Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15, vsaeega meseca. Cena jim je za Kdor želi Itako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I flld., za jkjI leta 50 kr. — Naročnino sprejema Usniti dati, i)lac,a za dvostoiJiio i»etÍt-visto 8 kf. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo, enkrat, dvaki'at 12 kr,, trikrat 15 kr. GosjKMhirske stvari. Špižanje vina. Po Doletijskoni je skorej sploh navada, stara vina ob trg-alvi z novim zaliti ali doiiti, kar se imenuje nuvađno Špi/aiije vina. Alio prasatno zakaj da ee to dela^ dobimo odgovor: //Mo, da se vino zboljsa, tjosebiio [»a ře 7,ato, da se bolje ali raje obdni. Kaj radi dodajajo Dolenjci novega vina takeiiiii staremu, katero je postalo vže cik^sto, češ, da s tem cik oflpravijo. Vpraša se, koliko je na jediiem in druj^em resnice, ali je jedno in dru^o pri|ioroèati? Vino pusfi se starati zaradi tega, da jiostane za iloveski okus bo!j.-jli lastnos'î, po.^elnio boljše vonjave, boljiega dnlia, Nemci imenujejo to prijetno vonjavo prijetni (lull starrga vina „altel", slovenski pravimo mu slarinski duh. ali duh po starini. Ta duh je pri starem vinu jako cenjen, in plačuje se drag-o. To posebno na Štajerskem, Avstrijskem, Ogrskem, pred vsem pa na Nemškem. Duh po starini nastane Siim od sebe v vsakem vinu, ako se pnsti starati. Nastane pa tem hitreje in popolneje, cbtlneje, r,im fimjše vrste je Itiio frrozdje, h katrrejra se je vino napravilo, in pa řim pra-viliiejse se i vinom snmrm ravna, kletari. No — glede iinosti j^rozdnih vrst se OoU-iijci paÈ ne moremo meriti s Štajerci, Avs'rijanci, Ogri, že celo pa ne z Nemci, kajti, kar se ima pri nas skorej za niijjiiiejse (n. pr. helinoj, imajo tam z;i naj-slabžp. Oledé pravilnosti kletarenja smo pa ludi Ěe kaj na slabem. Pretoči se pri nai vino k vezenin po enkrat v letu, namesto da bi se tri do štirikrat pretakalo. In ravno zadostikratiio ter pravočasno (ireiaUiije vîna je tisto sredstvo, katero je /a [>ravo razvijanje vina nnjverjega pomena. Osoliito prijetni duh po starini nastane veliko prej in v veliko obilnejši meri v dostikrat pretočenem vinu kakor pa v malokrat, ali se celo nobenkrat ne pretorenem. Važno je pa tudi to, da se tinost, katera je v vinn vže nastala, zopet ne uniči. Unií i se pa finost yina gtedé njegovega duha po starini ravno Dijaške potrebe. iVtČelii sc je novo šolsko leto in pričele ž njim britke skrtii niarsikatcref^a pridnepi nčcm'a, ne skrbi zarad šolskih predmetov, kajti te ao sicer resne, a ne britke, ampak skrbi zaradi vsaktlanjegii krnlia. Z najboljšimi sklepi pride mladenič v šolo, a kniabt se pokaže, da g-a ne morejo zadostno podpirati starlši ali pa mu vsled kakeršnib koli nezgod popolnoma otlrekó podporo. Zdaj .se prične liudo življenje, stradanje in za sraniožljivega mladeniča trnjeva pot od aja in pravega čustva za moški ponos ; lju dr^al vsacega dogovora le toliko Časa, kolikor časa mu bo to kazalo. Ti pojavi 80 čestokrat posledif'a žalostne, v ubostvu preživljene mladosti. Žalostne pa so tmli posledice v telesnem oziru. Mladenič pride 8 tem, ako se yaako leto z novim dolije, ako se „ěpiža''. Fini duti po starini nastane namreČ r viiiu veiled iiepoziiatťg'» kemičnega procesa v podobí íako-zvane^a eiiantnei^a eterja. Ako se pa vino, v katerem se je ta iini diili vže kolikor toliko razvil, z novim