oh, kako bi bilo lepo zaspati v njenem naročju, ko bi mu ona prepevala naše lepe pesmi ter pripovedovala pravljice o strahovih, o vilah, be- ledantih in krivopetah. (Nadaljevanje prihodnjič) IZIDOR PREDAN: Mali Tončič je branil svoj jezik III. Objavljamo poezijo, ki jo je napisal v našem dialektu Izidor Predan v počastitev padlih partizanov v Topolovem in vseh padlih za našo osvoboditev. VI Z E Z A STO PILI Vi ste zastopili, da brez frajnost ni življenja, zatuo ste dali svoje življenje za frajnost. Ko je goriela Evropa, ko so gorieli naši domuovi, ko so ljudje — puni ljubezni do pravice — tarpieli po ječah, po paražonih, za bodečim «retikolatom», vi ste zastopili, kaj je bluo za narest. Popadli ste za pušo in takuo dali trošt in upanje v ustajenje tistim, ki so bli martrani in ponižani. Zastopili ste, da brez ljubezni ni življenja in zavojo ljubezni do svoje zemjè in domovine ste darovali svoja mlada življenja. Zastopili ste, da čarni oblaki parnašajo tučo, zatuo ste se tukli pruoti njim, bratje objeti, vseh ras in nacionalnosti. Tukli ste se prout skupnemu sovražniku, ki se je klicu nacifašizem. Vi ste s svojo karvjo zaslužili, da donas tle lahko govorimo, da lahko izpričujemo svojo kulturo, od Kolovrata do Kanina, od Sv. Višar do adrijanskega morja. Vi ste zastopili, da se splačja tudi umriet, rajši kot hlapci živjet, da se splačja tudi umriet za buojši sviet in ker ste zastopili, vam donas izpričujemo svojo hvaležnost. SPORT Una dura prova la 13* edizione dei "RALLY DEL FRIULI E ALPI ORIENTALI,, t MOIA VAS NELLE SCUOLE Ancora una volta la manifestazione organizzata dal Centro Studi Nediža in occasione della premiazione del 5.o concorso <.Moja vas» ha raccolto nella palestra della Scuola Media di S. Pietro al Natisone — gentilmente concessa dalle autorità — diverse centinaia di persone, in prevalenza giovani e ragazzi, spesso accompagnati da intere famiglie e da numerosi insegnanti. Così anche quest’anno si è rinnovata l'atmosfera di entusiasmo e partecipazione che ha caratterizzato fin dal primo anno quest’incontro di fine anno scolastico, che entra ormai nella tradizione. Dobbiamo tuttavia rammentare alcuni elementi di novità dell’esperienza di quest’anno rispetto ai precedenti e rammentare prima di tutto gli elementi di crescita. Rispetto al primo concorso la partecipazione dei ragazzi si è praticamente raddoppiata, raggiungendo il numero di duecentosedici; si è anche più che raddoppiato il numero dei testi presentati, che quest'anno vanno oltre i trecento, cui vanno aggiunti i numerosi disegni, le pitture e le illustrazioni. Ancora più interessante è l’analisi qualitativa degli scritti. Poiché la maggior parte dei testi è stata compilata nelle scuole con la diretta collaborazione degli insegnanti e in diversi casi con quella dei dirigenti scolastici, la qualità degli scritti è notevolmente migliorata: essi sono più ampi, più corretti, spesso linguisticamente più ricchi e mostrano talvolta un interessante sforzo di adeguamento ortografico sloveno. L'aspetto più rilevante del 5.o concorso «Moja vas» è chiaramente quello dell’aver trovato aperte molte porte delle nostre scuole, in alcuni casi con una adesione plebiscitaria da parte degli alunni. Evidentemente questo non si è prodotto per generazione spontanea, nè per esclusivi meriti del Centro Studi Nediža: è invece una positiva risposta di tanti insegnanti e genitori ad un dibattito che ha avuto momenti culminanti nelle prese di posizione di vari consigli comunali, organismi rappresentativi, circoli