cena 170 dinarjev številka 7 (862) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 19. februarja 1987 Sedma osnovna šola PO POTEH LEGENDARNE XIV. DIVIZIJE - Pot od Sedlarjevega do Ljubnega ob Savinji, kjer je bila sklepna prireditev ob letošnjem že 19. pohodu po poteh XIV. divizije, so mladi opravili v štirih etapah. Posnetek je iz Zavo-denj, kjer so sklenili tretjo etapo pohoda mladi iz velenjske občine. Več o pohodu na zadnji strani. Med objekte, ki so žrtev izkopavanja premoga v Šaleški dolini, sodi tudi škalska šola, poslopje zgrajeno po letu 1950. Glede na to, da leži ta objekt na robu rušnega področja, so menili, da bo delo v najem še nekaj časa možno, vendar pa so se sledovi Ogroženo šolsko poslopje pogrezanja pojavili hitreje in v težji-obliki kot so pričakovali, tako da v objektu, le še stežka zagotavljajo varno delo. Razpoke so v učilnicah in hodnikih kljub sanaciji že močno vidne. Vse kaže, da objekt jeseni ne bo več pri- meren za delo in nemudoma bo treba zgraditi novo šolo. Upajmo, da bodo Škalčani našli čim prej temu primerno lokacijo, sredstva bo zagotovil rudnik iz rudarskih škod, in da bo torej nova šola čim prej zgrajena. 14. mednarodni sejem Domotechnica v Koelnu Smo pripravljeni na začetek graditve? Sedma osnovna šola. Z marcem letos bi jo morali začeti graditi, jeseni 1988 pa bi morala biti vse-ljiva. Njena gradnja je nujna. Te besede smo že velikokrat slišali, velikokrat zapisali. Nujna zaradi prostorske stiske, ki je v naših šolah vse bolj pereča, če je ne bo, učitelji in učenci ne bodo imeli več normalnega dela. Brez znanja ni napredka; pa kot kaže danes nekaterim pomen teh besed še vedno ni preveč v krvi. Pa bi jim moral biti. Pravimo tudi: na mladih je naša svetla prihodnost. Kakšna bo, če jim ne bomo omogočili, da bodo vanjo stopili polni znanja? Na referendumu smo se — verjamemo, da večina z lahkim srcem — odločili, da bomo polovico denarja zbrali v obliki samoprispevka. Seveda ne moremo zgraditi le pol objekta, zato smo se v občini tudi dogovorili, da bomo drugo polovico zbrali po posebnem sporazumu z združenim delom. Kako je danes? Smo pripravljeni na začetek gradnje? O tem so zelo podrobno in odgovorno govorili tudi člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje na seji prejšnji četrtek. Akcija, za katero smo se odločili pred dvema letoma (graditev nove šole), je nujna, so ponovno ugotovili. Nekatere ozd so zbrale sredstva, za katera so se obvezala po posebnem razrezu, dejstvo je tudi, smo slišali, da so druge začele akcijo v zadnjem mesecu, nekateri pa celo znova odpirajo dile-ime ali je šola sploh potrebna. Pa ičeprav je bilo to že podkrepljeno :s podatki o pripravah na referendum za samoprispevek. Na seji so ugotovili, da priprave na izgradnjo novega šolskega objekta potekajo po načrtih. Seveda pa največjo težavo povzroča denar, ki ga še ni dovolj. Nekatere organizacije združenega dela, so kot smo že zapisali — zagotovile svojo materialno obvezo, pa čeprav z velikimi napori, ostale pa naj bi to storile v najkrajšem času. Ob izglasovanju samoprispevka je bila pred- računska vrednost (pripravil jo je Zavod za urbanizem), naložbe seveda veliko nižja. Po ocenah Zavoda za urbanizem konec leta 1984 je znašala njena vrednost 400 milijonov dinarjev. Prav zato smo se s krajevnimi skupnostmi dogovorili, da vnesemo v skupni program 200 milijonov dinarjev. Danes, ko naj bi bili tik pred pri-četkom graditve, je predračunska vrednost novega objekta veliko višja, blizu 3 milijarde dinarjev. Seveda predsedstvo OK SZDL Velenje ne more prevzeti nobene odgovornosti, da danes sredstva samoprispevka ne dosegajo polovice cene naložbe. In kako zbrati prepotreben denar? V teh dneh so, oziroma bodo, opravljeni pogovori z najodgovornejšimi delavci iz organizacij združenega dela, ki še niso podpisale samoupravnega sporazuma. Najkasneje do konca tega meseca je treba pripraviti, so poudarili na seji, vse možnosti pridobivanja denarja; tako naj bi med drugim oblikovali poseben sklad pri banki, ugotovili možnosti zagotovitve dodatnih sredstev iz sis gospodarskih dejavnosti. Svoj delež naj bi prispevale tudi negospodarske delovne organizacije in obrtniki. Predlog zbiranja teh sredstev je treba pripraviti do konca tega meseca. Glede na to, da je nova vrednost naložbe veliko večja od tiste pred dvema letoma, je predsedstvo OK SZDL Velenje zavezalo Občinsko izobraževalno skupnost in Vzgojno izobraževalni zavod, da ponovno ocenita stvarnost projekta, VIZ pa mora ponovno pripraviti tudi oceno potrebnosti izgradnje šole. Proučiti je treba tudi možnost povečanja prispevne stopnje za občinsko izobraževalno skupnost. O pripravah na izgradnjo nove šole v Titovem Velenju pa bodo na seji v mesecu marcu govorili tudi delegati občinske skupščine. Zdi pa se, takšno mnenje je bilo izrečeno tudi na seji, da je ta prepotreben objekt najmanj skrb tistih, ki so poklicani, da ga postavijo, saj jo v preveliki meri prepuščajo v razreševanje politikom. (vos) Miha Ravnik na obisku Danes, v četrtek, se bo ob poldvanajsti uri v nazarskem delavskem domu pričel razgovor na katerem bo sodeloval tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Miha Ravnik. S predstavniki družbeno-politične-ga življenja občine Mozirje se bo pogovarjal o delovanju občinske organizacije zveze sindikatov, o trenutnih gospodarskih gibanjih v občini, v nadaljevanju pa bodo spregovorili še o pereči problematiki zdravstvenega varstva ter o nekaterih nerazrešenih konflik-tnih situacijah v mozirski občini. Uspela jubile Od 10. do 13. februarja je bil v Koelnu v Zvezni republiki Nemčiji že tradicionalni mednarodni sejem gospodinjskih aparatov, opreme za dom, vgradnih apara-to v inkuhinj Domotechnica '87. Tudi na letošnjem sejmu, štirinajstem po vrsti, predstavilo pa seje 1.051 razstavljalcev iz 36 držav, je sodelovala sestavljena organizacija združenega dela Gorenje. Geslo letošnjega jubilejnega desetega nastopa Gorenja na sejmu Domotechnica v Koelnu, tem največjem sejmu bele tehni- MODERNO JE IZ ELKROJA JE na predstavitev Gorenja ke in gospodinjskih aparatov na svetuje bilo »Gorenjeva linija je tu!« Osnovnim sporočilom sejma — varstvo okolja, varčevanje z energijo in nenehno zviševanje kakovosti — je v Koelnu sledilo tudi Gorenje s predstavitvijo ino-viranega programa proizvodov poslovne celote »Dom«. Z letošnjim nastopom na Domotechnici '87 je poslovni sistem Gorenje vnovič dokazal odločenost kar največjega vključevanja v mednarodno delitev dela, posebej tudi povezovanja z drugimi proizvajalci, da dopolni proizvodni program in si zagotovi oskrbo z najkakovostnejšimi sestavnimi deli. Na Gorenjevem razstavnem prostoru na mednarodnem sejmu Domotechnica '87 se je zvrstilo precej več poslovnih partnerjev iz evropskih in drugih držav kot prejšnja leta. Zato v Go- renju upravičeno pričakujejo za prihodnje še večjo prodajo na tuje. Sicer pa je mogoče tudi ugotoviti, da si je Gorenje s programom, ki ga je predstavilo v Koelnu, zadržalo in si utrdilo tfyoj položaj na svetovnem tržišču. Med novostmi iz inoviranega programa, predstavjenimi na Domotechnica '87 v Koelnu, ve-Ija jiosebej omeniti zamrzovalno skrino z debelejšo (90 milimetrsko) izolacijo, pralni stroj Gor-womat (pralna kad iz nerjaveče pločevine), katerega osnovne značilnosti so zmanjšana poraba energije in vode ter skrajšan čas pranja, nadalje plinski štedilnik z elektronsko krmiljenim gorilnikom pečice in s hitrim vklopom-kuhalnih gorilnikov (razvojne rešitve so izvirne, v svetu znane funkcije pa so v Gorenju realizirali na enostavnejši način) ter nov program vgradnih pečic in vgradnih štedilnikov. Na stenah škalske šole so se pojavile globoke razpoke. Je to zadnja generacija, ki obiskuje seda njo škalsko šolo? (niz, vos) Ob kulturnem prazniku podelili priznanja Osrednja slovesnost v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v občini Velenje prejšnjo sredo. Številnim obiskovalcem sta se v dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega predstavila Mladinski pevski zbor, ki ga vodi Alenka Janič in Simfonični orkester glasbene šole pod vodstvom Dušana Lipovška. Leta 1971 je začel delovati otroški pevski zbor glasbene šole, ki je sodeloval na občinskih in republiških revijah. Iz njega se je kasneje razvil tudi mladinski zbor, ki se lahko pohvali s številnimi uspehi. Za RTV Ljubljana so posneli dve kaseti ljudskih otroških in partizanskih pesmi, za glasbeno mladino Slovenije so pripravili tri glasbene pravljice in še bi lahko naštevali. Simfonični orkester glasbene šole pa je ob zboru, godalnem, harmonikarskem in pihalnem orkestru ena izmed vzgojno izobra- ževalnih oblik, ki prerašča okvir šolskega dela in pomeni kulturno dopolnilo v občini Velenje. Orkester ima 45 članov. Tako mladi pevci kot simfoniki so občinstvo navdušili. V počastitev slovenskega kulturnega praznika je na svečani akademiji govoril predsednik občinske kulturne skupnosti Rado Slane. Poudaril je pomen kulture in kulturne dediščine in se posebej obrnil k vsem tistim, ki so se priselili v občino Velenje. Med drugim je dejal: »Mi, ki smo prišli, se nikoli ne bomo mogli v ce- loti istovetiti s kulturno dediščino Šaleške doline, čeprav je del že pripada nam vsem. Mislim pa, dajo moramo spoznati in priznati v celoti. Prva kulturna naloga v tej dolini je odkrivanje in priznavanje vega tistega, kar je tu že ves čas. Edini razlog, če tega ne bi mogli spoštovati, je lahko le snobizem. Odprimo se skupnemu kulturnemu prostoru občine. Zlijmo se z njim. V svojem govoru je tudi poudaril, da kultura ni vprašanje prestiža, konkurence. Kulturno bogastvo občine ne leži le v muzeju, knjižnicah, galerijskih zbirkah in drugih oblikah organizirane kulture. Kultura je spoštovanje kontinuitete življenja in njegovih dosežkov. S tem v zvezi je dejal: »V naši občini se sicer luščimo, vendar — prepočasi iz »nadgradenske« miselnosti. Predvsem moramo kot prebivalci in delavci te občine samokritično ugotoviti, da sodobne velenjske — še bolje — Šaleške kulturne zamisli in prakse nimamo. Kulturni razvoj ne le da ni razločno opredeljen, ampak sploh ni opredeljen. Za naprej je določena le nekakšna rast. To je morda povezano s pomanjkanjem humanistično izobraženih mislecev v mestu in občini sploh in od njih izhajajočih konceptov. Podatkov o takih ljudeh nimam. Vse dolgoročne projekcije, ki ne upoštevajo tega so zgodovinsko vprašljive.« Za Rado Slane je menil tudi, da na področju kulture prepogosto ekonomiziramo denarne kombinacije, preštevamo kvadratne metre, stole, razstave, koncerte ..., ob koncu pa je poudaril, da je brez ljubezni, imeti rad, brez čustvenega odnosa, brez zavzetosti do ideje, predmeta razmišljanja ali dela, rezultat našega dela le lupina, ki razpade ob najmanjšem udarcu. Vsem, ki ne štejejo ur za vaje, ki uresničujejo svoje kulturno poslanstvo pa je še posebej čestital. Na Svečani akademiji so podelili tudi letošnje nagrade kulturne skupnosti. Priznanje Kulturne skupnosti je prejelo Kulturno društvo Šmartno ob Paki, Napotnikovi plaketi Dekliški pevski zbor CSŠ in Stane Žula, Napotnikove diplome Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj, Alojz Satler in Stane Jeršič, Na-potnikova priznanja pa Mira Preložnik, Stane Tepej, Dragica Oderlap, Rudi German, Rado Založnik, Jože Grabner, Alojz Ramšak, Jože Martinšek in Anton Žerdoner. (mz) 2. stran ★ nSS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA 1HBMBSBHBBHHHBH titovo velenje * 19. februarja 1987 Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje Težave in razvojne možnosti Gostinstva Paka Člani Predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje so na seji, 10. februarja, spregovorili o problematiki in razvojnih možnostih delovne organizacije Gostinstvo Paka. Seja je potekala v Gorenju Gospodinjski aparati in kot je to že običaj, so spregovorili najprej o delovni organizaciji, kateri gostje so bili. Tokrat je beseda tekla o izvajanju sanacije v velenjskem delu Gorenja, še posebno pozorno pa so prisluhnili predstavitvi druge faze sanacije — tehnološki prenovi Gorenja, ki ne bo nič manj težka od prve faze — finančne sanacije. Predsedstvo je informacijo sprejelo, še enkrat pa so člani izrekli vse priznanje tako delavcem Gorenja kot družbenopolitičnim organizacijam in poslovodnim organom za dosežke pri izvajanju sanacijskega programa. Gostinstvo pa je bila naslednja točka dnevnega reda. Problemi, s katerimi se srečujejo v delovni organizaciji Gostinstvo Paka, niso majhni. V veliki meri pa so posledica tega, da je ta delovna organizacija »čisto« gostinska. Čaka jih posodobitev svojih objektov, vendar pa samo Gostinstvo teh sredstev enostavno ni sposobno zagotoviti. Manjša obnovitvena dela sicer sami načrtujejo in zanje tudi zbirajo sredstva, pred večjimi posegi, recimo takšnimi, kot bi jih zahteva hotel Paka, pa so nemočni. Teh sredstev enostavno niso sposobni zagotoviti sami. Na seji Predsedstva so izpostavili vrsto težav, med drugim so se dotaknili tudi kadrov, ki jih težko dobijo. Dokaz za to je že podatek, da štipendije, ki jih razpisujejo, ostajajo nepodeljene. To problematiko so obravnavali že samoupravni organi in družbenopolitične organizacije te delovne organizacije Sprejeli so program notranjih ukrepov za izboljšanje poslovanja, podprli pa tudi rešitve, ki so pripravljene v zvezi z nadaljnim razvojem go- stinstva in turizma v občini Velenje. V razpravi so člani predsedstva sami ugotavljali, da je v tej panogi stanje res zaskrbljujoče. Podprli so ustanovitev regijskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma, ker so si problemi v gostinstvu podobni, bi bilo reševanje po tej poti in v takšnem obsegu, tudi učinkovitejše. Seveda pa so ob tem poudarili, da se je treba najprej obrniti k sebi, sprejti notranje ukrepe in jih potem tudi dosledno izvajati. Izvršnemu svetu pa so dali pobudo, da razpravo v zvezi z nadaljnim razvojem gostinstva in turizma v občini Velenje pospeši, (mkp) Obrtno združenje Mozirje Stanje se prepočasi izboljšuje Konec tedna so se obrtniki mo-zirske občine zbrali na letni seji skupščine svojega obrtnega udru-ženja. Ocenili so delo združenja v preteklem štiriletnem obdobju in v lanskem letu, sprejeli delovni program za letos in opravili volitve novih članov skupščine in njenih organov. V razpravi ob vsem tem so seveda spregovorili o vseh pomembnejših problemih in nalogah, ki jih spremljajo pri vsakodnevnem življenju in delu. Pri oceni delovanja združenja v preteklih letih so najprej ugotovili, da so v tem obdobju uspeli organizirano delovati na vseh področjih, ki zadevajo položaj obrti v občinskem in republiškem merilu. Sedanja organiziranost obrtnega združenja z načrtnim in strokovnim delom je potrdila svojo pravilnost in učinkovitost, seveda pa želijo obrtniki svoje delo še izboljšati. Pred- vsem je pomembno tudi spoznanje, da so obrtniki s pomočjo združenja, njegovih organov in sodelavcev sposobni pravočasno zaznati probleme in se na njihovo razreševanje primerno pripraviti. Ob tem ni odveč ugotovitev, da v zadnjem času zares dobro sodelujejo z občinsko skupščino, njenim izvršnim svetom in upravo za družbene prihodke, kjer dobivajo pomoč in podporo za doseganje skupno sprejetih ciljev. ' Tudi lani so največ pozornosti namenjali konkretnemu razreševanju zakonskih in drugih predpisov s področja obrti, žal pa v zvezi s tem ugotavljajo, da se njihovi napori za spremembe in izboljšanja stanja vse prepočasi uresničujejo. Dejavnost združenja je bila v preteklem obdobju zares bogata. Sprotno in tehtno so spremljali področje davčne politike, nove obrtne zakonodaje, področja zavarovanja, usmeritve drobnega gospodarstva, obravnavali so planske dokumente, Veliko pozornosti namenili sejemski dejavnosti, pa stanovanjskemu in športnemu področju ter podobno. Med drugim so ustanovili hranilno-kreditno službo, na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so ustanovili enoto obrtne kooperacije, ustanovili so sekcijo avtoservisnih in remontnih dejavnosti, pripravljajo pa se tudi na ustanovitev lastne na-bavno-prodajne obrtne zadruge. Lani so pridno gradili tudi dom obrtnikov občine Mozirje, ki ga bodo namenu izročili na letošnji slovesnosti ob 10-letnici svojega združenja. V nadaljevanju so veliko govorili še o položaju in razvojnih možnostih obrti pri nas. Samo Akcijska konferenca 00ZK Gorenje Gospodinjski aparati Proizvodne in izvozne naloge v ospredju Delegati osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati so na zadnji seji