mladim nepokipelim vinom ali pa se celo z nepokipelim nioítom dolije „špiža", zgfine vže nastali lini duh skorej popolnoma. To pa vsled tega, ker dodano iiepokipelo vino v starem vinu novo alkolioliéiio kipeiije obudi, pri katerem na-stajajo(^a oglikova kislina uliaja; ta pa yže nastali fini dull vina po starini seboj iz vina potegne in v zrak prevede Da l)i torej staro vino vsled „spižanja" bolje postalo ni istinito, istinito je inarvcè z ořirom na fini vitiski duti po starini, ravno nasprotno. Da se pa tako „špižano" vino nekoliko raj«, to je bolje drži, to je pa do gotove mere tudi resniino. .\ko se nanireř starim' doda prav dobrega mladega vina, pomnoži se v njej alkohol, ta pa seveda vpliva, da se vino bolje ohrani; sicer je pa řisto nepotrebno, vitio, katero se je skozi jfdno celo leto zdravo ohranilo, v stanovitosti Še podpirati z dodajanjem alkohola. Ako se je vino ohranilo prvo leto dobro in zdravo, ohranilo se bode pri pravem kl«tarenji gotovo že vei let. „Spižanje" starega zdravega vina z novim je torej odločna slaba navada, ali bolje rečeno razvada, katera naj bi se. pař opustila. Staro vino zaliva naj se le s starino toliko, da je posoda polna. Ako se pa st'.íríne za zalivanje nima, naj se po vrhu vino nekoliko z žveplom zakadi, in sicer reřkrat v letu. Staro cikasto postalo vino z novim doliti, „špižati", to pa ni napačno, / novim vinom, èe z dežele, vajjin krepke, domače hrane, ne poželi mesa, ki se deva dan na dan na meščansko mizo. Sčasoma se privadi, a tudi razvadi in onieli-kiiži, da ne prenese potem noliene drugačne lirane ; in ko pride na počitnice domu, ne tekne mu več sočivje in pťdjski pridelki. Doma je bil vajen reda; tu mora jeden dan stradati, drugi dan dobo preveč Ta nerodnost, to vedno menjavanje pa oslabi ])rebavo, da začne birati telo bas v tistem času, ko bi moralo najbolj podpirati duševne napore. Ako ima mladenič krepko voljo, premogel bode duševne težave, a na stroške svojega zdravja; in doliili bodemo mladih ljudi, ki prineso smrtno kal v prsih iz velikih sol in mró v najlepši dobi na veliko duševno in materijalno Škodo vsega naroda. Pri drugih pa ovrč onenioglu telo duševne napore, da zastanejo sred pota in pomnože na pol nčeni proletarijat, veliko zlo za vsako ljudstvo. Te žalostne razmere so premišljevali že bolje z novim moštom, se obudi v cikastem vinu novo kipenje. Pri tem kipenju nastajajoča orlíkova kislina pa cik iz vina povleče ter odvede. Jednak kemični procfs vrsi se tudi v pralnih, toda zacikanih sodili. V njih kipeči mošt, razcika sod, ne da bi sam cikast postal. Gorenjski g^las: Dolenjci pozor! v svojem Članku „Dolenjski praznik" je gospod S—c z jnko živimi barvami naslikal resnične razmere naše mile Dolenjske strani in hva-Icř.ni mu moramo bili za krasne besede mi vsi, komur je količkaj na srcu blagor naSe dolenjske dežele in blagor slovenskega naroda sploh. Vendar je gospod S—c prezrl jedno naj-važuej.