e — soprattutto — della Conferenza di Udine sui gruppi etnico-linguistici del Friuli. Più direttamente ha influenzato le scuole la circolare del provveditore agli studi di Udine, con cui veniva autorizzata la partecipazione delle scuole stesse al concorso. Di questa circolare noi abbinino voluto dare un giudizio equilibrato, perchè essa rappresentava un fatto nuovo. Non siamo per questo tanto ingenui da non intendere la serie delle trappole che la circolare metteva a disposizione dei dirigenti scolastici e degli insegnanti insofferenti per principio all'entrata dello sloveno, sia pure nella forma dialettale, nella scuola. Certo è che il prossimo anno chiederemo al provveditore agli studi la riformulazione della circolare nel senso di dare ad ogni alunno delle Valli del Natisone, del Torre, Resia e Val Canale lo stesso pieno ed uguale diritto alla partecipazione al concorso e di assegnare ai consigli scolastici non già il diritto di veto, ma la funzione organizzativa per la migliore espressione della libera a-desione dei ragazzi, delle famiglie e degli insegnanti. Altro aspetto del concorso è il notevole materiale linguistico che il Centro Studi Nediža ha ora a disposizione: centinaia e centinaia di elaborati dialettali che potranno costituire oggetto di studio scientifico per dialet-tologhi, etnografi, laureandi, ecc.: il numero dei testi, l’area di studio, l’autenticità e l’originalità degli scritti, ci attira su questo terreno. Non per nulla con «Moja vas» si realizza la più ampia esperienza di valorizzazione e di uso scritto del dialetto sloveno, resa più completa dalla pubblicazione di un gruppo di elaborati scritti e grafici nel «Vartac» che giunge MOJA VAS NAŠLA POT V ŠOLE Tudi letos je kulturna prireditev, ki jo prireja študijski center Nediža ob nagrajevanju udeležencev natečaja za spise v slovenskem narečju «Moja vas», privabila v telovadnico špetrske srednje šole nekaj stotin ljudi, predvsem mladino in o-troke, pa tudi cele družine in mnoge šolnike. Tudi letos je torej zaživelo vzdušje navdušenja in sodelovanja, ki od vsega začetka označuje to že tradicionalno srečanje ob koncu šolskega leta. Kljub temu pa moramo o-pozoriti na nekatere novosti, ki letošnjo manifestacijo ločijo od tistih v prejšnjih letih, predvsem pa ugotoviti njeno vsestransko rast. V primerjavi s prvim natečajem se je sodelovanje pri letošnjem v bistvu podvojilo (odzvalo se je dvesto-šestnajst otrok), več kot podvojilo pa se je število prispevkov, ki jih je letos bilo preko tri sto, katerim moramo prišteti še številne risbe, slike in ilustracije. Še zanimivejša je analiza kvalitete prispevkov. Letos so večino prispevkov otroci sestavili v šolah, z neposrednim sodelovanjem učiteljev in v mnogih primerih tudi ravnateljev šol, kar je vplivalo na izboljšanje kvalitete prispevkov: ti so obsežnejši, korektni, večkrat tudi jezikovno bogatejši in kažejo v nemalo primerih zanimive napore v prilagajanju slovenski grafiji. Najpomembnejša značil- nost 5. natečaja «Moja vas» pa je ta, da so se tokrat natečaju odprla vrata mnogih šol, v nekaterih primerih beležimo celo plebiscitarno sodelovanje učencev. Jasno je, da do tega ni prišlo čisto spontano in niti ne zgolj zaradi zaslug študijskega centra Nediža: gre za pozitivni odziv tolikih šolnikov in staršev splošnemu dogajanju, katerega vrh predstavljajo stališča, ki so jih zavzeli nekateri občinski sveti, predstavniški organizmi, društva, predvsem pa soočanje stališč na videmski konferenci o etnično-jezikov-nih skupinah. Bolj direktno