Praznik sv. .Cirila in Metoda.
V torek 24. maja smo prvič praznovali praznik sv. Cirila in Metoda. Naša vlada je namreč odredila, naj se 24. majnika proslavi spomin slovanskih blagovestnikov. Imeti je morala gotovo tehtne vzroke, da je k ostalim narodnim praznikom pridejala se novega, praznik sv. Cirila in Metoda.
Imeni Ciril in Metod pri nas nista nepoznani. Saj imajo mnogi po njiju svoje krstno ime, saj po njiju imenujemo našo šolsko družbo Družbo sv. Cirila in Metoda, saj že več let zažigamo kresove na čast sv. Cirilu in Metodu. Zakaj vse to ? Ciril in Metod sta naša slovanska svetnika. Nju imenujemo, kadar hečemo povdarjati našo narodnost.
Sv. brata sta bila rojena v začetku 9. stoletja v Solunu ob Egejskem morju (Ciril, imenovan izprva Konstantin, 1. 827.) Veliko-moravski knez Rastislav ju je izprosil pri bizantinskem cesarju, da sta prišla 1. 863 v njegovo državo poučevat ljudstvo v krščanski veri. V domačem, razumljivem jeziku sta raz-
lagala Kristove nauke, v domačem, ljudstvu razumljivem jeziku slovenskem pa sta opravljala tudi vso službo božjo. Vera mora seči ljudem v srce in to je mogoče le, če človek tudi razume vse cerkvene molitve. Ciril je že v Carigradu priredil pismenke, ki so se prilegale slovenskemu jeziku. Med obdonav-skimi Sloveni, Čehi in Slovenci pa je prevajal sam in njegovi učenci svete knjige v slovenski jezik.
Dosegla sta, da je papež v Rimu dovolil, da se sme vršiti služba božja v slovenskem jeziku. To je bila velikanska pridobitev. Zakaj takrat so pri nas, zlasti pa v zahodni Evropi mislili, da se sme vršiti služba božja le v latinskem jeziku. Na vzhodu so rabili v cerkvi ; tudi grščino in hebrejščino. Na zahodu pa je veljala latinščina za gospodujoči, pa tudi za gosposki jezik. Sv. brata Ciril in Metod pa | začneta opravljati službo božjo v domačem jeziku. Ta novotarija je bila za zapadno Evropo nekaj nezaslišanega. Zastopniki lati-nizma niso mogli verjeti, da si upa kdo uvesti v službo božjo prosti narodov jezik in še jezik, ki ni imel nikake veljave, nikakega slovstva, J jezik naroda, ki niti politično ni imel veljave. '
Kaj takega niso poskušali niti mogočni Franki, niti oblastni Nemci, upajo pa si to zaničevani Slovani, ktere so smatrali Nemci za manj vredne, le v toliko za dobre, da si jih podvržejo, da njim služijo. In ta suženjski jezik, kakor so radi nazivali sosedje Slovane sužnje, bi naj postal svet jezik, ki se sme rabiti pri verskih svetotajstvih ?
In vendar se je to zgodilo. Rimski papeži so takrat dovolili sv. Cirilu in Metodu slovensko bogoslužje.
Po Metodovi smrti (885) so sicer pregnali slovenske misijonarje z Velikomoravskega, ne uvidevajoč velikega pomena njegovega dela. Učenci so se zatekli k južnim svojim bratom, Bolgarom, Srbom in Hrvatom, kjer so jih radostno sprejeli. Tu so uspešno nadaljevali delo v duhu svojih učiteljev Cirila in Metoda. Slovansko bogoslužje se je utrdilo in krepko razvilo pri južnih Slovanih. Od južnih Slovanov pa je prešlo kasneje k Rusom. In sedaj je za latinskim jezikom cerkvenoslovenski najbolj razširjen pri krščanskem bogoslužju. Za to pa se imamo zahvaliti početnikoma, sv. Cirilu in Metodu.
_    2     —
Narodna cerkev je za vsak narod velikega pomena. To je uvidel Rastislav, ki se je hotel iznebiti nemških misijonarjev. Zakaj ti niso prinašali v njegovo deželo le krščanske vere, nego z vero obenem tudi nemško politično gospodstvo. Domača slovenska cerkev pa naj bila mogočen jez proti potujče-vanju. Rastislavovi nasledniki tega niso uvideli. Posledica je bila, da so prišli pod nemško oblast.
Pri južnih Slovanih pa sta se vera in narodnost spojili v eno celoto. Slovensko bogoslužje je postalo bistveni del narodne zavednosti. Učitelje vere so bili najboljši zaščitniki narodnosti.
Kolike važnosti je bilo to za južne Slovane, vidimo dobro iz dobe, ko so izgubili le-ti svojo državno samostalnost. V žalostnih časih tujega gospodstva so bili narodni duhovniki skoro edini vodniki bednega ljudstva. Ti so ga branili, tolažili, hranili in krepili za boljše čase.
Ti boljši časi za južne Slovane so v resnici prišli. Velika večina uživa že svojo svobodo. Da pa utrdimo svojo svobodo, naj nam bosta vzor sveta brata Ciril in Metod. V njunem duhu delujmo za narodno prosveto. Deluj mo z vsemi močmi, da se otrese narod tujih vplivov, da postane samostojen in vedno čvršči v svoji samostojnosti.
Sveta brata Ciril in Metod, naša narodna svetnika, naj boeta simbol jugoslovanske države!