akcijske konference 00 ZK obravnavali izhodišča za načrt delovne organizacije za letošnje leto, spregovorili pa so tudi o opravljenih aktivnostih v zadnjem obdobju. Na seji so za novo predsednico predsedstva akcijske konference osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati izvolili Jožico Ferenc iz tozda Štedilniki. V središču pozornosti so bile, razumljivo, naloge komunistov pri uresničevanju letošnjih (znova dokaj zahtevnih) proizvodnih in izvoznih nalog. V osnovnih organizacijah ZK so že pred tem sprejeli konkretne usmeritve in ukrepe za ostvaritev željenih ciljev (proizvodnjo naj bi povečali, v primerjavi z lanskim letom za 5 %, produktivnost dela za najmanj 8 % in konvertibilni izvoz kar za 11 %!). Ob tem pa so znova poudarili potrebo po še hitrejšem posodabljanju proizvodnega procesa in nadaljnjem dograjevanju organizacije dela, zlasti še v spremljajočih dejavnostih. Jasno pa je, kot so ugotovili tudi razpravljale!, da bodo za uresničitev letošnjih nalog potrebni novi napori in odrekanja vseh delavcev Gorenja Gospodinjski aparati. Ob tem pa so izrekli tudi prepričanje, da bodo poenoteni kot doslej uspešno premagovali vse morebitne težave tudi v prihodnje. Na seji akcijske konference osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati so sekretarji poročali o opravljenih aktivnostih, pri čemer so namenili potrebno pozornost prizadevanjem za spremembo oblik in metod 'dela v prizadevanjih za prenovo ZK. Komunisti Gorenja Gospodinjski aparati zdaj, kot je bilo poročano, ocenjujejo stanje v okoljih, kjer delujejo posamezne osnovne organizacije in sprejemajo usmeritve za delo. Dogovorili pa so se tudi da bodo ob obravnavi zaključnega računa za leto 1986 ocenili dosedanje uresničevanje sanacijskega programa, zlasti tudi zategadelj, da bi zagotovili uresničitev vseh nalog, ki so jih zapisali v ta program. V Gorenju Gospodinjski aparati ugotavljajo, da so se osnovne organi- zacije ZK, deluje jih devet, že doslej prizadevno vključevale v razreševanje življenjsko pomembnih vprašanj te največje Gorenjeve delovne organizacije. V ospredju je bilo vseskozi doslej zlasti še uresničevanje resnično zahtevnih proizvodnih in izvoznih nalog. Doseženi uspehi so, kot je mogoče ugotavljati, izboljšali medsebojne odnose, dvignili delovno vzdušje in okrepili pripravljenost za delo. Omogočili pa so tudi razreševanje drugih nalog. Usmeritve, ki so jih sprejele osnovne organizacije ZK v Gorenju Gospodinjski aparati za delo v prihodnje, pa obetajo, da bo delo tudi za naprej tako uspešno. V Skalah »začasna« trgovina V eni prejšnjih številk Našega časa smo pisali, da je morala Era v Skalah zapreti trgovino, ker je bil objekt v katerem je bila, zaradi posledic izkopavanja premoga že preveč poškodovan. Vest o tem je Škalčane seveda hudo prizadela, saj bi bili s tem brez osnovne preskrbe vse do izgradnje novega objekta, predvidoma do julija letos. Želeli so si, da postavijo v njihovem kraju začasni objekt. Želja se jim je izpolnila, zabojnik že stoji. spoznanja o njenem pomenu so vse premalo, potrebno bo več dejanske podpore, vendar bi bilo prav, če nanjo ne bi čakali nekaj desetletij, saj razvoj obrtne dejavnosti že danefr krepko kasni. Izobraževanje delegatov Preskromna udeležba Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri Predsedstvu Občinske konference socialistične zveze delovnih ljudi Velenje načrtuje novo izobraževanje za delegate. Lani v novembru in decembru so družbenopolitično izobraževanje pripravili za vodje delegacij, tokrat pa bo izobraževanje imelo veliko večji obseg, saj bodo vanj vključeni vsi delegati, kar pet tisoč! Kot pomoč pri načrtovanju tega izobraževanja, jim bo služila ocena dosedanjih oblik. Če si pogledamo udeležbo na izobraževanju za vodje delegacij, potem lahko ugotovimo, da je bilo prisotnih samo 52 odstotkov vseh. Kje so vzroki? »Menim, da vzrokov za tako slabo udeležbo ne gre iskati v slabi pripravi izobraževanja ali- celo v slabi obveščenosti. Mislim, da je vsaj v nekaterih sredinah vzrok v miselnosti, da izobraževanje v tej situaciji ni toliko pomembno, kot je pomembna proizvodnja. Žal pa pri tem ugotavljamo, da je to prav v tistih sredinah, kjer imajo še veliko rezerv tako v proizvodnji kot v sami organizaciji dela,« pravi Roman Jurič, predsednik Koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje. Tudi teme, ki so jih izbrali, so bile za vodje delegacij nekoliko širše, kot bodo tokrat za delegate. V programu imajo delovanje delegatskega sistema z metodami dela v delegaciji in predstavitev gospodarske situacije v občini ter položaja družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini skupaj s svobodno menjavo dela. Predavanje bo trajalo dva popoldneva po približno štiri šolske ure. Stremeli bodo za tem, da bo izobraževanje čim bolj prilagojeno neposredni družbeni praksi. Vse z namenom, da bodo delegati dobili osnovo za čim uspešnejše delovanje. Na zadnji seji koordinacijskega odbora in seji predsedstva Občinske konference SZDL Velenje, ki je obravnavala poročilo o izobraževanju delegatov in program nadaljnega izobraževanja, so potrdili predlagan program. Še to: izobraževanje bo potekalo v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Še prej pa bo treba okrepiti sam predavateljski aktiv z novimi močmi iz strokovnih služb, tako SIS družbenih dejavnosti kot SIS materialne proizvodnje, s predavatelji iz Skupščine občine in predavatelji iz združenega de- (mkp) Skupnost za ceste Ceste slabe, denarja pa vedno manj Delegati skupščine skupnosti za ceste občine Velenje so na zadnji seji med drugim obravnavali tudi delo skupnosti za preteklo obdobje in ugotovili, da je bilo zadovoljivo. Čeprav je bil samoupravni sporazum podpisan šele julija lani, si je skupnost na podlagi povečanja osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih zagotovila predvidena sredstva iz brutto osebnega dohodka. Vzrok, da so se nekatera dela na naših cestah zavlekla je tudi v tem, da se je denar iz Rudnika lignita Velenje zaradi finančnih težav stekel v skupnost šele septembra in oktobra. Sicer so lani zbrali 365 milijonov dinarjev iz brutto osebnega dohodka ter dobrih 121 tisoč dinarjev od bencina, ki jih združuje republiška cestna skupnost. Skupnost za ceste občine Velenje vzdržuje 47 kilometrov regionalnih cest ter približno 142 kilometrov lokalnih cest. Poleg tega je skupnost lani dobila za vzdrževanje vsa križišča z železnico. Dobro je sodelovala s krajevnimi skupnostmi, s katerimi ima dogovor, da za lokalne ceste sofinancira v razmerju 50:50, za lokalne pa v razmerju 20:80. Med večja lanska dela, ki jih financira skupnost, sodi obvoznica skozi Staro Velenje, ki pa je niso končali zaradi odškodninskih zahtevkov in razlastitve zemljišča enega krajana. Z deli bodo nadaljevali letos in jih predvidoma tudi sklenili. Naslednje večje delo je regionalna cesta skozi Pesje, ki ga zaradi različnih razlogov tudi niso končali. Skupnost se je obvezala, da bo to cesto obnovila in jo prevlekla z asfaltom, vendar so ugotovili, da je pred tem potrebno iz Šoštanja proti Velenju položiti vodovod. Z deležem kredita Rudnika lignita, komunalna skupnost za to ni imela denarja, so pričeli s polaganjem vodovoda. Dela pa so se spet zavlekla zaradi neurejene kanalizacije v Pesju in zaradi zime. Po načrtih bo cesta letos pomladi le dobila asfaltno prevleko v dolžini 500 metrov, ker za več ni denarja. Tudi ureditev ceste v Paški vasi je še naloga iz lanskega leta, vendar še ni rešeno lastninsko vprašanje. Še eno večje delo je bilo lani začeto in je ostalo nedokončano, to je asfaltna prevleka od križišča z železnico v Šmart-nem ob Paki proti Paški vasi. Vzrok je nerazumevanje nekaterih organizacij združenega dela. Med prej naštetimi deli sta bila sanirana plazova v Kavčah in Skalah, kjer je pomagal tudi rudnik. Opravili so še nekatera manjša dela v krajevnih skupnostih Cirkovce, Gaberke, Škale, Bevče, Šalek, Topolšica, Skorno-Florjan, Bele vode, Gorenje, Šmartno ob Paki, Lokovica in Ravne. Zanje je bilo porabljenih približno 56 milijonov dinarjev. Zaradi pomanjkanja denarja v krajevnih skupnostih za zimsko sužbo, se je skupnost odločila sredstva za ta namen nekoliko povečati. Kakšni so načrti skupnosti za ceste občine Velenje za letos in kaj nameravajo z zbranim denarjem postoriti je povedal predsednik skupščine te skupnosti Tone Tanjšek. »Najprej bomo nadaljevali z lani začetimi deli in upam, da jih bomo letos dokončali. Nadaljevali bomo s sanacijo plazu v Kavčah, kjer so strokovnjaki ugotovili, da bi lahko nastala velika škoda, če bi z deli prenehali sedaj, ko smo prvi fazo obnove že opravili. Pri zavarovalnici Triglav bomo zaprosili za dodatni kredit v višini 15 milijonov dinarjev in s tem denarjem skušali rešiti problem. Ker ugotavljamo, da imamo v naši občini precej mostov v slabem stanju, se je odbor za pripravo planskih dokumentov odločil, da jih obnovimo. Ti so na cestah Križnik—Penk, v Šentilju na cesti proti Celju, v Ravnah, v Loki ob Paki in še kje. Vsi so dotrajani, zato jih bo potrebno zamenjati z betonskimi. Na novo bomo z as- faltom prevlekli cesto iz Skal proti Plešivcu in še je nekaj del v letošnjem programu. Dodatno bomo sofinancirali (10 milijonov) AOP program, preko katerega bomo imeli tudi mi sprotne podatke. Tu je še soudeležba po starem sporazumu za Golte, zveza združenj borcev Velenje pa je zaprosila, da bi prevzeli vzdrževanje spomenikov NOB., Delegati so se izrekli za sporazum in za to planiramo 50 milijonov dinarjev. Načrtujemo, da bomo letos v občini zbrali okrog 630 milijonov dinarjev, od cestne skupnosti pa jih bomo dobili še 122. Za planirano novogradnjo in vzdrževanje cest bo denarja dovolj, še vedno pa nam ga manjka za odpravo elementarja. Republiška cestna skupnost nam je za te potrebe sicer obljubila denar, vendar je ostalo le pri obljubi. Zato se bo potrebno odločiti, ali zmanjšati namenjena sredstva za novogradnjo in jo odložiti za kakšno leto, ali pa elementarje prepustiti usodi. Prav tako se bomo morali v občini, zlasti v iz-venmestnih krajevnih skupnostih, sporazumeti, ali še naprej graditi nove ceste in polagati asfalt, stare ceste obnavljati in to temeljito. Ugotavljamo namreč, da je veliko cest, zgrajenih pred mnogimi leti, povsem dotrajanih in celo asfalt je že zginil z njih. Tak primer je levi krak ceste v Ravnah. To je bilo nekaj misli za razmišljanje, čas pa bo zagotovo prinesel svoje.« B Mugerie Dela na obvoznici skozi Staro Velenje bodo nadaljevali in jih upajmo letos tudi sklenili »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 584-761, 855-450. Brzojavni na- slov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 170 dinarjev. Mesečna naročnina 640 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 3.840 dinarjev, za tujino 6.500 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja i974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 19. februarja 1987 * titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas*stran 3 Rek-Elektrostrojna oprema Eso za RLV Prva predstavitev petih novih prototipnih izdelkov V petek so v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema v Titovem Velenju pripravili za predstavnike Rudnika lignita prvo predstavitev petih novih prototipnih izdelkov, ki so plod domačega znanja in materialov ter dobrega sodelovanja te delovne organizacije z rudnikom. Najprej bodo izdelke preizkusili v jamah velenjskega premogovnika. Gre za novo sekcijo, dvižno gredo, zavorni maček, vi- seči planetni vitel in voziček kontejnerske izvedbe. Vsi ti izdelki so pripravljeni za takojšnjo preizkusno uporabo, kjer se bodo pokazale še določene slabosti oziroma prednosti. Do takrat, ko bodo izdelki uvrščeni v redno proizvodnjo Elektro-strojne opreme, bo treba vse tisto, kar se bo pokazalo kot slabo, odpraviti. Izredno pomembno pa je, da bodo z ji-mi nadomestili dosedanji uvoz. Eden od petih prototipnih izdelkov, ki jih bodo najprej preizkusili v Rudniku lignita Velenje je tudi novi voziček kontejnerske izvedbe, (fotografija B. M.) »Niti slučajno ne mislimo, da je to, kar smo naredili, že dokončna rešitev, veliko dela nas sedaj šele čaka,« so na predstavitvi poudarili predstavniki Elektrostrojne opre- Velike možnosti izvoza v države SEV 6orenje Muta Letos nova tovarna menjalnikov V Gorenju Muta, Tovarni poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov na Muti, so z rezultati lanskoletnega poslovanja zadovoljni. Pomembno je, da so v primerjavi z lanskim letom tudi realno uspeli povečati prodajo, kar jim bo omogočilo, da bodo namenili nekaj več sredstev za sklade, zlasti še za pospešeno reševanje stanovanjske problematike delavcev. Prizadevanja za povečanje prodaje male kmetijske mehanizacije so bila zlasti uspešna v drugi polovici lanskega leta, zahvaljujoč tudi boljši oskrbljenosti z motorji (zlasti s kvalitetnimi iz uvoza). Tudi na račun uvoza je bila prodaja orodja pod predvidevanji, pomembno pa je, da so prestrukturirali del tovrstne proizvodnje. Proizvodnja jeklenega granulata je bila na predvideni ravni in večja od dosežene v letu 1985. Proizvodnja izdelkov iz sive litine je ob koncu leta za 3 % zaostajala za predvidevanji. Največ zaradi izpada prodaje male kmetijske mehanizacije na Madžarsko in zmanjšane prodaje enoosnih traktorjev v Zvezno republiko Nemčijo ter orodja v Francijo je bil tudi izvoz manjši od načrtovanega. Skupna prodaja pa je dosegla načrtovano raven. V Gorenju Muta pa ob tem poudarjajo, da skušajo drugi proizvajalci kmetijske mehanizacije pri nas težave pri prodaji njihovih tradicionalnih proizvodov reševati tudi z osvajanjem proizvodnje izdelkov iz njihovega proizvodnega programa. Se pravi, da je sodelovanja in povezovanja med našimi proizvajalci kmetijske mehanizacije zagotovo premalo. Ob ocenjevanju lanskoletnih dosežkov Gorenja Muta velja še posebej omeniti, da so začeli na Muti z gradnjo tovarne menjalnikov v prizadevanjih za povečanje proizvodnje male kmetijske mehanizacije in osvajanja proizvodnje nove generacije le-te. Del denarja za to pomembno naložbo, ki je hkrati tudi najpomembnejša naloga tega srednjeročnega obdobja, so dobili tudi iz združenih sredstev za investicije poslovnega sistema Gorenje. Nova tovarna bo, kot predvidevajo, začela poskusno obratovati ob koncu letošnjega leta. Lani so na Muti izdelali tudi prvih 200 enoosnih traktorjev »Kosor« iz nove generacije enoosnih traktorjev Gorenje Muta, osvojili pa so tudi proizvodnjo potrebnih priključkov zanje. V Gorenju Muta načrtujejo za letošnje leto enak obseg proizvodnje, kot so ga bili dosegli lani. Bodo pa izdelovali zahtevnejše proizvode tako, da računajo z najmanj 4 odstotnim povečanjem produktivnosti dela. Izvoz želijo povečati na 4 milijone dolarjev, ali za 27 %, da bi tako na- doknadili lanskoletni izpad. Dodati pa je treba, da bodo izvažali le na tržišče s konvertibilnimi valutami. Prvič bodo poslali na tuje tudi sami (neposredno) izdelke sive litine. V Gorenju Muta si prizadevajo tudi za povečanje prodaje male kmetijske mehanizacije; zanjo že nekaj časa iščejo nova tržišča, predvsem v državah, kjer nimajo organizirane lastne proizvodnje male kmetijske mehanizacije. Načrtujejo, kot smo že zapisali, izvoz najmanj 500 ton sive litine, da bi tudi sami preverili kvaliteto tovrstne proizvodnje in zagotovili stalni razvoj proizvodnje izdelkov iz sive litine. Sicer bodo izvozili 30 % celotne proizvodnje orodja ter 35 % vse proizvodnje jeklenega granulata. Na tržišču pa bo letos tudi 1.500 enoosnih traktorjev »Kosor« iz nove generacije male kmetijske mehanizacije Gorenje Muta. Skupnost za varstvo pred požari Okrepiti protipožarno osveščenost občanov Na podlagi resolucijskih določil o planiranju in izvajanju družbenega plana Slovenije za to srednjeročno obdobje, so lani pri skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje porabo in dinamiko realizacije plana uskladili z dejanskimi možnostmi združenega dela. Kljub temu pa s tem niso zmanjšali potreb protipožarne zaščite v občini, ki so bile opredeljene v občinskem načrtu in oceni požarne ogroženosti. Nasprotno, skupnost in predsedstvo sta z doslednim uresničevanjem zastavljenih nalog, opredeljenih v planu dela za lani, ustvarila vse pogoje za nemoteno delo, ki se je vidno odražalo v vseh okoljih. Vsi napori so bili usmerjeni predvsem v varstvo pred požari ter v varovanje naravnih in drugih materialnih dobrin. Prav tako niso zanemarjali preventivne izobraževalne dejavnosti, ki prav gotovo