je na šole vplivala okrožnica videmskega šolskega skrbnika, ki je uradno dovoljevala sodelovanje samih šol. Tej o-krožnici smo dah dokaj uravnovešeno oceno, saj predstavlja pomembno novost. Vendar nismo tako naivni, da bi ne opazili tudi vrsto pasti, ki jih okrožnica ponuja tistim šolskim voditeljem in šolnikom, ki načelno nasprotujejo vsakršnemu u-vajanju slovenščine v šole, pa čeprav le v narečni obliki. Jasno je, da bomo prihodnje leto zahtevali od šolskega skrbništva drugačno formulacijo okrožnice, da bo tako vsak otrok iz Nadiških dolin, iz Terske doline, Rezije in Kanalske doline imel enako pravico do sodelovanja pri natečaju in da šolski sveti ne bodo imeli pravice veta, tamveč funkcijo orga- Tribil dal 17 al 26 agosto 1978 Mlada brieza Barčica moja Debeli rtič dal 26 -8 al 2-9 1978 così al suo quarto fascicolo, avendo raccolto nelle varie edizioni circa centocinquanta scritti. Crediamo vi sia ancora u-na cosa da aggiungere: per il Centro Studi Nediža si tratta anche di non lasciare l’iniziativa fine a se stessa, ma di analizzarne gli sviluppi ed i suggerimenti che ne derivano. Uno di questi è M 1 V] nuovamente alle porte con i soggiorni culturali-ricreativi « Mlada brieza - Barčica moja», che rappresentano lo sforzo più rilevante di offrire ai nostri ragazzi qualcosa di più concreto: per cento di loro una vacanza divertente ed attiva, nel corso della quale essi potranno ar-richire la personalità di nuove conoscenze. E va impostato un discorso ancora più serio, capace di assicurare alle iniziative il tempo necessario perchè esse possano dare frutti maturi. A questo punto, però, dobbiamo dire che il presupposto ne è la massima collabo-razione fra le associazioni culturali, le famiglie e la scuola. Paolo Petricig Veletrgovina čevljev in usnjenih predmetov v Čedadu BRUNO TOTOLO vabi na veliko razprodajo ob koncu sezone Velika izbira najboljših artiklov - Presenetljive cene niziranja svobodnega sodelovanja učencev, družin in šolnikov. Druga pomembna značilnost natečaja je v množici jezikovnega gradiva, s katerim zdaj razpolaga študijski center Nediža: gre za stotine narečnih spisov, ki bodo lahko predmet dialektoloških in etnografskih študij, število besedil, široko ozemlje, iz katerega izhajajo, pristnost in izvirnost prispevkov nas naravnost silijo k raziskovanju. Saj je «moja vas» najširša pobuda za valorizacijo slovenskega narečja tudi v pisni rabi, ki jo izpopolnjuje tudi izdaja nekaterih pisnih in likovnih izdelkov v brošuri «Vartac». Letos je izšel že četrti zvezek te brošure, skupaj pa je bilo v Vartcih objavljenih okrog stopetsedet spisov. Pa še nekaj moramo dodati k povedanemu: študijski center Nediža ne misli obravnavati te pobude, kot bi bila sama sebi namen, temveč želi analizirati tudi možnosti razvoja, ki iz nje izhajajo. Tako novo razvojno fazo predstavlja kultur-no-rekrecijsko letovanje Mia da brieza Barčica moja, ki je zdaj pred nami in ki predstavlja za nas najpomembnejši napor, da nudimo našim najmlajšim nekaj konkretnejšega: za okrog sto o-trok lahko pripravimo prijetne in dejavne počitnice, v okviru katerih bodo lahko obogatili svojo osebnost z novimi spoznanji. Spoprijeti pa se moramo tudi z zahtevnejšim delom, ki bo pobude časovno tako razširilo, da bodo lahko dale zrelejše sadove. Tu pa moramo ugotoviti, da je predpogoj za tako delo najširše sodelovanje med kulturnimi društvi, družinami in šolo. Pavel Petricig PISE PET AR MATAJURAC Naše stare zgodbe Mokor Vrtnarju iz Jesenika je biu bardak puobič. I-meu je samuo no pečjo