še vprašanje, prekoračil težek komen, mesto da bi ga bil odvalil s pota — vpraíanje, ki bode nastalo jako občutljivo v dobi, ko bode vezala železiiiČiia proga Dolenjsko z ostalim svetom. Da je železnica za pokrajine eminentno važnega pomena, to vé danes vže vsakdo izmed nas. Koder se otvori nova železniČna črta, probudi se vse nekako drugo življenje, nov svet pri-kipi iz lal ondi, kjer je vladal prej molk in pusta tišina; nova podjetja, tovarne, rudokopi, gostilne in raz;ie druge obrtne naprave rastů kakor gobe po dežji in tu velja pregoyor: „Kdor prej pride, prej melje". Brez dvoma je torej, da se bode tudi ob tej priliki naâlo lepo število otiih, ki bodo botelî prvi „mleti". Tu pa se nas polasti tui^^na misel, ki ne je rodila iz vprašanja: Kdo pri nas vedno prvi melje? davno Itlagi rodtdjubi in skušali jib odpraviti, ivako preskrbeti revnim dijakom zdrave, tečne brane za mal denar in tako, da ne bi trpela mlada sraniožljivost? Prevideli so, da ne osramoti človeka dobrota, ki mu jo skaže država, dežela, družba ali oni posameznik, ki je v ka-keršni koli zvezi ž njim ; drugače pa je. Če je moram sam prositi onega, ki me nič ne pozna niti ne vé, zakaj da bi me podpiral. Začele so se snovati podporne družbe, da podpirajo revne dijake v denarji, obleki in drugili potrebščinah, in dijaške kuhinje, ki preskrbljujejo dijakom za majlien denar ali pa, če so revni in vredni, tudi brezplačno tečne, domače lirane. Kajti tudi to je važno, da se podpira le oni, ki ni samo potreben podpore, ampak je tudi vreden. A kako se večkrat godi? Nevredni mladeniči, ki za hrano nimajo denarja, paČ pa za popivanje, iz-jjodrivajo druge, ki so vredni, a ne tako predrzni. in kako more posameznik, ki ni v nikaki Žalostne i/.ku^iije, ki ravno nago milo gorenjsko stnm v zadnjih letih tako hudo zadele, nam prieajo, da pri nas, na »asi dragi slovenski /.enilji — — Nemic iii žid, ali z drugo hesedo; pruski žid vedno prvi melje! In pruski žid — teg'a si bodite v svesU, dolenjski braije! — bode tudi ob dolenjski Železnici oni, ki bode prvi iiilel, oni, ki si bode na naših tleh polnil žepe i [i Be nam rogal med tem, ko ga bodemo mi milo gledali in ob ujegoyí polni mizi sline požirali! Da se bode to zgodilo, prav gotovo zgodilo, za lo jamii nam iiasa grozovita v nebo vpijořa iiilařnoat in lenoba! Go.spod S - C v svojem Îlankii meni, da bode sedaj vsaj nastopila doba, ko bo prišlo v deželo mnogo zaslužka po tovarnah, rudokopih itd. — da, mnogo zaslužka, toda — kakega! .V tega gospod S—C ne pomisli, kak zaslužek nas íaka? Žaslu/ek roba, hlapca, t r p i [i a I Dozdevati se nam hofte, da ima g. S—c vse premalo srca za trpeèi narod iu njega blagor, ker le z nekako površnim, dejali bi — „slamnatim ognjem" gori za „zaslužek" trpina za oni pridobitek, ki mu pripade iz ziiîjiivili rok in razbitega telesa ! <;emu je on prekoračil vprašanje, ki je Jiaj-vahiejse v tem trenotku? VpraSanje, zakaj se ne dvignenao mi Slovenci sami in se ne pobrinemo za to, da bi mi prvi mleli ob novi dolenjski železnici? Tako os te n t at i v n o ogi ba nj e tega vprašanja zdi se nam jako řudno in nam vzbujil še vspeh. Popoldne so Šli imenovani gospodje najprej k bolnišnici usmiljeniti tratov, ki se ravnokar gradi iz prejšnjega Kvetkovičevega gradu v Kandiji, Jako jih je zanimala gradba, kaj pohvalno so se izrekali o posameznih prostorih ter popraševali, kedaj in koliko Vulnikov se bode moglo sprejeti v poslopje kakoi-šno je sedaj, izraževaje željo, naj bi se pomagalo brzo in velikemu številu trpinov. Ites delo napreduje vrlo pod nadzorstvom spretnega prijoijag. Popotnika ukljub mnogim zaprekam, katerib ao pa pred vsem krivi tukajšnji gospodi mojstri. Letos je mnogo novih stavb, dela torej dosti, ali go-»podje