zagotavlja višjo raven protipožarne kulture delovnih ljudi in občanov. To je toliko bolj pomembno, če vemo, da so republiški podatki za lansko leto pokazali, da se z naraščanjem števila požarov, veča tudi materialna škoda. Še vedno pa je na prvem mestu neprevidnost, malomarnost, neiznajdljivost in neznanje človeka. V velenjski občini smo imeli v preteklem letu 25 požarov, k sreči brez večjih posledic, razen precejšnje materialne škode. Sicer pa je skupnost za varstvo pred požarom v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo in ostalimi dejavniki uspešno opravila zastavljene naloge. Nekaj jih je v pogovoru opisal predsednik skupnosti Oto Zaverla: »Največjo skrb smo namenili preventivni dejavnosti. Izobraževali smo profesionalne kadre, delavce in občane ter jih na najprimernejši način seznanili s področjem varstva pred požari. S tem bomo nadaljevali tudi letos. Finančno smo sodelovali pri postavitvi in urejanju hidrantnega in telefon- skega omrežja v nekaterih krajevnih skupnostih. Vzpostavili smo tudi manjkajoče brezžične zveze med gasilskimi društvi. Največ denarja smo namenili za nakup manjkajoče tehnične gasilske opreme in za zamenjavo dotrajane. Po naših cestah vozi iz dneva v dan vse več vozil, ki prevažajo strupene in druge snovi, ki so lahko ob razlitju ekološko še kako nevarne. Zato smo se odločili za nakup tehničnega vozila, s katerim je moč reševati ekološke katastrofe. Vozilo smo že vplačali in pričakujemo, da ga bomo kmalu dobili. Sofinancirali smo tudi nakup orodnih vozil za gasilski društvi Paška vas in Topolšica. Po rebalansu finančnega plana za lansko leto smo uresničili tudi nekaj nalog, ki so bile načrtovane za drugo polovico srednjeročnega načrta. In sicer smo nabavili novo motorno brizgalno za GD Škale, adaptirali kritino na gasilskem domu v Šaleku in dokončali delavnice v gasilskem domu v Titovem Velenju. Nekaj sredstev smo namenili predvsem za tiste gasilske domove na katerih bi nastala materialna škoda, če jih ne bi pravočasno obnovili. Ob prepotrebni gasilski lestvi še vozilo za reševanje ob ekoloških nesrečah Jugoslavija je leta 1965 pristopila k svetu za vzajemno pomoč (SEV) in pričela sodelovati na finančnem, metalurškem, strojnem, kemijskem in znanstveno-tehni-čnem področju. Delo v organih SEV-a poteka po komisijah, ki so za vsa področja dela. Eno teh je tudi rudarska strojegradnja, kamor je naša država pristopila pred dvemi leti. Sklenjen je bil tudi sporazum o multilateralnem sodelovanju s programom dela, ki zajema ekonomsko-tehnično in znanstveno-razvojno delo. Nosilec sporazuma z jugoslovanske strani je uvozno-izvozna organizacija Rudnap iz Beograda, ki skrbi tudi za organizacijo dela v komisiji za rudarsko strojegradnjo priSEV-u. Preko Rudnapa so tako vključeni jugoslovanski proizvajalci rudarske opreme, med njimi ima posebno mesto tudi Rekova delovna organizacija Elektrostrojna oprema iz Titovega Velenja. Redna zasedanja komisije za rudarsko strojegradnjo, katere člani so tudi predstavniki proizvajalcev rudarske opreme iz Jugoslavije, so enkrat ali dvakrat na leto. Lani septembra je bilo zasedanje v Bolgariji v Stari Zagori, ki se ga je udeležila tudi jugoslovanska delegacija. Vsa zasedanja komisij so na ministrski ravni in so razdeljena na dva dela. Prvi je delovno zasedanje z izmenjavo mnenj o znanstveno-raziskoval-nem delu ter s prikazom najnovejših tehničnih rešitev, drugi del pa protokolarne narave s sprejemom usmeritev za delo komisije in podpisom protokola. Eso je tako vključen s svojim pestrim programom rudarske opreme v celoten jugoslovanski program, hkrati pa v delo komisije pri SEV-u. Član omenjene komisije je iz Elektrostrojne opreme inž. Vinko Grm, ki je tudi član komisije za standardizacijo pri SEV-u. Sicer je v Esu vodja oddelka razvoja in konstruiranja hidravličnega podporja, o zasedanju komisije v Bolgariji in o obisku ruske delegacije pa je povedal naslednje: »V Bolgariji smo vsem predstavnikom držav udeleženk zasedanja predstavili jugoslovanski proizvodni program za rudarsko strojegradnjo, vanj pa je vključena tudi večina izdelkov delovne organizacije ESO. Ob predstavitvi našega programa so nekateri udeleženci zasedanja pokazali precejšnje zanimanje za nekatere naše izdelke. Še zlasti veliko zanimanja je bilo za krmilne sisteme hidravličnega podporja, specialne sekcije hidravličnega podporja ter za opremo za prevoz ljudi in materiala v rudarstvu. V protokol, ki je bil podpisan ob koncu zasedanja, smo vnesli tudi možnost, da zainteresirane države za posamezne izdelke do določenega roka sporočijo svoje potrebe in želje. Prva je pokazala zanimanje delegacija Sovjetske zveze, ki je lani obiska- la jugoslovanske proizvajalce rudarske opreme in sicer: Rade Končar, Gošo iz Smederevske Palanke, Prvo petoletko iz Trste-nika in Eso iz Titovega Velenja. Delegacija, ki se je decembra lani mudila v Elektrostrojni opremi si je z zanimanjem ogledala rudarsko opremo postavljeno v Rudniku lignita ter v Klasirnici. Vinko Grm: »Zanimanje za naše izdelke je precejšnje« Pokazali smo jim tudi nekatere druge izdelke iz rednega proizvodnega programa, kakor tudi prototipne izdelke. Od tega opremo za transport ljudi in materiala, krmilni sistem hidravličnega podporja ter prototipne sekcije hidravličnega podporja. V klasirnici so si z zanimanjem ogledali upravljalni del za celotno klasir-nico, v jami pa sedežnico za prevoz ljudi, transport z diesel lokomotivo ter več čel hidravličnega podporja. Po ogledu v Esu in v rudniku smo si v poslovnem pogovoru izmenjali mnenja in vtise. Člani sovjetske delegacije se bodo sedaj po ogledu veliko lažje odločili za opremo in izdelke ter za morebitno kooperacijsko sodelovanje pri različnih programih rudarske opreme. Obisk sovjetske delegacije v Esu je bil prvi, ki je bil navezan preko delovanja komisije za rudarsko strojegradnjo pri SEV-u. Upamo, da bo takšnih in podobnih obiskov še več. Preko njih bo veliko lažje odpreti pot do izvoza izdelkov in opreme v države SEV-a. Že sedaj pa lahko zagotovo trdimo, da je delo v komisiji za rudarsko strojegradnjo izredno koristno, saj se tako najlaže spoznamo z najnovejšimi razvojno-tehničnimi in znanstvenimi dosežki na področju rudarske strojegradnje. Eno prihodnjih zasedanj te komisije bo v Jugoslaviji. Zato želimo, da bi pred tem zasedanjem že sklenili prve pogodbe ali kooperacijska sodelovanja s katero od držav, udeleženk zasedanja. Na ta način bi se lahko jugoslovanski proizvajalci rudarske opreme še aktivneje vključili na področje SEV-a.« B. Mugerle Iz združenih sredstev smo financirali razne dejavnosti gasilskega _ društva, občinske gasilske zveze' in delovne skupnosti sisa. Na kraju naj dodam, da je delo na področju požarnega varstva, ki vključuje tudi občinsko gasilsko zvezo, štab civilne zaščite in še mnoge druge dejavnike, zelo odgovorno in zahtevno. Zato je vsak napredek in uspeh pri našem delu s prizadevanjem in maksimalnim angažiranjem vseh ostalih, seveda toliko bolj razveseljiv. Želimo, da bi s plodnim sodelovanjem in pripravljenostjo v boju proti požarom nadaljevali tudi vnaprej.« B. Mugerle Odprli industrijsko prodajalno Obnovili bodo mizarski obrat V Šoštanjski Lesni, sektorju tozda Gradnja velenjskega Ve-grada namenjajo v zadnjem času veliko skrbi posodobitvi tehnologije in tudi posodobitvi proizvodnih prostorov. Največ težav so imeli v obratu Mizarstvo, ki leži na rušnem področju, zato so težko pridobili dovoljenja za vsakršna vlaganja. To jim je zdaj vendarle uspelo, vendar samo za najnujnejša dela, saj bo ostal ta obrat na sedanji lokaciji predvidoma le še deset let. S posodabljanjem obrata Mizarstvo so začeli ta mesec, osnovni namen pa je zagotoviti boljše tehnološke in delovne pogoje. Najprej bodo prestavili kompre-sorsko postajo, delavnico za vzdrževalce in skladišče repro-materiala, nato obnovili obstoječe objekte in na koncu uredili še okolico. Vsa omenjena dela bodo opravili, kot predvidevajo, do 1. maja letos, (mz) Pred dobrim tednom dni so v delovni organizaciji Veplas v Titovem Velenju odprli industrijsko prodajalno, in sicer z namenom čimbolj približati kupcem njihove izdelke, jim omogočiti cenejši nakup, nenazadnje pa tudi bolje spoznati njihove želje in potrebe. Na prodajnih policah ponujajo vse — od gumbov, drobnih modnih dodatkov do čeland, izdelkov iz polimiranega poliestra, jadralnega programa in seveda rezervne dele za ta program. Za kupce pa bodo pripravili vsaj enkrat na mesec posebno akcijsko prodajo z ugodnimi plačilnimi pogoji. Veplasova industrijska prodajalna je zaenkrat odprta le ob delavnikih do 14. ure. Od 1. marca dalje pa bo odprta tudi en dan v tednu popoldan in dve delovni soboti. (tp, foto vos) 4. stran A RBS CisS V SBElliSCO POZORiOSTl tiiovo velenje -k 19. februarja 1987 Kako so poslovali v letu 1986 velenjski obrtniki Nekaterim podatkom ni mogoče verjeti Zadnji dan v mesecu januarju je potekel rok za vložitev vseh vrst davčnih napovedi. Leta 1985 je kar polovica obrtnikov ali 273 zavezancev v svojih davčnih napovedih prikazala izgubo v poslovanju. Zanimalo nas je, kako je bilo lani, ali so bili rezultati boljši. O tem smo se pogovarjali z direkotorico Uprave za družbene prihodke občine Velenje Ne-venko Dajčer. Tovarišica Dajčerjeva, kako so obrtniki izpolnili svoje dolžnosti, so vsi vložili davčne napovedi kot jih zavezuje zakon? NEVENKA DAJČER: »Od skupno 451 obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka, jih je v predvidenem roku vložilo davčne napovedi 416, kar pomeni, da 36 obrtnikov svojih obveznosti ni izpolnilo. Med temi so v glavnem zavezanci, ki z napovedmi več ali manj kasnijo vsa leta. Nekaj pa je med njimi tudi takšnih, ki so z obratovanjem med letom prenehali in so na svoje obveznosti pozabili. Seveda jih bomo osebno pozvali, da morajo vložiti napovedi in po potrebi tudi ukrepali.« Verjetno ste davčne napovedi vsebinsko že pregledali. Ali so obrtniki poslovali lani bolje kot leto poprej? NEVENKA DAJČER: »Vseh analiz o celotnem prihodku, dohodku in o davčnih osnovah naših zavezancev sicer še nismo izdelali, imamo pa že pripravljen pregled oziroma listo naših najbolj uspešnih, pa tudi najslabših zavezancev.« Je med njimi še vedno kaj izgu-bsšev? NEVENKA DAJČER: »Od prej omenjenega skupnega števila zavezancev davčne osnove ni ustvarilo 90 obrtnikov. Če povem drugače, vsi ti so v svojem poslovanju za leto 1986 prikazali izgubo. Med zasebnimi gostinci (4 zavezanci od skupno 41 davčne napovedi še niso vložili) je izgubo napovedalo 5 gostincev. Zanimivo je, da je med temi petimi »izgubaši« prisotno tudi gostišče, ki je med vsemi gostišči ustvarilo najvišji celotni priho- dek (20 milijonov dinarjev), po drugi strani pa napovedalo tudi največjo izgubo, kar okoli 3 milijone dinarjev. Sicer pa se je stanje pri zasebnih gostincih vsaj v delu ostanka čistega dohodka oziroma v davčni osnovi izboljšalo, tako da je izgubašev malo. Njihovi rezultati, prikazani v davčnih napovedih, pa so precej skromni. Ocenjujemo, da so nerealni pri zasebnih gostincih še posebej podatki o celotnem prihodku, saj znašajo na zavezanca poprečno le 9 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo, da bi predstavljal poprečni dnevni inkaso gostinca za leto 1986 le borih 24 tisoč dinarjev. Od skupno 77 avtoprevozni-kov v predpisanem času štirje niso vložili davčnih napovedi. Med njimi jih je izgubo napovedalo 19. Nekaj je takšnih, ki so bili celo leto v bolniškem staležu, nekaj jih je prenehalo z obratovanjem, nekaj pa je začetnikov. Če primerjamo poslovne rezultate avtoprevoznikov z izkazanimi v letu 1985, so ti bistveno boljši in lahko rečem, da smo z njihovim poslovanjem v Upravi za družene prihodke zadovoljni. Od ostalih zavezancev jih je izgubo izkazalo še 67.« Kako torej ocenjujete poslovanje obrtnikov občine Velenje v letu 1986? NEVENKA DAJČER: »Če primerjamo dosežene rezultate z letom 1985, potem smo lahko zadovoljni. Pa ne v celoti in to tudi ne bomo mogli biti vse dotlej, dokler bomo beležili »izgubaše«. Bodo zavezanci, ki izkazujejo v poslovanju izgubo deležni vaše posebne kontrole? Izguba ni nerazumljiva, saj je v takšnem primeru ebrt vprašljiva. NEVENKA DAJČER: »Nekaj teh zavezancev je že vložilo prošnje za razvrstitev v pavšalno obdavčitev in pogoje tudi izpolnjujejo. Te bomo prerazporedili. Pri ostalih zavezancih pa bomo še poostrili kontrolo nad poslovanjem. Opozoriti moram tudi na to, da je bil v letošnjem letu sprejet tudi »Zakon o stečaju nad zasebnimi obratovalnicami« in skrajni čas je, da z uresničevanjem tega tudi začnemo.« Omenili ste, da so podatki v davčnih napovedih boljši kot leta 1985. Je k temu prispevala ustrez--nejša občinska davčna politika? NEVENKA DAJČER: »Pre pričana sem, da je na bistveno boljše poslovne rezultate pri zasebnih zavezancih vplivala predvsem olajšava v razširjeno reprodukcijo za nabavo in modernizacijo opreme, ki se izraža v pro-centualnem znižaju davčne osnove od 25 do 45 odstotkov. Seveda mora zavezanec to osnovo najprej ustvariti, šele nato jo lahko tudi izkoristi. Letos je takšnih zavezancev veliko in večina jih te olajšave tudi uveljavlja. Nadaljnja spodbuda za ustvarjanje čim večjega dohodka, je obrtniku tudi to, da mu ustvarjeni dohodek predstavlja osnovo, po kateri bo razporejen v ustrezni zavarovalni razred za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za leto 1986 smo v Upravi za družbene prihodke glede na ustvarjani dohodek razporedili v najnižji (I) zavarovalni razred kar 43 odstotkov vseh obrtnikov, kar je zelo zaskrbljujoče. To namreč pomeni, da vsi ti obrtniki plačujejo prispevek od bruto zavarovalne osnove v višini 55 567 dinarjev in je njihov socialni položaj celo slabši kot za delavca, ki je pri obrtniku zaposlen. Te- mu ustrezne pa so potem seveda tudi pokojnine. Menim, da smo svoj delež k boljšim poslovnim rezultatom prispevali tudi v Upravi za družbene prihodke, saj smo bili preko celega leta na terenu zelo aktivni. Pri davčnih zavezancih smo opravili kar 530 tekočih kontrol, 283 rednih pregledov poslovnih knjig, 74 snemanj prometa in 153 popisov zalog. Sledile so še akcije skupaj s Postajo milice pri avtoprevoznikih, medobčinska akcija kontrole registrskih blagajn, akcije v sodelovanje z občinskim inšpektoratom in podobno.« Pozitivni rezultati so torej doseženi. Nam za konec lahko zaupate še podatke o najvišjem celotnem prihodku, dohodku in o davčni osnovi za zasebnega gostinca, avtoprevoznika in za zavezance ostalih dejavnosti. NEVENKA DAJČER: »Zasebna gostilna, ki je ustvarila največji ostanek čistega dohodka oziroma, ki je prikazala največjo davčno osnovo v višini 3,5 milijonov dinarjev, je zaposlovala 1 delavca in skupno ustvarila 10,2 milijona dinarjev celotnega prihodka in 5,6 milijona dinarjev dohodka. Sicer pa je znašal največji celotni prihodek zasebne gostilne 18,7 milijona dinarjev (seveda, če ne upoštevamo izgu-baša), dohodek 6,4 milijonov dinarjev, ostanek čistega dohodka pa 3,1 milijonov dinarjev ob zaposlitvi dveh delavcev. Zasebni avtoprevoznik, ki je prikazal najvišji ostanek čistega dohodka je ustvaril 14,4 milijona dinarjev celotnega prihodka, 5,4 milijonov dinarjev dohodka in 3,7 milijonov dinarjev davčne osnove. Sicer pa je med avtopre-vozniki kar precej takšnih, ki so ustvarili nad 3 milijone dinarjev ostanka čistega dohodka. Direktorica uprave za družbene prihodke Nevenka Dajčer Od ostalih zavezancev pa je najvišji ostanek čistega dohodka dosegla obratovalnica z dejavnostjo »Konstrukcija in proizvodnja strojev in orodij«, ki je ob zaposlitvi dveh delavcev ustvarila za 77,1 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 51,2 milijonov dinarjev dohodka in 39,5 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Tako rekoč pred-njači pred vsemi obratovalnicami. Na drugem mestu je obratovalnica z dejavnostjo nizke in visoke gradnje, ki je ob zaposlitvi štirih delavcev (vendar ne skozi vse leto), ustvarila 43,8 milijonov dinarjev celotnega prihodka, 35,6 milijonov dinarjev dohodka in 28 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Obe omenjeni obratovalnici sta pričeli delovati lani, to pa pomeni, da gre za davčne zavezance začetnike, ki so davka iz dejavnosti za prvo leto poslovanja v celoti oproščeni in imajo torej dane vse možnosti za razširitev dejavnosti in za doseganje še boljših rezultatov v bodoče. Na tretje mesto se uvršča obratovalnica popravilo čevljev in izdelava zaščitnih sredtev, ki je ustvarila ob zaposlitvi 8 delavcev 51,1 milijonov dinarjev celotne- ga prohodka, 40,4 milijonov dinarjev dohodka in 21,3 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Sledi ji obratovalnica z dejavnostjo zidarstvo in fasaderstvo z ustvarjenim celotnim prihodkom v višini 99,9 milijonov dinarjev, z 44,5 milijoni dinarjev dohodka in 19,5 milijoni ostanka čistega dohodka. Ta obratovalnica je imela zaposlenih 7 delavcev. Omenimo še obratovalnico z dejavnostjo komercialna fotografija in ekonomska propaganda, ki je ob zaposlitvi treh delavcev ustvarila skupno 58,4 milijone dinarjev celotnega prihodka, 33,1 milijonov dinarjev dohodka in 13,9 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Temu sledi še kopica obrtnikov, katerih davčne osnove so razveseljive in kateri v glavnem tudi uveljavljajo olajšave v razširjeno reprodukcijo, kar pomeni, da se bo zaradi boljših poslovnih rezultatov, končno lahko tudi drobno gospodarstvo v naši občini v bodoče razvijalo skozi naravnano davčno politiko.