al pa an grieh, ki pruzapru ni biu njega, ni bla njega kau-ža. Mohor ni hodil h učilu (u dotrino). Poviedu sem vam, da ni biu on kriv. Njega tata ga je podiu za djelam in mu ni dau cajta, da bi se učiu viere pri gospodu fa-moštru. Niekega dne je sreč ju go-spuod famoštar našega Mo-hora na poti, ko je peju v karjoli moko iz maina. Gospuod famoštar ga je hitro pokregu: «S tabo, Mohor, ne bo nič dobrega. Če se ne navadiš kristjanske viere in če jo ne boš spoštavu, puojdeš živ v palcu! Zaki ne hodiš h učilu? Zaki ne hodiš h dotrin?». — Tata me ne pusti, ker imamo doma puno diela — se je poskusu izmazat Mohor — «Reci tvojemu tatu, da je potrieba skarbiet tudi za dušico in če te ne pusti h božjemu učilu, bo muoru on dajat ratingo Bogu, če zgubiš ti tvojo dušico!» — Zaki mu ne poveste vi telih reči — si je dau kuražo Mohor. «Mu jih bom poviedu, a sada — za začet — greš z mano v cierku; čez deset minut začnem učit viero». — Ne morem — se je brami Mohor —. «Zaki ne moreš?». — Sem vam poviedu, tata me ne pusti, donas je še druga rieč. Moram peljati moko damu, če nè, ne bo polente za večerjo —. «Ti greš z mano v cierku», je jezno zarju famoštar. — Kje pa pustim moko? Al naj peljem tudi karjolo v cierku? je joče vprašu Mohor. «Ne, karjolo z moko pustiš pred cerkvijo!». — In če mi jo ukradejo, jih bom jaz fasu vse te far-damane od tata doma in me bo potlè pustiu še tri dni brez jest —. «Moke ti ne bo obedan u-kradu. Varvu ti jo bo Buoh!» Če je takuo, pa grem, ma vi muorte poviedat mojmu tatu, zaki sem zamudu, da ne bo šiba piela po nadužni rit. «Ti pojdi brez skarbi, bom že jest govoriu s tvojim ta-tam». Takuo je famoštar stopu naprej in mali Mohor s karjolo za njim. Paršla sta pred cierku in otroci iz drugih vasi so že čakali gospuo-da nunca za učilo. Gospuod je stopu v cierku in vsi otroci za njim. Mohor je pustu karjolo z moko pred cerkvijo in potem šu notar kot vsi drugi. Gospuod famoštar ni biu človek za duge cerimonije. Začeti je hitro učit in še buj hitro je šu naprej. Tisti dan je učiu otroke, da je Bog na nebesih, na zemji in v vsakem kraju. Na hitro se obarne do Mohora in ga vpraša: «Nu, Mohor, povej mi, kje je Bog?». — Pred cerkvijo varje mojo moko — je odriezano od-guoriu —. Vsi otroci so se zasmejali, on pa je ušaju an liep «pok» s palco dol po glavi takuo, da mu je ostala bula. Gospuod famoštar pa je učiu le naprej, glih takuo, kot da bi se ne bluo nič zgodilo. Začeu je učiti otroke o skrivnosti Sv. Trojice. Poviedu jim je, da so v Sv. Trojici tri osebe (persone) in en sam Bog. Spet se na hitro obarne do Mohora in ga vpraša: «Mohor, dost Bogi imamo?». Mohor, ki je šele daržu z roko bulo, ki mu jo je nar-dila palca na glavi, debelo gleda v gospuoda famoštra. «Nu, povej, dost Bogi i-rnamo?» je silu tu anj famoštar. — Imamo, imamo, imamo tri Bogove, imamo...». Takrat je Mohor zagledu zvezde. Z vso silo ga je palca tidarla po glavi. Bla je spet v luftu, da ga zajme še enkrat al pa Buog naj ga vie še dost krat. Mohor pa ni čaku drugega žlaga, biu je že na vratih. Zapuomni si, da imamo samuo adnega Boga, «je zarju za njim gospuod famoštar. Mohor: «Ne bi bluo še tistega ne, če jih mam ušafu-vat s palco dol po glavi zavojo njegà!» je odguoriu fa-moštru, prej ko je šu čez. vrata. Pred ' cerkvijo je po-padu karjolo in teku ku blisk pruoti domu. Karjola mu ni še nikdar prej takuo garduo in močno cvilila. Vas pozdrav j a Vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Daž in tuča Stari ljudje ne puomnijo še takuo dažeunega lieta, kot je lietos. Do sada se