imajo premalo pomočnikov; tako drug druzega zadržuje. Pa še drug vzrok je, da se pri nas more le počasno napredovati — pomanjkuje sploh delavcev. Delavcev ne dobi niti za drag denar ne kmet, ne gra-dit^-lj; 6, 7, 10 ti jih obljubi, a eden pride, ker se za delavce vse trga zlasti sedaj jeseni. Da, pač prav je imel g. župnik Babnik, ki je dejal, da je vzrok našim žalostnim socijalnim razmeram tudi Amerika. Res, čudna ali skoraj bi dejal, pravična kazen; vse je hitelo v Ameriko, da si pridobi tamo denarja, med tem ko doma vse zastaja — ali glejte, kako je sedaj v tej blaženej Ameriki! L'udje, ki prihajajo naziij čez široko niorje, pripovedujejo, da tamo nekateri naši rojaki lakote ginejo, ker nimajo denarja, da bi prišli nazaj in ne dela, da bi živeli tamo! Kako lahko bi dobili delo doma. Slednjič so si ogledali gospodje še zavod šolskih sester v Šmihelu. Gotovo niso prišli semkaj visoki gospodje brez namena. Ker jim je bila v.ia vredba in drugo jato po volji, ae nadejamo, da se slednjič vendar spolni goreča želja nam, Še bolj pa želja toliko nesrečnih stariSev, ki imajo gluhoneme deklice: da se vendar dá šolskim sestram vže tolikokrat obetana podpora za Vzgojo gotovega števila gluhonemih deklic. Res nekaj groznega je: denarja je dosti, pokojni so želeli, da se prej ko prej preskrbi za najveće sirote, ki ne slišijo in ne morejo govoriti; šola je tu, jako po ceni bi sprejemala ubožice — pa vendar morajo odraščati brez poduka. Ako kje, je tukaj potrebna hitra pomoč. Naredite za gluhoneme dečke vstav v Ljubljani, a!i za deklice pošljite vsako leto neko primeroma malo svoto v Šmihel k Novemu Mestn, kjer imate zadnje vže šolo popolnoma vrejeno. J)oiii«Ce vesti. (Javna preskušnja) učencev deželne vi-tiarake, sadjarske in poljedelske Šole na Grmu se bode vršila dné 28. t. m. od 9. ure dalje. K presknšnji sme priti vsakdo, ki želi prepričati se, kaj in kako đa se v tej šoli podučuje. Pokažite, da se zanimate za reč, ki deželo toliko stane, pa tudi ponuja obilne koristi. (Učiteljske premembe.) Za nadučitelja t Šmihel pri Novem Mestu pride g. Barle iz Podzemlja. G. Kalan ostane drugi učitelj. — V Dragatui pride za nadučitelja g, Engelmann iz Starega trga pri Poljanah. Za učitelja na Četrtem mestu v ôniomljn pride gospodična Ana Mos. (Gg. ude kmetijake podružnice) v Novem Me.stu opozarjamo na današnji razglas zaradi oddaje amerikanskih trt, ki se nahaja zadej med naznanili. (Novomeška pošta) ne vozi več do Ljubljane ampak samo do Grosuplja. Odliaja pa sedaj od nas vže ob pol petej uri zjutraj, — Na koncu lista smo pridjali dítueií vozni red železnice Ljubljana-Kočevje, pa tudi vseh drugih dolenjskih voznih pošt, (Potreba dijaške kuhinje) v Novatn Mestu se kaže vedno bolj. Nekateri gospoi^je resno govoré o tem, kako bi se osnovala. Treba bode skrbeti za prostor — drugo se bode vže naredilo. Več govori o tem današnji podlistek. Nekateri so obljubili vže lepo podporo za to blago reč. Da, prej ne smerna mirovati, kakor da osnujemo za naše poštene a uboge študente ta zavod. (Nesreča.) 