« Iz razgovora z Nevenko Dajčer je vsekakor mogoče ugotoviti, da so bili storjeni na področju drobnega gospodarstva v občini Velenje v zadnjem času pomembni premiki. Mnogi izkazani rezultati pa so žal še vedno takšni, da jim ni mogoče verjeti, saj je povsem nerazumljivo, da bi obrtniki vztrajali pri svoji dejavnosti, ki jim prinaša izgubo. To seveda pomeni, da čaka davčne inšpektorje tudi v prihodnje veliko dela. Ti morajo na eni strani spodbuati drobno gospodarstvo, za razvoj katerega imamo v občini Velenje še veliko možnosti in smo ga pomembno opredelili tudi v letošnji občinski resoluciji, saj načrtujemo med drugim kar 12 odstotno rast zaposlenosti, na drugi strani pa morajo davčni inšpektorji seveda stopiti na prste vsem tistim, ki bi se radi s prikrivanjem ustvarjenega dohodka izognili poravnavi družbenih obveznosti in tako neupravičeno bogateli. MIRA ZAKOŠEK Kako gradimo s sredstvi IV. samoprispevka Sredstva samoprispevka zbrana v letu 1986 so se koristila v skladu s sprejetim referendumskim programom. Nad porabo sredstev samoprispevka bedi odbor za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev IV. samoprispevka, kateri je na zadnji 6. seji potrdil poročilo o realizaciji plana za leto 1986 in sprejel plan za leto 1987, ki je usklajen s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev samoprispevka za izvajanje programov (nalog) po prednostnem redu za obdobje 1985-1990. 'Delegati v odboru skrbno usmerjajo sredstva in se medsebojno dogovarjajo za tak vrstni red izplačil, ki omogoča učinkovito gospodarjenje. Naj naštejemo nekaj večjih dokončanih nalog (objektov) po krajevnih skupnostih: — Bele vode cesta Greben-šek—Razpodovnik, Senovrš-nik—Štakne—Luka—Sp. Br-ložnik, športno igrišče Bevče rekonstrukcija ceste Sp. Bevče—Zg. Bevče 3. Družmirje—Gaberke modernizacija ceste proti Um.brahtu in mimo Kovača 4. T. Velenje E. Kardelj — ureditev otroškega igrišča 5. Lokovica športno igrišče in cesta Križnik—Penk 6. FLL Pesje oprema doma 7. Plešivec ureditev pokopališča 8. Podkraj—Kavče dom KS, sofinanciranje komunalne ureditve 9. Šmartno ob Paki kanalizacija — Vodovod 10. Skale modernizacija cest, sofinanciranje več namenskega objekta in komunalna ureditev 11. Staro Velenje toplifika-cija 12. Gorica več cestnih povezav, peš poti, pločnik na ulici V. Vlahoviča ter Avtobusno postajališče na Celjski cesti 13. Ravne modernizacija odseka ceste na Pristavo in večjo popravilo na drugih cestah, ter postavitev čakalnih utic na avtobusnih postajališčih 14. Cirkovce modernizacija cest 15. Šoštanj sofinanciranje komunalne ureditve 16. T. Velenje — desni breg telefonija 17. Zavodnje ureditev mrliške veže 18. Konovo sofinanciranje komunalne ureditve 19. Topolšica izgradnja asfaltiranje ceste Mladika— Penšek in modernizacija drugih cest 20. Paka modernizacija krajevnih cest, avtobusno postajališče, balinarsko igrišče 21. Skorno Florjan modernizirana cesta v zgornji del naselja Pohrastnik 22. Stara vas prostori. KS 23. Šentilj ureditev prostorov za trgovino z osnovno preskrbo Poleg naštetih uspehov, ne smemo pozabiti omeniti tudi nabavo ultra zvoka za potrebe Zdravstvenega centra, ki je bil v soglasju z vsemi KS realiziran predčasno (20.000.000 din) v letu 1986. Porabljena sredstva samoprispevka za VII. osnovno šolo v višini 70.000.000 din pa so v glavnem bila porabljena za investicijsko tehnično dokumentacijo. Glede na porast osebnih dohodkov v letu 1985 in s tem tudi samoprispevka (IND 203) je plan porabe sredstev v spodnji tabeli ustrezno valoriziran napri-mer: za gradnjo VII. osnovne šole je bilo po sprejetem referendumskem programu predvideno v letu 1986 70.000.000 din, valoriziran plan 86 pa predvideva 142.100.000 din. Tudi med letom 1986 je bilo zbranih 37 % več sredstev kot je predvidel valoriziran plan. Ta sredstva bodo nakazana Krajevnim skupnostim po zaključnem računu, v spodnji tabeli pa so prikazana v tretji koloni. PLAN KORIŠČENJA SREDSTEV SAMOPRISPEVKA V LETU 1987 1 2 3 4 5 Zap. KRAJEVNE SKUPNOSTI OBJEKT OZ. NALOGE FINANČNI REALIZIRANO št. PLAN V LETU 1986 1. CIRKOVCE gradnja trafo postaje v Sk. C. 778.708 560.000 2. GORENJE krajevne ceste 8.343.300 6.000.000 3. KAVČE PODKRAJ cestna povezava — asfalt Vila Major-Novak 10.568.180 4. PLEŠIVEC odvodnjavanje krajev, cest 4.171.650 5. ZAVODNJE pokopališče 2.781.000 6. SKORNO—FLORJAN toplifikacija in ceste 13.905.500 10.000.000 7. GABERKE ceste v makadamski izvedbi—SI. 8.343.300 6.000.000 8. Šmartno ob paki rekonstr. krajevnih cest 13.905.500 9. gorica program za leto 86/87 12.514.950 10. skale cesta Podljubela in Skale 11.124.400 8.000.000 11. topolšica cesta Mladika —Penšek 12.514.950 9.000.000 12. KONOVO ceste Sembric—Vodončnik—Veber 1.946.770 13. PESJE oprema za dom 4.171.650 3.000.000 14. STARO VELENJE asfl. ceste in ureditev kanaliz. ob Partizanski cesti 8.343.300 15. stara vas popravilo cest, razsvetljava 2.224.880 16. T. VELENJE-ŠMARTNO kabelska TV 13.905.500 10.000.000 17. GORICA program za leto 86/87 11.124.400 9.000.000 18. DESNI BREG avtobusna postaja, prostori KS 12.514.950 9.000.000 19. EDVARD KARDELJ ureditev igriščnega hriba 8.621.410 20. BELE VODE ureditev ceste 1.329.366 21. LOKOVICA asfalt, cest, kanaliz. AP 5.840.310 22. šentilj izgradnja vodovoda 26.420.450 23. paka cesta in avtobusna postaja 4.727.870 24. RAVNE program za leto 87 9.733.850 25. ŠOŠTANJ program za leto 87 30.592.100 26. KAVČE PODKRAJ cesta proti Jakobu 8.065.190 27. ŠALEK program za leto 87 12.969.714 28. VII. OSNOVNA SOLA 305.921.000 skupaj: 567.404.148 70.560.000 Po dogovoru z občinsko izobraževalno skupnostjo in sklepom 5. seje odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev samoprispevka je bilo zaradi časovnega zamika pričetka gradnje VII. osnovne šole možno realizirati nekatere naloge v KS že v letu 1986, kar je razvidno iz tabele v koloni 5. Zato se bodo sredstva samoprispevka zbrana v prvih treh mesecih 1987 namenila za gradnjo VII. osnovne šole. V naslednjih mesecih se bodo zbrana sredstva samoprispevka nakazovala na žiro račun Krajevnih skupnosti po sprejetem programu. Odbor za spremljanje, razporejanje in nadzorovanje sredstev IV. samoprispevka občine Velenje PREGLED PORABE SREDSTEV SAMOPRISPEVKA ZA LETO 1986 1 2 3 5 Zap. KRAJEVNE SKUPNOSTI Finančni plan 1986 Realizacija plana Več zbrana sredstva št. 37% 1. LEVI BREG 16.240.000 16.000.000 6.248.200 2. EDVARD KARDELJ 4.060.000 4.000.000 1.562.200 3. LOKOVICA 3.857.000 4.800.000 484.090 4. KONOVO 3.654.000 36.000.000 1.405.980 5. ZAVODNJE 2.233.000 2.200.000 859.210 6. PAKA 3.248.000 3.200.000 1.249.760 7. RAVNE 4.872.000 4.800.000 1.874.640 8. Skale 12.180.000 12.000.000 4.686.600 9. GORICA 5.075.000 5.000.000 1.952.750 10. CIRKOVCE 4.506.600 5.740.000 443.042 11. BELE VODE 26.390.000 31.000.000 5.154.300 12. TOPOLŠICA 9.135.000 10.500.000 1.014.950 13. ŠOŠTANJ 15.225.000 15.000.000 5.858.250 14. STARA VAS 6.597.500 6.500.000 2.538.575 15. EDVARD KARDELJ 3.146.500 3.100.000 1.210.705 16. BEVČE 5.221.160 4 6.644.000 508.989 17. ŠMARTNO OB PAKI 12.180.000 12.000.000 4.686.600 18. GORENJE 6.090.000 6.000.000 2.343.300 19. SKORNO-FLORJAN 9.338.000 9.200.000 3.593.060 20. PESJE 3.045.000 3.000.000 1.170.650 21. STARO VELENJE 43.645.000 43.000.000 16.793.650 22. GORICA 5.075.000 5.000.000 1.952.750 23. DESNI BREG 7.105.000 7.000.000 2.733.850 24. STARA VAS 609.000 600.000 243.330 25. ŠALEK 2.030.000 2.000.000 781.100 SKUPAJ: 214.757.760 254.284.000 71.351.531 26. VII. OSNOVNA ŠOLA 142.100.000 70.000.000 124.677.000 19. februarja 1987 * titovo velenje VAŠI PRISPEVKI ■M stran 5 Patronažna služba Vse pomembnejša zdravstvena preventiva Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje patronažno službo kot posebno obliko zdravstvenega varstva za družine z varovanci, ki so zaradi svojih bioloških lastnosti (nosečnice, dojenčki) ali določenih bolezni posebno občutljivi na škodljive vplive okolja. Naloge patronažne službe torej segajo predvsem na preventivno področje — odkrivanje, preprečevanje in odstranjevanje škodljivih vplivov okolja na zdravje ljudi. V Sloveniji so začeli patronažno službo razvijati leta 1951. »Obstajala« je samo v določenih krajih, sestre in babice pa so na domu obiskale mamice z otroki oziroma svoje bolnike. Pet let kasneje se je njena dejavnost razširila, na področju zdravstvenega varstva občanov pa je postajala tudi vsepomembnejša. Začetki razvoja patronažne službe v naši občini segajo v leto 1952 oziroma 1953. »Predstavljala« jo je najprej le sestra-babica, danes za nosečnice, matere z otroki, invalide in druge pomoči potrebne občane skrbi 13 delavk; od teh je 10 višjih medicinskih sester in tri babice. »Za potrebe na področju naše občine in glede na število prebivalcev nas je premalo. Ena patronažna sestra naj bi skrbela za 3500 prebivalcev. Po republiških normativih je za kolikortoliko normalne delovne pogoje namreč predvidenih 2000 do 2400 prebivalcev na sestro,« je povedala vodja patronažne službe v velenjskem zdravstvenem centru Zala Cesar. Sicer pa je patronažna služba samostojna enota tozda Splošno zdravstvo Velenje.« Delavke patronažne službe imajo seveda delo razdeljeno. Tako medicinske sestre—babice skrbe za nosečnice, porodnice in novorojenčke na domu, zopet druge opravljajo ostalo preventivno dejavnost z nego bolnika na domu vred. Poleg tega patronažna sestra sodeluje pri zdravstvenem varstvu žena že v času nosečnosti, po porodu in pri načrtovanju družine. Po besedah sogovornice, namenjajo posebno skrb ženam, ki živijo v težjih zdravstveno socialnih razmerah in tistim z nizko zdravstveno prosvet-ljenostjo. Posebne skrbi so dele- žni novorojenčki, dojenčki, predšolski otroci, tudi njihovi starši, sorodniki, varuhinje. Slednji z namenom, da zvedo o negi, ravnanju z otroki za njihov zdrav in skladen telesni ter duševni razvoj čimveč, da ne omenjamo posebej starostnikov, invalidov, borcev in kroničnih bolnikov. »Število teh stalno narašča. Pogosto se na terenu srečujemo tudi s težavami osamljenih starostnikov, ki so prepuščeni samemu sebi. Pri takih ljudeh je obisk patronažne sestre nadvse pomemben. Že samo prijazna beseda in pogovor dosežeta včasih veliko več kot tableta.« Vseh ovir, težav, vprašanj pa seveda ne morejo tako rešiti. Pri večjih se patronažne sestre povežejo s centrom za socialno delo, Rdečim križem in še nekaterimi drugimi ustanovami. Le v primerih, kjer starostniku niti tako ne morejo pomagati, je skrb zanj v domu za varstvo odraslih neizbežna. Med dokaj pogoste, žal tudi najzahtevnejše in najtežje rešljive probleme, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojih obveznosti, uvrščajo alkoholike. V takšnih primerih mora biti patronažna sestra tudi zdravstveno-so-cialna delavka. Poleg preventivnega dela sodi v njihov delokrog v zadnjih treh letih tudi obisk bolnika na domu, ki zaradi objektivnih razlogov ne more priti v zdravstveni dom. Na takšnih obiskih, seveda na osnovi izdane naročilnice le-čečega zdravnika, so opravile patronažne sestre lani več kot 6500 storitev (dajanje injekcij, prevezi, spiranje ušes, infuzija, razgibavanje) ter približno 300 odvzemov krvi za laboratorijske preiskave. Izvajanje te dejavnosti jim vzamejo že skoraj polovico delovnega časa. »Delo patronažnih sester je izrazito terensko. Zato seveda naporno, saj moram k bolniku ob vsakem vremenu, da posebej ne omenjam številnih nevarnosti. Vendar, če te spremlja občutek, da si nekomu nekaj koristnega naredil, mu pomagal takrat, ko je bil pomoči najbolj potreben, vložen trud ni bil zaman,« je končala pogovor vodja patronažne službe velenjskega zdravstvenega centra ZALA CESAR, (tp) Krajevna skupnost Desni breg V novih prostorih vsak dan dežurstvo Novi prostori v krajevni skupnosti Desni breg na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju so zaživeli. V sicer še ne popolno urejenih novih prostorih so se že konec januarja sestali svet krajevne skupnosti, predsedstvo krajevne konference socialistične zveze in predsedniki vseh delegacij. Na skupnem sestanku so se dogovorili za nadaljne delo. Vsak dan, razen sobote in nedelje, je v novih prostorih orga- nizirano tudi dežurstvo zu kiaja-ne. S svojimi predlogi težavami ali priporočili, z vprašanji in vsem, kar krajane zanima, se lahko oglasijo vsak dan od 16. pa do 18. ure. Če v tem času ne utegnejo, pa lahko svoje prošnje, pritožbe in predloge, ki so potrebni bodisi zaradi krajana samega ali pa pomembni za celotno krajevno skupnost pustijo tudi v poštnem predalu krajevne skupnosti Desni breg, ki visi pred vhodom v prostor, (mkp) Lokovica Veleslalom za vse Preteklo nedeljo so prizadevni člani lokoviškega društva prijateljev mladine pripravili na Cev-sarjevem vrhu tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je kar 75 krajanov, od cicibanov, pionirjev, mladincev do članov. svoje moči oziroma spretnosti so merili v kar šestih kategorijah. Zabavali so se vsi, tisti, ki so vijugali med vratci in tisti, ki so jih bodrili ob progi. V dobro voljo pa so vse »spravile« tudi starejše krajanke, ki so se po hribu spustile kar v vrečah, napolnjenih s senom. Ob tej priložnosti se organizator zahvaljuje za pomoč družini Cevzar, ki je za to priložnost odstopila svojo vlečnico in pripravila progo za tekmovanje. Udeležba tekmovalcev in obiskovalcev pa je potrdila, da si krajani takšnih tekmovanj še želijo. Mo- goče bi ga v prihodnje pripravili v sodelovanju s katero sosednjo krajevno skupnostjo. Fantka Jurjevec Včasih je treba resnično imeti srečo, da prikličeš tako plašni živalci, kot sta sinička in veverica. To se je posrečilo Simonu iz osnovne šole v Skalah. Sreča pa je bila tudi v tem, da je bil v bližini dedek in nastali sta gornji fotografiji. Simonovo srečanje z ljubkima živalcama je »zabeležil« z navadno beretto in ne s kakšno sodobno z vso sodobno avtomati- ko opremljeno kamero. Škoda je le, da sta fotografiji barvni in zato v časopisu nekoliko slabše vidni. Morda se je tudi vam posreči! kakšen takšen posnetek ali karkoli podobnega. Pokažite ga še nam in drugim bralcem, (vos) Šoštanj — gasilci živijo za svoj kraj Številni gosti — predstavniki družbenopolitičnih organizacij in gasilci Šoštanja so se v soboto, 14. februarja zbrali na 108. letnem občnem zboru. Prišlaje tudi delegacija iz pobratene Čazme, ki jo je vodil Ivan Kapustič — ter predstavniki osalih društev in gasilske zveze občine Velenje. Predsednik Hinko Bolha je izrekel zahvalo ob tolikšni udeležbi, ki je dokaz, da uživajo Šoštanjski gasilci velik ugled in priznanje naše samoupravne družbene skupnosti. Za uvod v uspešno delo zbora je Šaleški oktet pod vodstvom Julija Pačnika v splošno zadovoljstvo zapel nekaj pesmi. Upravni odbor se je v letu 1986 sestal 14-krat — operativni štab pa 7-krat. Na sejah so reševali probleme, ki tarejo tako veliko in najstarejše društvo, ki razpolaga s sodobnim domom, veliko tehnike in hudo požarno obremenitvijo, saj je vsako leto več požarov, nad čemer se velja zamisliti. Poveljnik Danilo Čebul ml. je zastavil celo vprašanje, če je prav, da vse to sloni izključno na prostovoljnem delu? Čeprav se stabilizacija ali recesija pozna tudi pri denarju za vzdrževanje vseh teh pridobitev, so vsi razpravljale! povdarili, da gasilci vsak dobljeni dinar s svojim udarniškim delom celo večkrat oplemenitijo. Ne morejo pa razumeti, da je treba pri organiziranju prireditev (tombola) plačati toliko dajatev, kar bi lahko ogrozilo voljo do takega dela. V letu 1986 je bilo kar 8 požarov, od tega samo v aprilu 6, zato sumijo, da so bili podtaknjeni. Lani