sončne dneve lahko našteje na par-ste. Tudi za naprej ne napovedujejo meteorologi nič dobrega. Vič jasnih dni bo v septembru kot v avgustu. Do sada so kolture na polju vse zaostale, vse je od-zad. Sierak, ki je biu prejšnja leta v tem cajtu že v bandierah, se ne more dvigniti iz tli. Slabo bo tudi s krampirjem. Sadja bo tudi malo, saj ga je pobrau daž, ko je cvetlo drevje. Pred kratkem pa nas je še tuča porazila, posebno v rečanski dolini. Gorje tistemu, ki muora živiet samuo s tem, kar pardiela na zemji. Letos bi muorle oblasti pomagati našim kumetam, saj so posebni leč, ki zavarujejo kumete pred naravnim nezgodam (calamità naturah) in letos je za naše kumete celo lieto ena sama «calamità naturale». SOVODNJE Usahnjava šagra Sv. Mohora šagra Sv. Mohora je bla za Sv. Petrom in Pavlom adna narbuj velikih u naših dolinah. Savodnjan so bli po nosni nanjo in so jo zmje-raj lepuo parpravli. Škoda, da se tale Ijepa navada sada opušča. Ljetos glih tarkaj, da so se spuom-nili njih patrona. Domače šagre usahnjava-jo, od kar je governo stuoru napravit valiže nekaterim svečenikom zavoj o ekonomske krize. Puno stoji par te mladih, da obdarže in ohranijo naše stare sejme in navade. SV. LENART U nedeljo, 21. maja, sta se poročila v naši farni cerkvi Passon Franco iz Čedada in Ermirosa Guerra iz Čemu-rja. HRASTOVJE V nedeljo, 18. junija, sta si obljubila večno zvestobo Carmen Scaunich iz naše vasi in Bellida Luciano iz špe-tra. Novičam želimo puno zdravja in sreče v življenju. ŠKRUTOVO V torak, 4. julija, je rimarla Pich Pierina, stara 82 let. Nje pogreb je biu par Sv. Lenartu v četartak, 6. julija. Naj v miru počiva. HRASTOVJE Pred kratkem so začeli die-lat po naši vasi, da bo buj liepa in buj čedna. Vse notranje poti bojo lepuo po-laštal. Dielo bo koštalo par-bližno 4 milijone lir. Ssfc- v* >, ' * • tm TIPANA Leopold Vogrig - Falekin je rjes tard alpin Srečali smo ga na biciklu, kot ga vidite na sliki. Vedeli smo, da živi v Belgiji, zatuo smo ga pozdravili in povprašali: «Kakuo gre, Poldo?» «Dobro, je lepuo namazana». «Kada si paršu?» «Sada, saj me vidite». «Pa ja, da nisi paršu z bičikleto iz Belgije?» «Pač pa. Saj sem vam jau, da je lepuo namazana!» Viedel smo, da je Poldo tarde kože, ki je šu skuoze oginj Grečje in Rusije v zadnji uejski, ma da je paršu iz Belgije do duoma z bičikleto, sada, ki ima 58 Met, nam jo ni mogu dat pit, a o tem bomo govorili nazadnjo. Polda smo še vprašali: «Kakuo se živi v Belgiji?» «Dobrò, buojš ku tle. Imam dobar penzion, ki se da živiet z njim. Tle pa se vidi in čuje, da je huduo. Kar pa je narbuj žalostno, je tuo, da ni miru, da kradijo in ubivajo». «Dost liet živiš v Belgiji?» «Že dvaintrideset liet!» «Al je bluo zmieraj takuo lahko ku sada?» «A ne, oštja Madona, bluo je tud huduo. Nardiu sem pet liet uejske. Okuole mene so žvižgale kugle, da je bluo strah in groza. Okuole mene sem videu martve in ranjene, pa tudi lačne in presite. Videu sem v ognju vasi in miesta in zame je ries čudež, če sem parnesu damu zdravo kožo. Dali so mi pletenico križu in medalj in tuole je vse, kar so mi dali. Potlè, če sem teu zaslužiti kruh, sem se muoru pobrat v Belgijo, v mino, kjer — Božja Madona — ni bluo zmieraj fajno. Zjutra si šu na dielo in nisi biu siguran, al se varneš živ an zdrav nazaj. Kadar je v mini čarčalo, pokalo, lomilo, kadar se je sulo pred tabo in za tabo, je bluo slaviš ku na frontu, ko so žvižgale kugle okuole nas. Nu hvala Bogu, vsedno je šlo vse gladko in zaslužu sem dobar penzion. Imam lepo an pridno ženo Belgijano, lepega sina in hčerko, oba šuolana. Kaj češ vič? Sada sem paršu pogledat, kakuo se imate tle.» «Nu, Poldo, saj smo parjatelji, pa ja, da nam povieš resnico. Tista, da si paršu na kolesih iz Belgije, ne darži, kajne, da je takuo?» «Darži, darži. Gola resnica je. Na kolesih sem paršu iz Belgije. Ložimo v vajo en liter vina in v oštariji vam dokažem, da sem paršu na kolesih.» Stavli smo en liter vina in šli v gostilno. Ko smo se vsedli, smo mu jal: «Nu, Poldo, dokazaj nam, kakuo si paršu na kolesih iz Belgije?» Mernuo nam je odgovoriu: «Puobje, sada vam lahko poviem, paršu sem z vlakom, s trenam.» «Ahaha. Zgubiu si en liter vina, ker nisi paršu na kolesu,» smo se razveselil. «Ne, zgubili ste vi!» «Kakuo smo zgubili mi, če si paršu z vlakom (s trenam)?» «Ries je, ma vi al ste videli kada vlak (treno) brez koles? Če ste ga videli kada, ne morem nič reč, a ist sem se parpeju damu s tistim trenam, ki ima kolesa,» se nam je zarežu Poldo. Nam ni ostalo druzega ku plačat en liter vina in mu želeti dobre počitnice na domači zemlji. Nova suola in komunski sedež za Tavorjano Pred kratkem so sporočili našemu šindaku iz dežele, da bojo financirali načrt (proget) za zgraditev novega otroškega vrtca, ki ga bojo postavili prav v Tavorja-ni. Djelo bo koštalo 165 milijonov lir. U tej sumi je štet tudi nakup opreme. Incontro dei giovani delle due parti del confine Una trentina di giovani di ambo le parti del confine, come annunciato, si sono rerecentemente incontrati a Taipana su invito del Circolo culturale «Naše vasi». Gli ospiti erano tutti rappresentanti dalle organizzazioni gio vanili di Breginj e dintorni e hanno potuto rendersi conto dei problemi del comune di Taipana, visitando anche i paesi di Monteaperta (Vi-škorša) e Cornappo (Kar-nahta) che — assieme al villaggio (Brezje) sono i più colpiti dal terremoto. Iniziativa importantissima ed originale, quella del circolo «Naše vasi», perchè è un esempio di intensa ed attiva collaborazione diretta fra le due località montane di confine, che avrà prosecuzione nel prossimo futuro e porterà i suoi frutti per una conoscenza reciproca ve ramente partecipata, tendente ad arricchire il dialogo fra le Valli del Torre e la Valle dellTsonzo su cui propende Breginj. Sono previsti ulteriori incontri fra cui quello di settembre a Breginj, dove sarà organizzata una festa per i giovani sloveni dei paesi in territorio italiano. Srečanje mladine z obeh strani meje Na povabilo kulturnega krožka Naše vasi se je pred kratkim v Tipani srečalo približno trideset mladih z obeh strani meje. Gostje so bili vsi člani mladinskih organizacij iz Breginja in okolice in so lahko spoznali probleme tipanske občine. O-gledali so si tudi Viškoršo in Karnahto, ki jih je skupno z Brezjami potres najhuje prizadel. Pobuda krožka Naše vasi je zelo važna, ker je to primer aktivnega sodelovanja med dvema gorskima obmejnima krajema. To sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v bližnji prihodnosti in bo tako obogatilo medsebojno spoznavanje med prebivalstvom Terskih doiin in Soške doline, v kateri leži Breginj. V bližnji prihodnosti bo na sporedu še več takih srečanj: meseca septembra bo podobno srečanje v Bregi-nju, kjer bodo priredili praznik za slovensko mladino, ki živi na italijanskem ozemlju. GRMEK Slaba ura ne pusti asfaltirat cieste iz doline do Kanalca Novi komunski sedež (municipio) pa bo koštu tristo milijonov lir. Sada muora komun predložit use potrebne dokumente, s progetam ured, da pride čimprej do financiranja. Če bi bla ura dopustila, bi