je 8 članov opravilo izpit za strojnike, 6 za nižje častnike ter Tone Mežnar in Branko Uranjek izpit za častnika I. stopnje. Na tekmovanjih so pionirji dosegli tri prva mesta, na tekmovanju za Zunkovičev memorial pa so Šoštanjčani s 100 let staro ročno bri-zgalno zasedli celo 1. mesto. Ob vseh teh uspehih je treba pohvaliti res požrtvovalne mentorje. Opravili so vrsto pregledov v gosp skih organizacijah in izvedli številne vaje na raznib objektih, ter tako dokazali strokovno usposobljenost pri gašenju. Sodelovali so še v akcijah in prireditvah drugje, še zlasti pa v Šoštanju, za kar sta jim Matjaž Natek in Rudi Bajec v imenu krajevne skupnosti in SZDL izrekla zahvalo in priznanje. Zahvalo je izrekel tudi Branko Rednak, tajnik zveze, ki je zaslužnim članom podelil gasilska priznanja in odlikovanja. Veterani Pavla Turk, Ivan Jegovnik, Simon Koselj, Mirko Zaje, Franc Gor-čan in Tomo Hudoletnjak pa so od zveze prejeli spominske plakete za dolgoletno zvesto delo v gasilstvu. Društvo pa je za vsestransko pomoč podelilo priznanja podjetju Lesna Šoštanj, godbi Zarja in krajevnima skupnostima Ravne in Skorno — Florjan ter zahvalo in priznanje kolektivu Termoelektrarne, ki je društvu darovalo novo intervencijsko vozilo z najmodernejšo opremo. Za boljšo povezavo pa so nabavili tudi dve mobilni UKV postaji. Čaka pa jih še nabava novo predpisanih uniform, kar pa je po mnenju nekaterih v tem času nesmiselno in tudi negospodarno. Lani so obiskali, skupaj s predstavniki občine, nekatera gasilska društva v Avstriji in Zahodni Nemčiji ter si ogledali njihovo opremo in tako spoznali vrhunsko gasilsko tehniko. V letu 1987 imajo zelo zahteven program dela. Poleg rednega vzdrževanja doma, bodo k temu dogradili še prizidek za skladišče, klet, prostor za agregat in sanitarije. Opeko imajo že nabavljeno, nekaj pomoči bodo dobili od zvez, računajo pa tudi na pomoč vseh, ki so pripravljeni pomagati od krajevne skupnosti do gospodarskih organizacij. Delati bodo začeli takoj spomladi in to udarniško ter dokazali, kaj se da narediti s skupnimi močmi in dobro voljo. Ob koncu pa so obdarili še svoje zveste člane: Miloša Volka, Franca Gorčana, Tineta Turka, Franca Srebotnika in Rudija Za-leznika, ki še vedno radi prihajajo med sedanjo generacijo, ki tako uspešno nadaljuje njihovo delo. Člani Avto servisa Žunkovič iz Maribora pa so društvu poklonili umetniško sliko Mariborskega Lenta ali Pristana, delegacija iz pobratene Čazme pa lep stenski krožnik v spomin na sodelo- vanje. Ob zaključku zbora so v garaži še s šampanjcem »krstili« nov avtomobil, ki ga je v imenu kolektiva Termoelektrarne Šoštanj, društvu predal njen tehnični direktor Boris Dejanovič. Ta- ko se je svečano končalo še eno obdobje društva, ki že 108 let nesebično in uspešno dela v korist Šoštanja in dobrobit naše družbene skupnosti. V. Kojc PISMA BRALCEV-PISMA BRALCE 3 Obisk v ginekološki ambulanti 5. februarja ob 12.40 sem prišla v ginekološko ambulanto velenjskega zdravstvenega doma. Najprej sem po telefonu zvedela, da dela zdravnica ginekologinja vsak četrtek tudi popoldan. Izvedela pa sem tudi, da je potrebno priti v čakalnico do 13. ure, ker takrat pobirajo zdravstvene izkaznice. V čakalnici je bilo že precej žensk. Sedemnajst sem jih naštela. Zdravstveno izkaznico sem položila na mizo, kjer so bile po vrstnem redu zložene že druge izkaznice. Ker ginekološko ambulanto občasno obiskujem že osem let vem, da vsak dan vzamejo le dvajset pacientk. Glede na to, da sem bila osemnajsta, sem predvidevala, da bom tega dne prišla tudi na vrsto. Ob 13.50 je prišla medicinska sestra, se preoblekla in v čakalnici preštela zdravstvene izkaznice. Vzela jih je sedemnajst in brez pojasnila odšla. Približno deset pa nas je z dolgimi nosovi odšlo domov. Ko sem vprašala, kako to, da bodo tokrat vzeli samo sedemnajst pacientk, je sestra odgovorila, da ima še tri kartoteke medicinskih sester iz zdravstvenega doma. Razumljivo je, da imajo tudi medicinske sestre pravico do obiska pri ginekologinji in po neki logiki tudi prednost (?). Vendar pa menim, da je sama organizacija sprejemanja pacientk, odkar obiskujem to ambulanto, izredno slaba. Kot primer naj navedem Celje, Slovenj Gradec in tudi Doberno. Dovolj je, da pokličeš, se naročiš in prideš ob določeni uri. Tudi čakati ni treba dolgo. Glede na sedanjo organizacijo pa se sprašujem, kdaj bi sploh lahko prišla na vrsto? Ali moraš biti že ob 4. uri zjutraj pred vrati zdravstvenega doma v Titovem Velenju, da prideš na vrsto dopoldan in ob 10. uri, da prideš na vrsto popoldan? V vsakem primeru moraš dati en dan dopusta, pa vendar nisi prepričan, da boš lahko tistega dne tudi na vrsti. Če greš samo na običajen pregled pač »riskiraš« par dni dopusta in enkrat že prideš na vrsto. Kaj pa, če ti je potrebna takojšnja pomoč? moraš takrat »milostno« prositi, da te vzamejo? Marsikatera Velenjčanka se torej raje odloči za obisk ginekološke ambulante v enem izmed prej naštetih krajev. V Doberni moraš sicer plačati pregled in si zaradi tega dobro sprejet. Zato se sprašujem, ali si to lahko privošči vsaka ženska? Poleg tega pa, vsi zaposleni odvajamo iz osebnega dohodka velik del sredstev za zdravstvene usluge v lastnem mestu. Vendar pa teh dostikrat ne dobimo tudi zaradi slabe organizacije dela. Poleg tega pa menim, da če bomo tudi odšle na pregled v drug kraj, se v Titovem Velenju ne bodo kaj dosti jezili. Kvečjemu bodo imeli manj dela in še zadovoljni bodo, da je tako. Sprašujem pa se, ali moramo še naprej odvajati del sredstev za zdravstveno varstvo, če si bomo raje plačevali boljše zdravstvene usluge drugje? fStefka Laznik - Širše Šmarska 27 Titovo Velenje Krajevna skupnost Šoštanj Obsojamo samoljubje 1. januarja 1987 je Vekos DO Stanovanjska oskrba iz Titovega Velenja brez predhodnega obvestila (razen listka na vratih) ukinila sektor za stanovanjske zadeve v našem kraju. To pa je povzročilo nezadovoljstvo predsednikov hišnih svetov, prav tako pa tudi krajanov. Vsi so se znašli v nezavidljivem položaju, ker morajo za vsako podrobnost (naročilnice, javljanje poškodb ipd.) hoditi v Titovo Velenje, kar pa v nobenem primeru ni sprejemljivo. Svet KS Šoštanj je obsodil tako samovoljno početje omenjene de- lovne organizacije, ki je v vsakem primeru le na škodo krajanov. Menimo, da bi moral Vekos — stanovanjska oskrba s svojo odločitvijo vendarle predhodno seznaniti predsednike hišnih svetov in pa krajevno skupnost Šoštanj. Zato pozivamo omenjeno DO, da ponovno uvede pisarno in delo sektorskega v Šoštanju, kar je bil primer vsa ta leta. Predsednik sveta KS Matjaž Natek Komunikacije Zadnja moda Kabelska televizija Članek s tem naslovom je izšel v prejšnji številki Dolenjskega lista in ker tudi v Titovem Velenju pristopamo k izgradnji kabelskega TV omrežja, obenem pa številnim krajanom ni povsem razumljivo, katere prednosti in možnosti nudi, smo se v našem uredništvu odločili, da članek povzamemo. Napisan je dovolj poljudno, da je razumljiv vsakomur. V ljubljanskih Murglah in Črnučah, v Grosupljem in Mojstrani pri Jesenicah gledajo s pomočjo kabelskega omrežja naše in avstrijske programe, v Selnici ob Dravi, v naselju Kokrica v Kranju, v Titovem Velenju, Ptuju in Celju pa obljubljajo, da bodo poleg teh lahko videli tudi nekaj programov prek satelita. Največja kabelska omrežja pri nas so do zdaj zgrajena v Splitu, Zagrebu in Sarajevu, vendar nobeno od teh (razen mariborskega) še ne premore neposrednih programov s satelitov. Izjema so Skopljanci, kjer so si nekateri premožnejši zasebniki postavili naprave za sprejem programov s satelitov. V skupnosti Jugoslovanske radiotelevizije računajo, da je bilo do lani v Jugoslaviji postavljenih 18 večjih kabelskih omrežij z več kot 50.000 priključki. Natančnih podatkov seveda ni, še nenatančni močno zaostajajo za razvojem, pa je število 10.000 priključkov v Sloveniji ob koncu leta 1986 lahko le grobo vodilo za presojo. KAJ JE TEBE TREBA BILO? Zakaj je pravzaprav kabelska televizija, razmeroma draga modna muha, celo pri nas, kjer večkrat komaj staknemo kraj s krajem (meseca), postala taka uspešnica? Televizija nasploh nam je zadnjih 25 let široko odprla oči, pa če hočemo to priznati ali ne. Spremenila je način življenja, spremenila mlade, ki so rasli obživih slikah in besedah z malih zaslonov, spremenila načine obdelovanja ljudskih množic s trgovskih in političnih prižnic, celo na zaostalem Dolenjskem se je vgnezdila skoraj v vsak dom — pa čeprav ni (bila) poceni! Ali je to dobro ali ne, bodo čez kakih sto let morda znali povedati družboslovci, današnje sodbe so za tako mlad družbeni pojav še močno majave. Drži pa, da pomeni televizija v občevanju med ljudmi tretjo revolucijo: od takrat, ko je človek spregovoril, dokler ni natisnil prve knjige, do televizije — v zgodovini ni pomembnejših mejnikov pri širjenju znanja, temelja za razvoj civilizacije. Odveč je ta trenutek tudi ugibanje, ali se vsi kupci televizorjev zavedajo tega svojega revolucionarnega dejanja, se pravi silnega pomena malega zaslona, vendar pa si lahko privoščimo sklep, da ga morda vsaj podzavestno slutijo, sicer ne bi bili pripravljeni odšteti toliko denarja zanj. Je želja po vedenju morda le najmočnejši dejavnik za nakup televizijskega sprejemnika? Je bil razvoj civilizacije v temeljih vendarle zasluga vseh ljudi, ali samo najbolj osveščenih, razgledanih in bogatih? Smo mar drugi kupovali knjige in televizorje samo zaradi zaoave in ugleda pri sosedih? O tem naj razmišlja vsak zase, razmišljanje mu bo zanesljivo v pomoč, ko se bo odločal za boljši televizijski sprejemrjik, za videoteks, za gozd anten na strehi in končno še za priključek na kabelsko omrežje. IN KAJ SPLOH TO JE: KABELSKA TELEVIZIJA? Če lahko danes povprečen slovenski gledalec dobro vidi na svojem zaslonu sporede dveh ali treh domačih televizijskih postaj, je to lahko preveč in premalo: če se hkrati odvijata dve dobri oddaji, ga jezi, ker bo eno zamudil, če kažejo vsi trije kakšen dolgčas, pa je seveda še slabše volje. Zato bi bilo najbolje, da bi človek lahko po mili volji izbiral spored kateregakoli studia na svetu. Tako nekako kot pri radijskih postajah. Na žalost (za koga morda tudi na srečo!) zaradi lastnosti televizijskega prenosa to še ni mogoče. Televizijska slika lahko potuje od oddajnika do sprejemnika samo, če ni med njima nobenih ovir. Televizijski »žarek« se sicer odbija od poslopij, hribov in celo Zveza oddajnik-satelit-sprejemnik in zveza satelit-satelit oblakov, vendar se vam odbitega le bolj slučajno posreči ujeti toliko uporabnega, da vam na zaslonu nariše zadovoljivo sliko, v zvočniku pa sproži še znosen glas. Zato stojijo televizijski oddajniki kot nekakšni svetilniki ali kresovi iz turških časov po najvišjih hribih, da drug drugemu podajajo televizijski žarek in svetijo naokrog toliko daleč, kolikor pač nese pogled. Televizijsko sliko in zvok — skupaj jima pravimo televizijski signal, posnamejo v studiu (ali na prostem) s televizijsko kamero in mikrofonom. Od tu teče signal po kablu na kakšen hrib v oddajnik z anteno. Antena oddajnika žarči televizijski signal do sprejemne antene na vaši strehi, iz antene pa tečeta slika in zvok spet po kablu do zaslona in zvočnika v sprejemniku. Če imate srečo in vidite anteno televizijskega oddajnika s prostim očesom, zadostuje za dobro sliko na zaslonu že sobna antena na sprejemniku, če je oddajnik blizu, pa še ta ni potrebna. Razumljivo, da je televizijski signal mogoče iz studia po kablu namesto v oddajnik z anteno speljati kar naravnost v sprejemnik. Nič preprostejšega — to je kabelska televizija! Če je že preprosto, pa ni tako poceni. Kable je seveda treba napeljati po zemlji ali zraku, od hiše do hiše, od mesta do mesta, od studia do vsakega sprejemnika. In končno od vsakega studia (v Jugoslaviji je 8 velikih in kaj vem koliko manjših) do vsakega sprejemnika. Samo pomislite, koliko časa že napeljujejmo telefonske kable, pa jih še vedno ni zadosti. Treba je torej začeti od malega, recimo od soseske s premerom nekaj sto metrov. Podjetni in sposobni ljudje so se v nekaterih jugoslovanskih krajevnih skupnostih tega lotili že pred več kot tremi leti! Najprimernejši prostor v soseski so izbrali za postavitev svojega krajevnega studia in od tu začeli polagati kable na vse strani. Za dober (novi) milijon ali dva se da kupiti televizijsko snemalno kamero in napravo za snemanje sporedov drugih televizijskih postaj. S temi napravami, rečejo jim videorekorderji, je mogoče predvajati tudi trakove v kasetah, na katerih so že prej posneti umetniški in dokumentarni filmi, risanke, poučni sporedi in velike športne prireditve ali skratka vse, kar sicer lahko gledamo po televiziji. Z lastno kamero in videorekorderjem, s kasetami in malo dobre volje torej ne bi bilo težko sestaviti nekaj Ilustracija: Rob Calvin (PREGLED, revija ambasade ZDA, Beograd) tako razdeli na recimo 500 priključkov: dva stara milijona na enega. Seveda so tu še stroški za polaganje kablov, postavitev drugih anten za sprejem zemeljskih oddajnikov, oprema krajevnega studia in še kaj. Na koncu tudi to ni malo. Vendar v povprečno veliki krajevni skupnosti, kjer se za priključke prijavi vsaj tričetrt gospodinjstev, po današnjih cenah strošek na enega ne bi smel biti večji od 20 starih milijonov. Nekako za slabega pol barvnega televizorja. KOT GOBE PO DEŽJU Krajevne kabelske televizije rastejo kot gobe po dežju. Vendar ne kar same od sebe, kot recimo jurčki ali karželjni. V postavitev krajevne kabelske televizije so vgrajene tisočere ure požrtvovalnih zanesenjakov in krajevnih narodnih buditeljev. Navzlic napisanemu je treba zraven vsega še krepko zavihati rokave: lenega čaka prazen zaslon, pal'ca beraška... Krajevna omrežja kabelske televizije se bodo povezovala v mestna, občinska in čez nekaj let morda tudi v slovensko omrežje. Pri ustvarjanju sporedov bo lahko sodeloval vsak, če bo le zmogel sukati video-kamero. Kabelska televizija in satelitski oddajniki so izziv jutrišnjega dne. Pravzaprav so že danes in tukaj! Iz vseh stoterih programov bo najbrž še težje kot danes iz treh izbrskati zrno, plev bo še več. Napredka civilizacije pa samo s pritiskanjem na mačka ni moč ustaviti, čeprav bi peljal v lastno pogubo. Toliko, zavoljo strička Orwella! MARJAN MOŠKON Ilustracija: Branko Babic □ □□□□ televizijske In radijske antene antene za «pre|em RTV signalov s satelitov studio kra|evne kabelske tetevlzl|e priključek na kabelsko omrežje v stanovan|u (K) kabel Ilustracija: Branko Babic Poenostavljen prikaz SKlopa anten, studia in kabelske mreže za krajevno kabelsko televizijo svojega televizijskega sporeda. Celo otroci bi to zmogli. Pa pravijo, da mladih v krajevnih skupnostih ne znamo pritegniti. Seveda, kvačkanje, lutnja, deklami-ranje, menuet in druge srednjeveške zabave jih res ne navdušujejo, vsaj množično ne. Ce so zastrupljeni s televizijo, če pravijo, da je program zanič — pa naj oni narede boljšega! ^ Na strehi krajevnega studia za kabelsko televizijo Sli na bližnji vzpetini pa je mogoče postaviti tudi mnogo močnejše in dražje antene za sprejem običajnih televizijskih programov. Ljudje so hitro izračunali, da je ceneje položiti kabel do skupnega antenskega stolpa, kot postaviti na svoji strehi drag antenski stolp s celim šopom anten. Skupinska antena je prav gotovo cenejša, učinkovitejša in bolj gospodarna za vzdrževanje. Skupinska antena je pri kabelski televiziji pravzaprav nekaj samoumevnega! KAJ PA IMAJO PRI VSEM TEM SATELITI? Umetni zemeljski sateliti so z raketami izstreljene naprave, ki ali krožijo okrog Zemlje ali pa nekaj deset tisoč kilometrov nad tlemi lebdijo stalno na istem mestu nad ekvatorjem. Kaj je bilo za televizijce bolj naravnega kot postaviti na tak mirujoči satelit televizijski oddajnik z anteno, da ga bo mogoče videti res strašno daleč naokrog. Prvi tak satelit, ameriški syncom, so izstrelili leta 1963, tudi po zaslugi slovenskega znanstvenika inženirja Hermana Potočnika, ki je že dobrih 45 let prej napovedal to možnost in natančno izračunal oddaljenost in položaj mirujočega telekomunikacijskega satelita od Zemlje. Z višine 35.700 kilometrov »vidi« tak satelit skoraj polovico Zemljine oble, prav toliko zemeljske površine pokriva televizijski oddajnik, če je postavljen na njem. Za sprejem kateregakoli televizijskega signala pravzaprav ni več meja — vsaj teoretičnih ne! Praktično pa moramo kupiti dosti dražjo napravo, kot za sprejem z običajnih zemeljskih oddajnikov. Medtem ko velja antena za sprejem ljubljanskega prvega sporeda s Trdinovega vrha okrog 15 nemških mark, je treba za napravo in anteno za sprejem z enega satelita odšteti okrog 4.000 mark. Na območju Slovenije bo v nekaj letih mogoče sprejemati signale z najmanj sedmih radiotelevizijskih satelitov iz petnajstih evropskih držav, posredno (s satelita na satelit) pa še sporede sovjetskih, ameriških, arabskih, indijskih, indonezijskih in japonskih oddajnikov. Prve evropske prave radiotelevizijske satelite bodo izstrelili letos, zdaj namreč posredujejo satelitske televizijske in radijske programe telefonsko— telegrafski sateliti, kot naprimer Eutelsatov ECS-1, Intelsat-V, Arabsatovi, Intersputnikovi in drugi sateliti. Jugoslavija bo izstrelila svoj satelit skupaj z Egiptom predvidoma leta 1990. Doslej je samo Japonska, kot prva država na svetu, izstrelila satelit, namenjen javnemu posredovanju radijskih in televizijskih sporedov. Z vseh drugih satelitov namreč zasebniki po do zdaj veljavnih mednarodnih sporazumih ne smejo sprejemati signalov. 4.000 nemških mark krat recimo sedem satelitskih sprejemnih naprav je s carino vred najmanj milijarda starih dinarjev. S carino vred zato, ker jih bo težko »švercati«, saj je najmanjša krožniku podobna antena za sprejem s satelita, velika tako kot vaša največja posoda za cvrtje ocvirkov. Drago bo to znanje s satelitov, draga bo ta civilizacija... Zato je tu kabelska televizija. Strošek za vse te silne antene, oziroma za en sam skupni antenski sestav, se -13° -19° 1 i i 4 POL esfc 0OV-NOB Malta JUG ALB EGP SUD FRA NIZ BEL LUX SUl ZRN AUT G* tk o "n Ge 'sc / Orbitalni položaji radiotelevizijskih sate lltov po načrtu WARC—77BS (-stopinje zahodno, +stopinje vzhodno od Greenwicha) l 19. februarja 1987 * titovo velenje KULTURA nas cas*stran7 Pobratena mesta Skupinska razstava V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje je. od četrt-ka 12. februarja pa do 4. marca 1987 odprta skupinska razstava slikarjev in kiparjev Vrnjačke Banje in Šaleških likovnikov. To je že četrta razstava na tem področju. Prvo srečanje je bilo leta 1982, ko so naši ustvarjalci organizirali potujočo razstavo po pobratenih in Titovi mestih. Leta 1985 pa so umetniki iz Vrnjačke Banje razstavljali v prostorih Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega. Razstava je bila postavljena s pomočjo Kulturnega centra Ivan Napotnik, zato se je to sodelovanje še razširilo in dogovorili smo se. da bomo predstavili tudi stalne zbirke Kulturnega centra Ivan Napotnik. še posebno tiste, ki zaradi pomanjkanja prostorov niso postavljene in se nahajajo v depojih- Tako je bila septembra 1986 že realizirana skupinska razstava — »Slovenske in Partizanske grafike« Božidarja Jakca, njihovih umetnikov in Šaleških likovnikov. Razstava je bila postavljena v reprezentančnem objektu Kulturnega centra Vrnjačka Banja. Kasneje je razstava potovala še v Kraljevo. V Titovem Velenju- je razstavljenih trideset likovnih del, od katerih je vsak zastopan z dvema ali tremi eksponati. Gostje seveda deminirajo v bogastvu izraza, umetniški vrednosti in obvladovanju svojega poklica. Razstavljajo slike in plastike z veliko espre-sivnega izraza. Naši amaterji pa razstavljajo akvarele, v katerih je najpo-gostje zastopana krajina Šaleške doline. Med gosti so zastopani: Blagoje Dimič, Zorica Kušič, Milan Marko-vič, Dragiša Obradovič, Radmila-Bo-ni Radulovič, Bojan Radulovič in Milan Todorovič. Od šaleških likovnikov, ki bodo letos praznovali že 40-letnico delovanja in imajo veliko aktivnih članov, pa razstavljajo: Ivan Kolar, Marija Upnik, Viktorija Meh, Oskar Sovine, Stanislav Stojanovič in Nada Vodu-šek. Sodelovanje med obema mestoma se je torej dobro utrdilo in gotovo se bo prenašalo v nove generacije, predvsem z izmenjavanjem ustvarjalnih izkušenj. Milena Koren-Božiček Anekdoti Široko razvpit oderuh in prekupčevalec je obesil nad svoja vrata napis: »Zlo naj ne prestopi tega praga.« DIOGENES, ki je z lučjo pri belem dnevu iskal človeka, se je začudil: »Glej ga no, kako pa pride gospodar v hišo?« o o o Kiepetavi nadležnež je nenehno nekaj razlagal Aristotelu, ki je prav tako vztrajno molčal. »Nemara moje besede motijo tvoje misli?« je končno vprašal filozofa. »Nikakor,« je odvrnil Aristotel, »kar nadaljuj, saj te tako ne poslušam.« p m iK. Razstavo so odprli v petek in je zares vredna ogleda ■ - .. Čim manjši je narod, tem manj pozna svoje ljudi Kulturni center Ivan Napotnik Kar pet odprtih razstav CENTER IVA* Na - zna< in zato po njenem in seveda tudi njegovem lastnem mnenju zasluži odlično oceno. Toda ali se ta nadobud-než hkrati s pridobivanjem odličnih ocen zares vzgaja tudi za lepo in pravilno izražanje ter za ustrezen odnos do jezika sploh, je za njegove vzgojitelje očitno precej postransko vprašanje. Posledica te brezbrižnosti pa je, da se fantu kultura izražanja ne zdi pomembna zadeva, saj tudi brez nje dosega najvišje šolske uspehe. Jaz pa si ob tem mislim: Spet nam raste uspešnež, ki bo tako kot že številni pri nas prepričan, da je ukvarjanje z jezikovnimi vprašanji servisna dejavnost zastonj-karskih zanesenjakov, ne pa kulturna in narodna dolžnost slehernega člana naše narodne skupnosti ter pomemben pogoj za uspešnost vsakršne družbene in gospodarske dejavnosti. Toda ali ni vzgajanje take zavesti prav naloga šole?« J. H. iz Ljubljane. Naša dopisovalka opozarja na žal dokaj pogost primer, kako učitelji zanemarjajo slovenščino kot učni jezik in učno načelo in jo poenostavljajo samo v vlogo šolskega predmeta. Ker pa ima šola pri razvijanju jezikovne kulture odločilen pomen, bi morali šolniki v praksi bolj dosledno uresničevati tudi drugi dve zahtevi, zapisani v šolskih aktih. Kot učni predmet je namreč slovenščina skrčena na nerazumljivo majhno število ur (ponekod celo samo na 2 uri v tednu), tako da samo slavisti učencev ne bodo mogli naučiti lepega in pravilnega izražanja v vseh (npr. strokovnih) okoliščinah. Jezikovna kultura pač ni samo izobraževalni smoter, ki ga uresničuje en šolski predmet, ampak vzgojna naloga vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju od osnovne šole do univerze. Samo če bi učenec čutil, da mora tudi pri zgodovini, samoupravljanju, matematiki ali foto-krožku paziti na izražanje, ker učitelj to ceni in zahteva ter tudi nagrajuje, bi si izoblikoval do jezika pravo zavest, tako do njegove pravilnosti in lepote kot do njegove družbene pomembnosti sploh. Morda bi v takem primeru slabo izražanje sprva pokvarilo kako odlično oceno. Toda mladi ljudje smiselne in dosledne zahteve, ki z malo učiteljeve iznajdljivosti spodbujajo tudi ustvarjalnost, hitro dojemajo. Petice, ki bi poleg stvarnega znanja dokazovale tudi lepo izražanje, bi zagotovo bolje opravile svojo vzgojno nalogo kot tiste, o katerih piše naša dopisovalka. 1 1 M M M M I 1 1 1 1 I I . Podpis PRIJAVE ODDAJTE DO 15. JANUARJA 1987 na OK ZSMS VELENJE, Prešernova 1 ali na ZKO Velenje. REDNI KINO VELENJE Četrtek, 19. 2. ob 18. in 20. uri Petek, 20. 2. ob 18. in 20. uri ŠERIF V DOLINI NILA - italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer Petek, 20. 2. ob 10. uri Sobota, 21. 2. ob 16. 18. in 20. uri Nedelja, 22. 2. ob 18. in 20. uri UNIČEVALCI - ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: Andrew Prine Nedelja, 22. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ČI-ČEK MIČEK - RISANI KOTIČEK — jugoslovanski, risanka. Ponedeljek, 23. 2. ob 10., 18. in 20. uri Torek, 24. 2. ob 18. in 20. uri GOLA KLETKA - ameriški, kriminalka. Surovosti, pretepi, kri, kraje, vse kar se dogaja v ženskem zaporu! Sreda, 25. 2. ob 10., 18. in 20. uri Četrtek, 26. 2. ob 18. in 20. uri TARZAN IN SIRENE - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Joh-ny VVeismuller. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 19. 2. ob 20. uri GOLA KLETKA — ameriški, kriminalka. V glavni vlogi: Shari Shat-tuci. Surova pripoved o nenapisanih pravilih igre med zapornicami in stražarkami v nekem ženskem zaporu. Pripoved o pretepi, uporih, krajah, surovih obračunih. Mishel je prišla v zapor povsem nedolžna. Ji bo uspelo preživeti v teh kletkah grobosti in dokazati nedolžnost? Nedelja, 22. 2. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - Čl-ČEK MIČEK - RISANI KOTIČEK Srečanje z Antonom Ingoličem Knjižničarke Kulturnega centra Ivan Napotnik so ob 80-letnici pisatelja Antona Ingoliča pripravile razstavo njegovih knjižnih del in razgovor z avtorjem. Prireditev sodi v počastitev letošnjega kulturnega praznika. Vabimo vse osnovnošolce in druge ljubitelje knjig na srečanje s pisateljem Antonom INGOLIČEM, ki bo danes, ob 15.30, v knjižnici v Titovem Velenju. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 23. 2. ob 20. uri POLKOVNIK REDL - nemško—avstrijski-madžarski. Režija: Istvan Szabo. V glavni vlogi: Klaus Maria Brandauer. FEST '86! KANDIDAT ZA OSKARJA ZA TUJEJEZIČNI FILM '86! Reven fantič si je zelo želel postati slaven in bogat vojak. V svoji častihlepnosti ob poti navzgor ni poznal niti prijateljev. Toda luknja ki jo je kopal za druge je bila namenjena njemu! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 21. 2. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ČIČEK MI-CEK - RISANI KOTIČEK - -ri- Sobota, 21. 2. ob 18. uri NI MALIH LJUBEZNI - ameriški. V gl. vlogi: Jon Cryer Nedelja, 22. 2. ob 17.30 in 19.30 uri ŠERIF V DOLINI NILA - italijanski, avanturistični. Ponedeljek, 23. 2. ob 19.30 uri UNIČEVALCI - ameriški, znanstveno-fantastični. Sreda, 25. 2. ob 19.30 uri GOLA KLETKA — ameirški, kriminalka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 20. 2. ob 19. uri ŠERIF V DOLINI NILA — italijanski, avanturistični. Nedelja, 22. 2. ob 13.30 uri OTRO-ŠRA MATINEJA - ClCEK MIČEK - RISANI KOTIČEK - ri- Torek, 24. 2. ob 19. uri UNIČEVALCI — ameriški, znanstveno-fantastični. , Dvignjen zastor 28 Momento Ima nas, da bi v uvodu današnjega prispevka privzeli pokroviteljsko uredništva Našega časa ter začeli in-končali s parafrazo njihovega »Pripisa« v prejšnji številki nekako takole: v »Pripisu uredništva« je za-blestela cvetka naših novinarskih zagnancev, vpetih v tetraeder Našega časa. Njihova želja: bogastvo misli, iskric in dosežkov preliti v javnost. Izbrano so nam nanizali potrebe, ki jih čutijo ob tem. Pravzaprav niti ne moti njihova ideja. Moti le, da tovariši, ki so jo nasnuli, doslej svojih čudovitih misli niso uspeli preliti v prispevke, ki bi obogatili tednik Naš čas, o katerih bi lahko nato sodil najširši krog bralcev naše občine. Toda ne! Ostati pri tem bi bilo zabavno, ne pa tudi konstruktivno, pa še očitati bi se dalo, da se norčujemo iz odraslih in resnih ljudi. Torej resno: v prejšnjem prispevku z naslovom »Memento« smo obdelali predlog za izdajanje občinske revije za družbena in kulturna vprašanja. Razlog je bil preprost: veliko let v naši dolini tli in se izraža želja po izdajanju publikacije, ki bi na ustrezen (poglobljen) način predstavljala in ohranjala najbolje, kar se ustvari. To seveda ni nekaj novega, saj se marsikatera občina v naši deželi ponaša s čim podobnim. Tej izražani in ponavljani potrebi se je v lanskem januarju odzvala skupina občanov, ki je v formi iniciativnega odbora velenjski kulturni skupnosti na več kot desetih straneh predstavila podrobno izdelan kon- Ce')t' Predsedstvo kulturne skupnosti je na pobudo reagiralo z naslednjim stališčem: »Vsi prisotni so mnenja, da dokončna odločitev ni možna. Iskati je potrebno rešitev za realizacijo vsebine, ki jo je podal iniciativni odbor. Realizacija je možna v dogovoru z Našim časom, v okviru Hotenj ali z izdajo zbornika (podč. pis.) za občino Velenje. Z iskanjem predloga za najboljšo možno realizacijo pobude iniciativnega odbora o ustanovitvi revije za družbena in kulturna vprašanja, se bodo organi Kulturne skupnosti še dogovarjali (podč. pis.)«. Očitno je torej, da se člani predsedstva niso mogli dokončno odločiti o usodi predlagane publikacije, so pa pustili odprt prostor za nadaljnja dogovarjanja. Vzrok takšnemu (ambi-valentnemu, pa vendar umnemu) stališču predsedstva je bilo soočenje dveh divergentnih pogledov na sami seji: prvi je bil pogled iniciativnega odbora, drugi pa predstavnikov Kulturnega centra »Ivan Napotnik« in Našega časa. Slednji so menili, da v dolini potrebujemo le boljše obveščanje o kulturnih dogodkih, nikakor pa to, kar je bilo ponujeno. To mnenje je iniciativni odbor sicer razumel, ne pa tudi sprejel. Rezultat: pobuda je obležala v predalu, obveščanje o kulturnih dogodkih pa ni nič boljše. Ne trdimo seveda, da obveščanje v naši občini ne bi moralo biti boljše (oziroma, daje slabo) — prav nasprotno, toda to izpeljati je naloga institucij in posameznikov, ki so plačani za to! Predlog, ponovno predstavljen v prejšnjem Dvignjenem zastoru pač ne ponuja boljšega obveščanja o kulturi, temveč ustvarjanje kulture same. Predlagana oblika (revija) je v tem primeru edina možna — časopis resda prenese (skoraj) vse, vsekakor pa ne tega, kar je bilo ponujeno! Če ne bi bilo tako, bi v naši deželi ne izhajala niti ena revija, saj bi se vse objavljalo v časnikih. Predlagatelji smo se prav posebej veliko ukvarjali tudi z vpra šanjem, ali je v naši dolini dovolj pišočih ljudi, da bi takšna publikacija upravičila svoj obstoj. Odgovor je bil: dovolj jih je, le dandanašnji svojega dela v občinskih okvirih nimajo kje dostojno predstavljati. Ali naj naštevamo imena tovarišic in tovarišev, ki »presegajo občinski prostor«? Če bi bilo potrebno, bi storili tudi to, toda ne bi se omejili le na literaturo, kot zmotno predpostavlja uredništvo Našega časa, ki predloga ni natančno prebralo. Iz povedanega se da razumeti, da člani iniciativnega odbora niso želeli ustvariti »svoje« revije, ampak so se odzvali »širšemu družbenemu interesu«. Še več: nihče med njimi ni kazal posebnega navdušenja, da bi sodeloval pri urejanju publikacije, saj to zahteva izredno Veliko časa in^ slabo plačanega ali neplačanega dela. Duhovičenje uredništva, češ da so si pobudniki želeli izboriti »svojo lastno, drago revijo ...«, tako ni nič drugega, kot strel v prazno. Bati se je, da bo izstreljeni naboj padel na glavo tistega, ki je pritisnil na petelina, saj ni verjeti, da se bodo od 12. februarja 1987 v Naš čas zgrinjali takšni prispevki, ki si jih uredništvo želi in za katere je pripravljeno tiskati celo posebno prilogo. Kar sploh ni poceni! Morda bo v bližnji ali daljnji prihodnosti spet vzklila potreba (ideja) po izdajanju občinske revije, zbornika ali kakorkoli že to imenujemo. Nas se na srečo ne bo več uspela resno dotakniti. Mi ostajamo zvesti sodelavci in dopisniki Našega časa, s pomočjo katerega lahko »bogastvo misli, iskric, kulturnih dosežkov« prelivamo med bralce v dovolj veliki nakladi. Prepričani smo, da je to v prid tako njegovi kakovosti, kakor tudi v zadovoljstvo bralcev, ki si tudi želijo prebirati dobre prispevke. Upati je, da bo našo (občinsko) nečimrnost, občutek prikrajšanosti in provinci-alnosti kmalu odpravilo kar uredništvo Našega časa samo! Tistim, ki ne razumejo, pa tudi v bodoče očitno ne bo pomoči. Se trudil: Vane GOŠNIK Odgovor uredništva Ima nas, da v današnjem odgovoru prevzamemo pokroviteljstvo parafrazo Vane-ta Gošnika »Tistim, ki ne razumejo, pa tudi v bodoče očitno ne bo pomoči« Če stojimo vsak na svojem bregu reke in močno vpijemo drug čez drugega, se pač težko razumemo. In mi močno vpijemo. V imenu kulture, za kulturo, o kulturi. Duhovičenje in streljanje pa so nam ob tem v očitno pomoč in to obojestransko. Bralci pač žal niso in ne bodo seznanjeni s celotno podobo nastajanja ideje o reviji, z vsemi blestečimi utrinki, ki so se ob »flaški« porajali v zadimljeni kavarni. V ozkem krogu in menda v imenu širših družbenih interesov. In ugovarjati tako želeni in potrebni reviji je skorajda heretično vprašanje. Saj se človek kar tako iznenada znajde med tistimi, ki preprečujejo (kot dokazuje avtor) rojstvo revije, ki obeta ustvarjanje kulture same. Biti cokla takega zgodovinskega napredka pa je kar težka življenjska brca. Pa vendar, kolikor nam strah pred inkvizicijo dopušča, in seveda skromno ločevanje med literaturo in prispevki, ki naj bi jih objavljali v tej reviji, še vedno smo mnenja, da bi marsikaj od načrtovanega moralo na strani Našega časa. Tudi strokovni članki, ki jim ne bi nič škodila podoba poljudnosti. Že zaradi splošnega dviga kulture ne. Sicer pa je v tej naši kulturi tako, kot je povedal Vane Gošnik v zadnjih dveh odstavkih, mi pa smo ga seveda spet narobe razumeli. Če bomo dobili svojo ljubljeno igračko (tokrat revijo), potem si bomo pač prizadevali, da bo dobra. Če pa bo njena oblika le »privesek« Našega časa, potem dvignemo roke in naj se z njo ukvarjajo kar delavci Našega časa. Izstreljeni naboj ne bo letel v prazno (kot trdi in se že v naslednjem odstavku izpodbija avtor ker dodaja), ampak v glavo tistega, ki je pritisnil na petelina. Boj za kulturo je torej trpek in za nas očitno tudi kratek. Naša velika želja pa je vendar skupaj z vsemi pišočimi ljudmi naše občine, narediti res dober tednik. Bolj polemičen, bolj kritičen tudi do lastnih slepomišenj in zmot. Pa smo še daleč od tega cilja. Tudi zaradi elitističnih razmišljanj. Sicer pa so vse te iskrice (ene in druge) puhoglavke današnjega dne. Počasi namreč tudi na naša vrata trka namizno založništvo. In ni daleč čas, ko bo dovolj prostora za takšne in drugačne časopise, takšne in drugačne revije. Le človek bo težko ločil zrnje od plev. Kulturo od »kulture«! 