bla sada ciesta, ki pelje iz tombina skuoze Dolenje Brdo, Platac in Kanalac, do Prevala že asfaltirana. Vsakodnevni daž pa ne pusti die lat. Voda odnaša glerjo, ki je bla pred kratkem pome-tana. Napravli so se tudi nieki plazovi, ki pa so bli kmalu odstranjeni. Čeglih je slaba ura, so pa le napravli že dobar kos pod pornega zidu pod Kanalcam. Lep podporni zid so na pravli tudi na seuški ciesti, na tistem kraju, kjer .je biu zgubiu življenje buogi Remo Vančinu iz Topolovega. TOPOLOVO U saboto 17. junija sta si objubila večno zvestobo Fe-letig Luciano iz Topolovega in Zabrieszach Mariucci iz Seuca, On ima 37, ona pa 24 ljet. On je predsednik Zveze beneških emigrantov in djela dirigent u fabriki Mipot u Karminu, ona pa puoje v pevskim zboru «Rečan» in dela prodajalka u trgovini Vidussi u Čedadu. Na njih poroki se je zbralo puno parjatelju m žlahte in usi želijo dosti sreče u njih skupnem življenju. Voščilam se pridružuje tudi pevski zbor «Rečan» in Novi Matajur, saj je Luciano njegov zvesti sodelavec. Djela na ašti U saboto 15. julija so šle na ašto dvje djela od našega komuna: razširitev teniškega igrišča (ampliamento campo da tennis) in posuva-nje nevarnih hiš, ki jih je poškodovau potres. Za razširitev teniškega i-grišča je na razpolago 7.707.300 lir, za rušenje nevarnih hiš pa 4 milijone 707 taužent 300 lir. Čez štirinajst dni bomo povjedali, kajšna firma je uzela djelo na apalt. TOPOLOVO U nedeljo, 2. julija, je u-marla v čedajskem špitalu Filipig Paola poročena Fele-tig. Imiela je samuo 55 liet. Zapušča žalostnega moža, Franca, dva sina in hčerko. Sinova in hčerka živijo po svetu, a so paršli vsi na pogreb njih drage mame, ki je biu u Topolovem v torak, 4. julija. Družim in žlahti naj gre naša tolažba. Importante Azienda commerciale operante nel settore dei componenti elettronici ricerca un venditore tecnico per la filiale di U-dine. Il candidato avrà l’incarico di seguire il mercato jugoslavo e del Friuli-Vene-to orientale. Requisiti richiesti: — diploma di perito e-lettronico; — conoscenza lingua slovena; — esperienza pluriennale nel settore dei componenti elettronici; — costituirà titolo preferenziale la conoscenza del mercato jugoslavo. ADELSY s.p.a. Via Marangoni, 45/48 33100 UDINE - Tel. 26996 SREDNJE Našemu cestarju so ukradli «fadijo» Nas cestar, Ernesto Ga-riup iz Podsrednjega, je biu okrajen za «fadijo». U soboto 24. junija, kadar je kon-čau djelat, je pustu koso par Kobilcah. Kadar je paršu u pande-jak po njo, kose ni bluo bluo vič. Parvi komentar Gariupa je biu: «Njeso spoštovali 7. Božje zapovedi, še bruozar, da sem nesu damu oslo in lopato!». Parjatelji so se mu smejali in mu rekli: «Kaj se jeziš? Bi muoru bit rad, da so ti odnesli «fadijo!». «Ja če bi mogu živjet brez djelat, a ker bom muoru še djelat za živjet, bom muoru kupit drugo koso in kosa današnji dan košta puno», je odguoriu Gariup. Emigranti, vesele počitnice med nami! U zadnjih tednih vidimo krožiti po naših dolinah usjeh sort automobile, z usjeh sort targami: Švica, Nemčija, Francija, Belgija in druge. So automibili naših emigrantov. Največ jih je paršlo iz Belgije. Paršli so, da prežive mje-sec dni počitnic u rojstnih vaseh. Želimo jim, da bi lepo in dobro preživeli svoj dopust med nami. V soboto, 8. julija, sta se v cerkvi Sv. Miklavža poročila Patrizia Cudrig iz Platea in Paolo Duriavig iz Dolenjega Tarbja. Ona ima 21 let, on pa 23 in ga vsi dobro poznajo, ker igra z Beneškim gledališčem. Novi družini naj gredo voščila naših beneških igralcev in tudi Novega Matajurja.