19. fetbruarja 1987 titovo velenje ŠPORT, OBJAVE, RAZPISI nas čas * JtranS Smučarski skoki Pogiorelčnik drugi v državi V Rranju je bilo državno prvenstvo za starejše pionirje. Med 57 skakalci iz 14 klubov se je izkazal Pogorelčnik z drugim mestom, Cepelnik je bil 16. in Triplat 28. V soboto sta bili tudi dve prvenstvi štajersko-koroške regije. Med pionirji A so se v Zbelo^em Triplat, Rednjak in Kamduti uvrstili na 4., 7. in 8. mesto, v Mislinji pa sta bila pri pionirjih C Kadliček in Satler tretji in četrti. Prav tako v soboto je bilo v Plamici tekmovanje starejših ml adincev za pokal Cock-te. Najboljši je bil Pušnik na šestem mestu, 11. in 14. me- sto pa sta osvojila Dolar in Tamše. Zanimivo in veselo je bilo v petek na manjši skakalnici v Titovem Velenju na tekmovanju veteranov in veterank. Pri moških je zmagal Cepelnik pred Škoflekom in Dolarjem, pri ženskah pa Ogra-jenškova pred Kaligarovo in Kadličkovo. Kegljanje Še naprej visoke zmage Šoštanjski kegljači nadaljujejo z dobrimi igrami in visokimi zmagami. V šestem kolu do doma premagali Šentjur kar s 5.321:4.984, ali z razliko 337 kegljev. Komljenovič je podrl 930 kegljev, Jovanovič 906, Leopold m v,* k ; n^f v veleblagovnici HCM1(I Titovo Velenje od 14. do 28. februarja GOSPODINJSKI TEDEN UGODNA PRODAJA 0 posteljnega perila, odej, zaves, preprog, brisač, . . . 0 kristalnih garnitur »NOBILITI« — Kristal Zaječar 0 izdelkov ELMA in EMO . . . 0 nekaterih živi i... nama hiša dobrega nakupa! Hotel Paka Titovo Velenje RESTAVRACIJA vais vabi na »TEDEN PUSTNIH JEDI« odi 25. februarja do 4. marca. Poostregli vam bomo s pustnimi dobrotami in i dobrimi pustnimi krofi. I« Hotel Paka Titovo Velenje vsras v mesecu marcu vabi na PLESE ood 20. do 1. ure z »Duom Impulz« Iilnformacije in rezervacije po telefonu 853-351. VV hotelu l aka vas pričakujemo! Fidej 889, Križovnik 873, Stane Fidej 865 in Kramer 858. V 7. kolu so gostovali v Radečah in zmagali z razliko 146 kegljev, ali z rezultatom 5.179:5.033. Še rezultati posameznikov: Jovanovič 914, Kramer 837, Stane Fidej 883, Komljenovič 839, Križovnik 861 in Leopold Fidej 845. S tema zmagama ostajajo Šoštanjčani še naprej v boju za najvišjo uvrstitev, v osmem kolu pa se bodo danes, v četrtek, doma pomerili z ekipo EMO iz Celja. Tekma se bo pričela ob 1. uri. . M. Hojan Veleslalom za Kajuhov pokal Osnovna organizacija ZSMS Zavodnje je pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS pripravila tekmovanje v veleslalomu za Kajuhov pokal. Sodelovalo je 23 moških in 3 ženske ekipe. Vrstni red pri dekletih: 1. OŠ Mihe Pintarja-Tole-da, 2. Zavodnje, 3. OŠ Karla De-stovnika-Kajuha; pri fantih: I. Zavodnje, 2. Šentilj I. in 3. Šmartno ob Paki. Pri pripravi proge so mladim pomagali člani gasilskih društev Šoštanj-mesto in Lokovica. Šah Pionirji in pionirke regijski prvaki Konec tedna je bilo v Šentjurju ekipno regijsko prvenstvo v šahu za mlajše in starejše pionirke in pionirje. Prvenstva so se udeležile zmagovalne ekipe z občinskih šolskih tekmovanj. Štiri ekipe iz velenjske občine so se dobro odrezale, največ šahovskega znanja so pokazali starejši pionirji osnovne šole Antona Aškerca ter starejše pionirke osnovne šole Bibe Ročka, saj sta obe ekipi zmagali. Mlajši pionirji osnovne šole Bibe Ročka so bili peti, mlajše pionirke osnovne šole Ravne pa šeste. Starejšim pionirjem in pionirkam želimo veliko uspeha na republiškem prvenstvu, ki bo marca. Občni zbor AK Člani atletskega kluba Velenje se bodo jutri, v petek, ob 17. uri v skupščinski dvorani občine Velenje zbrali na rednem občnem zboru. Pregledali in ocenili bodo delo kluba v preteklem dveletnem obdobju in sprejeli smernice razvoja kluba za prihodnje srednjeročno obdobje. Vabljeni! S£f terme topolšica Terme Topolšica vas vabijo na »VESELO PUSTOVANJE V HOTEL VESNA • PUSTNA SOBOTA, 28. februarja in PUSTNI TOREK, 3. marca: ob 20. uri ples, nagrade za najbolj domiselne maske, pustna kraljica, maske imajo vstop prost. . . • PUSTNA NEDELJA, 1. marca: ob 15. uri otroška maškerada ob glasbi Poveselite se z nami ob dobri glasbi in obilnih pustnih specialitetah. Na svidenje na pustovanju! Naravno zdravilišče Topolšica Rokometne novice Kadetinje Velenja so se po zmagi na območnem prvenstvu, ko so premagale ekipi Fužinarja s 24:7 in Šmartnega z 21:14, uvrstile v finalni del republiškega prvenstva, ki bo 28. februarja v Ljubljani. Po uspešnih nastopih na mladinskem državnem prvenstvu so se v širši izbor za sestavo državne reprezentance uvrstile kar štiri mlade igralke Velenja. Klavdija Petek, Jožica Kričej, Selima Mi-saljevič in Sonja Zidar bodo tako sodelovale na akcijah državne reprezentance v pripravah na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra na Nizozemskem. Prvo ekipo ŽRK Velenja spremljajo precejšnje težave. Med pripravami na pomladanski del prvenstva v drugi zvezni ligi sta prenehali z aktivnim igranjem Hauptmanova in Kotniko-va. Tako je od starejših igralk ostala le Slavica Golič, ki pa je s svojo borbenostjo in odnosom do dela še vedno vzor vsem mla- dim igralkam. Poleg obeh, ki sta prenehali igrati, še vedno ne trenirata poškodovana Kričejeva in obolela Hrastova. V pripravah na tekmovanje so Velenjčanke pretekli teden odigrale več tekem in sicer z vodilno ekipo hrvaške lige Rudarjem iz Labina (27:26, 24:24 in 21:22) ter z ekipo mariborskega Branika (19:16). Konec tedna bodo odšle na krajše priprave v Labin. Mladinci Šoštanja igrajo v karavanškem pokalu in imajo veliko možnosti za prvo mesto. Visoko so premagali ekipi Borovelj in PSK Celovec in jim je resnejši tekmec le še ekipa Usnjarja iz Litije. Članska ekipa Šoštanja pa uspešno nastopa v zimski rokometni ligi. V 5. in 6. kolu so v Trbovljah premagali ekipi Dola in Krškega. Zadnji koli bodo odigrali konec tedna v Dolu, sicer pa vodijo z dvema točkama naskoka pred Trboveljčani in Slo-venjgradčani. Košarka Elektra:Brežice Mladinci Elektre so imeli konec tedna znova dvojni program. Najprej so v soboto kot članska ekipa v 2. slovenski košarkarski ligi premagali Brežice s 107:101. Mladi šoštanjski igralci so srečanje pričeli z dokajšnjo mero ne-resnosti, kar bi se jim skoraj ma- 107:101 ščevalo. Delali so veliko napak v napadu, koša pa niso dosegli niti, ko so bili sami pod njim. Nastopili so: Sevšek 4, Mrzel 18, Vovk, Pečovnik, Kitak 4, Dumbuya 15, Mlinšek 37, Rotov-nik 19, Brešar 2 in Plešej 6. ElektraPomurje 91:64 V nedeljo pa je mladinska ekipa Elektre premagala vrstnike Pomurja z 91:64. Zmagali so dokaj visoko kljub temu, da niso igrali preveč zavzeto. Po tej zma- gi so na dobri poti k prvemu mestu. Igrali so: Sevšek 4, Mrzel 2, Vovk 14, Pečovnik 12, Kitak 18, Dumbuya 17, Mlinšek 8, Rotov-nik 11 in Brešar 4. center erednjih dol Center srednjih iol Titovo Velenje TOZD Dom učencev n. sol. o. POPRAVEK razpisa prostih del in nalog ADMINISTRATIVNIH »REFERENT PLAČIL, DEL IN BLAGAJNIK«. V razpisu prostih del in nalog v tedniku Naš čas, ki je izšel 12. februarja 1987 je bilo pomotoma izpuščeno pri odstavku: od 6. mesecev do 2. let delovnih izkušenj »DVOMESEČNO POSKUSNO DELO«. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE - MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ ROK DČ P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE DO TERMOELEKTRARNA DSSS GIP VEGRAD TOZD GRADNJE GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA SOZD REK DSSS SO INŽENIRING GORENJE DS INFORMATIKA IN ORGANIZACIJA GIP VEGRAD TOZD VEMONAT GIP VEGRAD TOZD GRADNJE GORENJE-NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO GIP VEGRAD TOZD MEHANIZAC. EKO TOZD INSTALACIJE ELKROJ TOZD KONFEKCIJA ŠO. ZLATARNA PRODAJA T. VE. GORENJE-NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO GIP VEGRAD TOZD KERAMIKA GIP VEGRAD TOZD KERAMIKA TODOROVIČ-GOSTILNA »OBIRC« DO INŽENIRING DO TERMOELEKTRARNA ŠO. GIP VEGRAD TOZD GRADNJE DO INŽENIRING OBČINA MOZIRJE OSNOVNA ŠOLA II. GRUPE ODREDOV MOZIRJE dipl. ing. strojništva dipl. ing. gradbeništva dipl. ekonomist dipl. ekonomist dipl. ekonomist special. magister ekonomije dipl. ing. matematike dipl. novinar ing. strojništva ing. elektrotehnike ing. gradbeništva gradbeni tehnik strojni mizar ključavničar električar prodajalec prodajalec pomožni mizar II. keramik slikopleskar kuhar voznik viličarja živilski delavec snažilka snažilka učitelj razrednega p. obdelovalec dogorevalnih sistemov in transporta pepela tehnolog načrtovalec programer inform. sist. načrtovalec programer zahtev. IS programer načrt, zahtevnih prog. del znanstveni sodelavec pripravnik VS novinarsko-poročevalska dela konstrukter I. programer pripravnik obračunski tehnik strojni mizar ključavničar priučitev za dela na škarjah zahtevna dela v PEN zelo zahtevna dela v PEN samostojno izvajanje del v PEN prodajalec prodajalec pomožni mizar keramičarska dela slikopleskarska dela kuhar skladiščni manipulant delavec v pripravi hrane čiščenje čiščenje učitelj razrednega pouka 3 nč 15 285.000 1 1 nč 8 240.000 1 4 nč. 15 233.000 1 4 nč 15 257.000 6 4 nč 15 257.000 1 4 nč 15 312.000 1 X nč 15 128.000 3 1 dč 8 249.000 1 5 nč 10 218.000 1 2 nč 8 183.000 1 X nč 8 120.000 2 6m nč 8 130.000 1 6m nč 8 130.000 2 2 nč 8 150.000 4 1 nč 8 150.000 1 1 nč 8 117.000 1 2 nč 8 130.000 1 6m nč 8 105.000 2 1 dč 8 128.000 1 1 dč 8 90.000 1 1m nč 8 88.000 1 1 nč 8 120.000 1 1 dč 8 120.000 1 2 nč 8 140.000 1 1 nč 8 115.000 1 3 nč 15 115.000 1 1 nč 8 70.000 2 1 nč 8 80.000 1 X nč 15 192.000 1 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev 10. stran * HOS ČBS OBJAVE, RAZPISI titovo velenje ★ 19- februarja 1987 / REK Elektrostrojna oprema n.sol.o. ti Preloge, p. Titovo Velenje K • r S Delavski svet TOZD Elektro obrati RAZPISUJE Dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi »Vodenje TOZD Elektro obrati« za dobo 4. let. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje, določene v Statutu TOZD Elektro obrati: — najmanj višješolska izobrazba elektro smeri — sposobnost dela z ljudmi za organiziranje, vodenje in usklajevanje delovnega procesa v TOZD — predložitev razvojne usmeritve TOZD — moralno politična neoporečnost — pet let delovnih izkušenj Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene vloge s priloženimi dokumenti in razvojnim programom naj kandidati pošljejo na naslov: REK elektrostrojna oprema, Preloška c. 1, 63320 TITOVO VELENJE - Kadrovski sektor. REK Delovna skupnost Družbeni standard DELA VSKI KUHI Titovo Velenje t RESTAVRACIJA DELAVSKI KLUB vabi v soboto, 28. februarja, na šk*»r ado Za prijeten večer bo ob bogati pustni večerji skrbel ansambel GORENJCI s programom. Maske zaželjene. Izvirne in najboljše bodo nagrajene z enodnevnim penzionom v Radencih in Fiesi ter pogostitvami v Delavskem klubu. Pohitite z rezervacijami — telefon 853-813. 1 I REK m TITOVO VELENJE RESTAVRACIJA JEZERO odpira v petek, 20. februarja Nočni klub Odprt bo vsak dan razen ponedeljka od 21. do 2. ure zjutraj. — prijetno okolje — izvirne jedi — velika izbira pijač — glasba za vsakogar in še kakšno presenečenje, ki je pogoj za vaše res enkratno počutje. Restavracija Jezero pričakuje, da bofte odslej tudi ob večerih njen stalni gost. TURISTIČNA ZVEZA OBČINE VELENJE razpisuje NATEČAJ ZA TURISTIČNE SPOMINKE ŠALEŠKE DOLINE i. Namen natečaja je spodbuditi čim širši krog občanov in OZD za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bodo služili kot turistični spominek. II. Natečaja se lahko udeleži vsak občan, društva, OZD in delovne skupnosti. III. Turistični spominki so poleg izdelkov domače in umetne obrti lahko tudi razglednice, plakati, nalepke, bedži, likovna dela, grafične upodobitve krajev, kopije muzejskih predmetov, maskote, prospekti, jedilni listi in drugo. IV. V natečaju se upoštevajo vsi izdelki, ki bodo poslani do 31. marca 1987. V. Izdelki bodo ocenjeni na osnovi naslednjih kriterijev: — tradicionalni in sodobni način oblikovanja ter izvirnost krajev šaleške doline, — oblikovna vrednost, kakovost in možnost izdelave, — skladnost izdelka (material, oblika, barve), — kulturna, estetska, vzgojna in ekonomska vrednost izdelka. VI. Podeljene bodo naslednje nagrade: 1. nagrada 30.000 din 2. nagrada 20.000 din 3. nagrada 10.000 din Udeleženci natečaja morajo dovoliti zainteresiranim odkup na natečaju predloženih izdelkov, če sami niso zainteresirani za izdelavo. VII. Ocenjevanje bo opravila posebna strokovna komisija, ki jo imenuje občinska turistična zveza. VIII. Izdelke je treba predložiti do 31. marca 1987 na naslov: Turistična zveza občine Velenje, p.p. 23, Titovo Velenje. IX. Nagrajeni izdelki so za nagrado odkupljeni, ostali pa bodo vrnjeni izdelovalcem. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovska služba Delavski svet TOZD Serijska proizvodnja DO EKO Titovo Velenje, razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE TEHNIČNIH SLUŽB Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — dipl. ing. strojništva oz. elektro smeri — aktivno znanje tujega jezika — 4 leta delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih in nalogah Mandat traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovska služba Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Štrbenkova 10, z oznako »Za razpisno komisijo SP«. Kandidati lahko vse dodatne informacije dobijo po telefonu št. (063) 855-151, int. 210. Kandidati bodo sprejeli odgovor v 8 dneh po končanem, postopku imenovanja. r —---1 | MIERX ^ RESTAVRACIJA GORICA I MERX GORICA vas vabi na I I veliko pustovanje I I v soboto, 28. februarja, od 20. do 3. ure Pustna večerja: — aperitiv — prekajeno meso — svinjska pečenka — kislo zelje — matevž — pustni krof Maske imajo vstop prost. Najboljše maske bodo bogato nagrajene. Zabaval vas bo ansambel »HAPPY END«. Rezervacije sprejemamo v restavraciji Merx Gorica Titovo Velenje od 15. do 22. ure. I I I Vljudno vabljeni! J EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovska služba Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb DO EKO Titovo Velenje, razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1. VODJA SEKTORJA EKONOMIKE IN FINANC v DSSS (ponovni razpis) Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del in nalog — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — družbenopolitična aktivnost Mandat traja 4 leta. 2. VODJA SEKTORJA SPLOŠNE ORGANIZACIJE in AOP Poleg, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba elektro, ekonomske ali organizacijske usmeritve oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del in nalog. — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — da uveljavlja in izvaja načela samoupravljanja. Mandat traja 4 leta. Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovska služba Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Štrbenkova 10, z oznako »za razpisno komisijo DSSS«. Kandidati lahko vse dodatne informacije dobijo po telefonu št. (063) 855-151, int. 210. Kandidati bodo sprejeli odgovor v 8 dneh po končanem postopku imenovanja. ( REK Elektrostrojna oprema n.sol.o. tb Preloge, p. Titovo Velenje _______ eso s REK Elektrostrojna oprema Preloge DSSS —- Razvojni sektor DO Elektrostrojna oprema s svojimi temeljnimi organizacijami vabi k sodelovanju več mladih, kreativnih in ambicioznih dipl. ing. str. oziroma ing str. s prakso ali brez, za delo na razvoju novih proizvodov in projektiranju tehnoloških postrojenj za področja: — hidravlične in pnevmatske naprave — samohodno hidravlično pod por je — rudarske transportne naprave — fiuidne transportne naprave — transportni sistemi in specialne transportne naprave — projektiranje ogrevalnih, vodovodnih klima in plinskih instalacij. Če vas zanima delo v naši delovni organiz .ciji, nam pošljite pisno ponudbo z ustrezno dokumentacijo in navedbo dosedanjih področij dela na naslov: REK DO elektrostrojna oprema, Kadrovska služba, Preloška c. 1, 63320 TITOVO VELENJE. Vagrad n. sel. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Titovo Velenje, Prešernova 9a Komisija za delovna razmerja TOZD Zaključna dela objavlja prosta dela in naloge 1. Tehnično vodenje TOZD 2. Pomoč pri vodenju obrata tlakarjev in zidarjev Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.: — visokošolska izobrazba gradbene smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — 4 leta delovnih izkušenj pod 2.: — srednja izobrazba gradbene smeri — 2 leti delovnih izkušenj Za dela in naloge pod 1. in 2. bo delavec sprejet za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Obvezno poskusno delo. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v kadrovsko službo v osmih dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 19. februarja 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas ★ stran n koledar ČETRTEK, 19. februarja -KONRAD PETEK, 20. februarja - LEON SOBOTA, 21. februarja - IRENA NEDELJA, 22. februarja -MARJETA PONEDELJEK, 23. februarja -MARTA TOREK, 24. februarja - MATIJA SREDA, 25. februarja — ALEKSANDER mali oglasi LEPA NEŠKROPLJENA JABOLKA, po 120 din, jabolčne krhlje, jabolčni kis in odličen ja-bolčnik lahko kupite pri Šuster, Kavče 45 Titovo Velenje, telefon 888-101. V REDNO DELOVNO RAZMERJE ALI HONORARNO sprejmemo dekle ali fanta z veseljem in smislom za strežbo. »Ka-raka bar«, telefon 857-114. ALFA ROMEO GTV - 2000, letnik 1980 prodam za samo 500 SM. Telefon 857-114. OTROŠKO POSTELJO 120 x 60 cm z jogijem prodam. Telefon 857-125. PO ZELO UGODNI CENI PRODAM KABINO, oziroma varnostni lok ter blatnike za traktor Ferguson 35. Ivan Hriberšek, Bele vode Šoštanj. PRODAM DŽIP V DOBREM STANJU. Marjan Forštnar, Do-brovlje 3 Nazarje. OSEBNI AVTO OPEL REKORD 1700, karavan prodam ali pa kupim rezervne dele motorja za isti avto. Telefon 854-327. UGODNO PRODAM ŽENSKO KRZNENO JAKNO-NUTRIJA. Telefon 853-350. UGODNO PRODAM OSEBNI AVTO AMI. Telefon 857-354. PRODAM DOBRO OHRANJEN OSEBNI AVTO GOLF. Cena 330 SM. Telefon 853-987. PRODAM KRAVO SIMEN-TALKO, mlado, dobro molznico. Informacije po telefonu 855-904. PRODAM OSEBNI AVTO GOLF DISEL, letnik 1983 -september. Telefon 853-871, po 17. uri. PRODAM VIDEOREKORDER VHS, Grundig VS 220-RC Ste-reo. Telefon 853-874. OTROŠKO SOBO RABLJENO PRODAM. Telefon 856-308. ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam. Telefon 853-019. popoldne. OSEBNI AVTO GOLF DIZEL, letnik 1983 prodam. Informacije po telefonu 853-871 po 17. uri. KVALITETNE ZVOČNIKE DI-NAVDIO - SIPE 240/350 W, 3 sistemske, primerne za ojačevalce od 50 do 200 W sinusa ugodno prodam. Telefon 853-312, interna 1928. MLAD PAR NUJNO IŠČE SOBO ALI GARSONJERO, nudi tudi predplačilo za 6 mesecev, telefon 858-100, od 15. ure dalje. PRODAM GOLF JX disel, le tnik 1986. Informacije po telefonu 882-377, od 20. ure dalje. V TITOVEM VELENJU ODDAM OPREMLJENO SOBO osebi srednjih let. Telefon 857-105. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 SC, karamboliran, ugodno prodam. Ogled pri avtomehaniku Knezu pri železniški postaji v Titovem Velenju. Miro Trampuš, Cankarjeva 2, telefon 853-054. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1984. Informacije 856-093, po 18. uri. UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN DVOSED (rjav žamet), omaro, kavč in dva fotelja. Jenkova 12, Stanovanje, 4 T. Velenje. . UGODNO PRODAM OKRO- MATIČNO OBMOČJE VELENJE POROKE: Kasim Begič, roj. 1957, rudar iz Titovega Velenja in Hajrija Derviševič, roj. 1960, delavka iz Titovega Velenja, Mirko Pogorele, roj. 1964, električar iz Titovega Velenja in Silva Plazar, ekonomski tehnik iz Ljubljane, Marjan Munda, roj. 1947, ofset tiskar iz Titovega Velenja in Suzana Kapraljevič, roj. 1964, administratorja iz Titovega Velenja, Mehmed Eljazovič, roj. 1964, av-tomehanik iz Šoštanja in Antonija Grgič, roj. 1959, delavka iz Šoštanja. GLO FRANCOSKO POSTELJO z radio aparatom, sedežno garnituro, otroško ležišče in barvni TV sprejemnik Gorenje. Informacije po telefonu 063-856-305, interna 479 dopoldne. ETAŽNO TROSOBNO STANOVANJE, toplovod, Titovo Velenje, zelo ugodno prodam. Telefon 857-033. OSEBNI AVTO R-4 GTL, star 2 leti, dobro ohranjen proda'm. Telefon 858-251. PRODAM SMUČI ELAN (200 cm) z avtomati Salamon in smučarske čevlje San Marco št. 42. Telefon 881-311 dopoldan ali 858-169 popoldan. STARE, ŠE UPORABNE RADIATORJE, UGODNO PRODAM. Telefon 857-806. SMRTI: Franc Vrabič, upokojenec iz Titovega Velenja, Cesta X št. 27, roj. 1902, Angela Recko, kmeto-valka iz Javorja 44, roj. 1911, Mirko Krošlin, upokojenec iz Podkraja 88, roj. 1928, Viljem Stiplovšek, gradbeni tehnik iz Titovega Velenja, Cesta XIV. divizije 2, roj. 1931, Marija Rozman, gospodinja iz Višnje vasi 35, roj. 1914, Kari Pušnik, kmetovalec iz Vezovij 8, roj. 1913, Janez Pirnat, upokojenec iz Titovega Velenja, Koroška 11, roj. 1896, Mihael Škruba, kmetovalec iz Titovega Velenja, Pokopališka 5, roj. 1908, Avguštin Gavran, gradbeni delovodja iz Titovega Velenja, Cesta II št. 17, roj. 1938, Kristijan Kuhar, upokojenec iz Ložni-ce št. 15, roj. 1903. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 21. in 22. februarja — dr. Zora Pavlovič, Petra Stanteta 13, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 20. do 27. februarja — Franc Blatnik, dipl. vet.,- Prešernova 22/e, Titovo Velenje, telefon 857-223. \ ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, tašče in ome Marije Delopst iz Foitove 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste obsuli njen grob s cvetjem, nam izrazili pisna in ustna sožalja, zahvaljujemo se tudi zdravniškemu osebju oddelka za intenzivno nego bolnišnice Slovenj Gradec. Posebna hvala govornikoma, pevcem, godbi, č. g. duhovniku za opravljen obred, kolektivoma osnovne šole Stročja vas in Interevrope Titovo Velenje. V globoki žalosti: mož Jože, hčerki Vida in Olga z družinama. Zima mrzla te je vzela, tiho si odšel od nas, pomlad, ki tako rad si jo imel, ne bo več videla tvoj obraz. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega atija, dedija in pradedija Franca Vrabiča iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, nekdanjim sosedom, tozd Gostinska enota Gorenje za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govornikoma tovarišema Valenciju in Meletu. Posebna zahvala dr. Grošlju za dolgoletno lajšanje bolečin, hvala kolektivu Doma za varstvo odraslih za pomoč v njegovih zadnjih urah življenja. Iskrena hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete pesmi. VSI NJEGOVI! ZAHVALA 8. februarja nas je brez slovesa za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Elizabeta Kotnik iz Titovega Velenja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki so našo pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. Lepa hvala dr. Gorjancu ter zdravstvenemu osebju in sestram kirurgičnega oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu, župniku za poslovilni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku tov. Valenciju in kolektivu pogrebnega zavoda Vekos Titovo Velenje. Prisrčno se zahvaljujemo tudi sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI VSI NJENI! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, in dedka Avgusta Gavrana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, še posebej Gip Vegrad in osebju bolnišnice Topolšica." Žalujoči: hčerki Mateja, Višnja in vnuk Nino A 'k silni glas bi gromu vel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče, nikdar, bi ne verjel. (Gradnik) ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, ded in praded Kristijan Kuhar iz Ložnice - 24. 4. 1903-2. 1987 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Polesu za dolgoletno zdravljenje na domu ter dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Enaka zahvala velja govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! M Zima mrzla te je vzela, tiho si odšel od nas, pomlad, ki tako rad si jo imel, ne bo videla več tvoj obraz. ZAHVALA I 7 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Mihaela Škruba iz Pokopališke 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala č. gospodom duhovnikom za opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru za pesmi slovesa. Enako zahvalo izrekamo dr. prim. Fijavžu za prizadevnost in požrtvovalnost meči njegovo boleznijo. Hvala tudi govornikoma za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste v težkih dneh našli za nas čas, lepo misel in iskreno sočustvovanje. Žalujoči vsi njegovi. GIBANJE PREBIVALSTVA U mksL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b V tedniku NaS čas it. 6, z dne 12. 2. 1967 smo objavili prosta dela in naloge in je prišlo do neljube napake v točki 1. Komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja prosta dela in naloge ORGANIZIRANJE APLIKACIJ Za navedena dela in naloge se poleg splošnih pogojev zahteva še: — visoka izobrazba računalniške oz. druge ustrezne smeri — tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva — pasivno znanje angleškega jezika Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi na naslov: DO »Vekos«, Kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave. Po naporni poti se »prileze« krajši počitek Po poteh legendarne Štirinajste S sklepne slovesnosti na Ljubnem ob Savinji Nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni Devetnajstič zapored so letos mladi krenili po poteh slavne XIV. divizije. Pohod je bil razdeljen v štiri etape, pričeli pa so ga mladi iz Šmarja in Laškega 6. februarja v Sedlarjevem. Prvo etapo so sklenili potem v Gračnici, od koder so pohod nadaljevali mladi iz Slovenskih Konjic, Šentjurja in Celja. Tretja etapa pa je bila v domeni mladincev iz občine Velenje. Na pot so krenili v torek, 10. februarja, sklenili pa v četrtek, 12. februarja, v Zavodnjah, od koder so potem na pot krenili mladinci iz Mozirja in Žalca in pohod sklenili v soboto, 14. februarja, na Ljubnem ob Savinji. Živahno je bilo v četrtek v Zavodnjah, veselo med pohodniki, čeprav je bilo za njimi veliko kilometrov. Vendar so vsi še zbrali toliko moči, da so še enkrat skupaj zapeli, se še malo pogovorili in potem razšli. Nekaj udeležencev pohoda v tretji etapi, smo tudi povprašali, kako je bilo. Robert Rantaša, ki obiskuje 4. letnik Centra srednjih šol, rudarske usmeritve, je bil letos na tem pohodu prvič. »Zelo mi je žal, da se tega pohoda nisem udeležil že kdaj prej. Najbolj všeč mi je bilo to, da smo bili vsi kot eden in čeprav je bil ta pohod precej naporen, smo vsi zdržali in nikomur ni Jure Apšner bilo pretežko. Ves čas pa nas je spremljala pesem.« Husein Muhič je bil komandant tretje čete, doma pa iz Štor. Povedal nam je, da se je pohoda tokrat udeležil že drugič. »Lani smo imeli velike težave s snegom. Še posebno hudo je bilo preko Pa-škega Kozjaka, kjer so bili veliki zameti. V primerjavi z lanskim se mi za to letošnji pohod zdi nekoliko lažji. Povsod nas je spremljala pesem in večjih nesporazumov med nami ni bilo.« Ludvik Golob iz Pokrajinskega štaba Celje je bil v spremljevalnem oddelku pohoda. Skrbel je za nastanitev in oskrbo pohodni-kov. »Letošnji pohod se nekoliko razlikuje od prejšnjih. Veliko bolj pestro je. In povsod kjer smo bili nastanjeni, smo bili izredno lepo sprejeti. Pestro je bilo družabno življenje, veliko je bilo kulturnih prireditev, še enkrat pa moram povedati: povsod so nas izredno lepo sprejeli.« Jure Apšner pa je bil komandant tretje etape. »Že vrsto let se udeležujem teb pohodov, letošnji mi je deveti in letos me je tudi doletela čast, da sem komandant pohoda. Letos je bilo precej novosti, "ki so jih mladi zelo lepo sprejeli. Novost so bile recimo šaljive igre. Robert Rantaša jjggiggaE radio velenje LestvjCa Aretha Franklin — Petek, 20. februarja, na radiu Velenje naslov — izvajalec 1. THIS IS THE WORLD CALLING - Bob Geldof 2. ROBIN HOOD — VVilliam King 3. I KNEW YOU WERE WAITING George Michael 4. AGENT OF LIBERTY - Mike Mareen 5. RAPP1N REGGAE NIGHT - G. M. T. One 6. LADY VALENTINE - Monte Cristo 7. LOVE REALLY HURTS WITHOUT YOU - Billy Ocean Naš predlog za vstop na lestvico: 1. RUNNING IN THE FAMILY - Level 42 2. BABY BLUE - Divina Moj predlog Moj naslov... Želeli smo, da se pohodniki med seboj spoznajo, da sklenejo nova prijateljstva in ne, da samo hodimo, hodimo. Tako je bilo pred leti in pohodniki smo bili na koncu tako utrujeni, da sami nismo vedeli več kaj bi še radi.« V tretji etapi pohoda je sodelovalo 78 pohodnikov, njim pa so se pridružili tudi vojaki iz Ajdovščine, bilo jih je trinajst. Drugi in tretji dan pa je bilo z njimi tudi petdeset pionirjev iz osnovnih šol velenjske občine. En dan so bili to osnovnošolci iz Titovega Velenja, en dan pa iz Šoštanja. »Najbolj naporno je bilo v sredo, ko smo gazili sneg, visok čez koleno. Bil pa je tudi zelo moker. Vendar pa, kot so pohodniki že sami dejali, s pesmijo nam ni bilo nič hudo,« je še dodal Jure Apšner. Vsi pa so povedali še nekaj. Povsod, res povsod, so bili zelo toplo sprejeti. »Predvsem pa bi rad povedal še tole. V Zavodnjah nas je domačin, žal njegovega imena ne vem, sam pričakal s čajem. Nad tem smo bili izredno prijetno presenečeni. Še enkrat bi se v imenu vseh pohodnikov zahvalil tem prijetnim ljudem na domačijah, ki so nas sprejeli z lepo bese- Husein Muhič do in gostoljubjem. Tako so nam dali veliko spodbudo za naprej,« je ob koncu dejal komandant tretje etape. Potem pa so na pot krenili mladi iz Mozirja in Žalca. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so se mladi Gornje Savinjske doline, prireditelji četrte in zadnje etape pohoda, letos odločili za lažjo smer pohoda. S tem so se izognili visokemu snegu in zametom na Smrekovcu in na poti do Rastk in Ljubnega. Iz Zavodenj so torej krenili do Žlebnika in naprej do Šmihela, od tu pa preko Rečice ob Savinji do Radmirja in Ljubnega ob Savinji, kjer so sklenili letošnji pohod s slovesnostjo pred spomenikom NOB in prireditvijo v prostorih osnovne šole. Zadnje etape se je udeležilo 51 mladih iz mozirske in žalske občine, vojakov iz postojnske vojašnice, poleg pa je bilo tudi šest pohodnikov, ki so se udeležili vseh štirih etap letošnjega pohoda po poteh slavne Štirinajste. Nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni, so si na sklepnem srečanju na Ljubnem v družbi domačinov, borcev in gostov, zaklicali »nasvidenje prihodnje leto«, ob slovesu pa so si zaželeli tudi vsebinske obogatitve pohoda. Ludvik Golob Graška gora Graška gora, krasote tu so neminljive, a grozljive slike se vpletajo v spomine na srhljive borbe, za srečo domovine! Zdaj mir je tu! Na gori jurišev, junaških bitk, kjer partizanov bataljon, pripravljen na boj je bil v gozdovih skrit. Bunker ali rov skrit dom je bil junaka — partizana, ki pustil je dom, družino, da šel bi v boj — nad sovraga! Udari! si — z junaškim srcem pognal se v boj, ko sovrag — neenak te ubijal je, da zemlja pila ti je vročo kri. Na juriš poslednjič borec še zavpije in že junak v mehki travi obleži, gora jurišev junaško kri ti pije. Štefanija Pristan Šalek Titovo Velenje >• Plesni klub Velenje Prvič tekmovali tudi pionirji in mladinci V Rdeči dvorani se je v soboto na kvalifikacijskem turnirju pomerilo 50 plesnih parov iz petih slovenskih klubov. Tekmovali so pionirji, mladinci in člani. Za pionirje in mladince domačega plesnega kluba je bilo to prvo tekmovanje v republiškem merilu, (posnetek desno) vendar so takoj navdušili številne prijatelje plesa. Najmočnejša je bila konkurenca v najnižjem članskem razredu, kjer sta prepričljivo zmagala člana velenjskega plesnega kluba Samo cestnik in Iris Verzolak (na sliki zgoraj). Za ljubitelje plesnega športa bo zanimivo sporočilo, da bo 28. februarja v Ljubljani in prvič v Jugoslaviji evropsko prvenstvo v standardnih plesih, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska televizija. Dva meseca kasneje, 26. aprila, pa bo v Rdeči dvorani državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih za pionirje, mlajše in starejše mladince ter člane. Pionirska plesna šola do konca februarja še vpisuje otroke od 6. leta starosti dalje in sicer vsako soboto od 9. do 11. ure v Vrtnici v hotelu Paka. V svoje vrste še posebej vabijo dečke od 6. do 10. leta starosti. foto: VOS