12. t, m, se je ponesrečil Janex-Kosec z Rateža. Podsul ga je plaz zemlje, da je bi! precej mrtev. Nekemu druzemu pa je zlomil nogo, koji je sedaj v bolnišnici. — Govoii se, da je isti dan lokomotiva nekoga strla, da je bil precej mrtev. Ali ni morda kaj nedelja vzi'ok ? ! Přetečeno nedeljo smo čuli celi dan pravo razbijanje na novomeškem kolodvoru. Posvečuj sedmi dan ! (Ustrelil) se je 9. t. m. na kapiteljskem gričo Gustav Jekovec, ljubljančan, pisar pri tukajšnjem delegiranem sodišču. Kakoršno življenje, taka smrti (Blagoslo vlj enje in otvorjenje nove dvorazredne Šole v Smihelu) se bo vršilo t sredo 18. t. m. ob 9. uri zjutraj. — Spored: Ob 9. uri sv. masa in nagovor mladine, po sv. maši blagoslov-Ijenje poslopja. Ob 12. uri pogoatenje otrok. Ob 1. uri popoindne skupni obed v gostilni g. Franc Pintarja v Kandiji. K tej slovesnosti se uljudno vabi vae prijatelje šolske mladine, (Vodnikov spominek) v íjubljani so neki zlikovci po noči ometali s konjskimi ligami. Fej jih budi! (Kočevska pošta) je nehala voziti v Ljubljano, ker sedaj pošto vozi železnica. Ali, ravno ko je peljala zadnjič, se je prigodila velika nesreča. Konj se je splašil, drl čez železniški tir, ker ui pre-graje, konj pa brati ne zna besede „Poaor na vlak!** Vlak je razdrobil voz, konja in hlapca pa močno poškodoval. (Gospod pislanec Pfeifer) je poročal v Gradacu pri Podzemlji volilcem o svojem delovauju v deželnem in državnem zboru. Vrlemu gospodu, kateremu je ves blagor volilcev pri srcu. ki se potegne za nje pri vsacej priliki, se je izrekla od obilno zbranih soglasno zaupnica, Bog nam ohrani vrlega gospoda še dolgo. Prepričan sme biti, da mu voUlci ostanejo vedo» zvesti, (Družba sv, Mohora) je jela razpošiljati knjige; ali ker pride letos ljubljanska Škoiija zadnja na vrsto, nam bode treba pač čakati kiyig še kacih 8 tednov. (Iz Velikih LaŠiČ) ae poroča, da je y občini sent-gregorskej potekel obrok za lov; ali okrajni glavar kočevski skuša zoper ukaz deželne vlade pre- prečiti novo dražbo lova v veliko škodo te občine. — Za župana v Velikih Lašićah je bil izvoljen gosp. Untija Hočeviir. V Dvorakej vasi je pogorelo blizo pred 11 tedni tiedem poslopij. Vse zavarovalne banke i« ponesrečenim škodo plačale, razven banke Konkor-dije, pri katerej je bil eden zavarovan. Glavni za-fitopnik te banke v Ljnbljani je dejal, da pogorišča se a\ naznanil glavnemu vodstvu v Gradcu. — Ker je imel preveč dela! Ćudni izgovor. V tacih rečeh počasnoHt ni na pravem mestu, ker pogorelec ne more puzablti postaviti si novo poslopje. (Za IV, letno zasedanje porotnih obravnav, v Kudolfovem) katere se bodo vršile diié novembra, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gg. : Bukove Jan., pos. iz Mrzle Luže; Golja Jan., poa. iz Metlike; Jakša Ant., pos. iz Ursnili Sel; Penca Jos., pos. iz Dol. Mokrega Polja; Matzelle Kr,, IWS, iz Brezja; Stepic Fr., pos. Žiibna; Strgar Fr., pits, iz št. Rnperta; Rabzel J., pos. iz Škocijana ; Wresnik Vik,, vrvar iz Kadeč; Kerin Jan., pos. iz Sv. Križa; Majcen Jan., pos. iz Št. Jaiiža; Kan-Čina J,, pos iz Gorenje Vasi; Lenk Feliks pl, grajsčak iz lîake; Šenica Fr., poa, iz Toplic; Jutras J., pos. iz Pristave; Hrovat Jos., poa. iz Derganjega Sela; Globočnik Jan., c, kr. notar iz Vel. Lašč; Puhek. Jan,, trg. iz Črnomlja; Koračin Lud., pos. iz Mirne; Hndo-vernik Aleks., c. kr. notar iz Kostanjevice ; Koáak Jos„ pos. iz Kronovega; Vene Jan., pos. iz Drnovega; Vriiiskelle Jan., pos. iz Občice; Znpančič Fr,, pos. iz lîakovnika; Valand F]-., poB. iz Prapiec; Pečjak Fr, trg. s Hriba; Špendal Ant,, pos. iz Biške Vasi; Kerliin Jan. pos. iz Grudišč; Treo Julij, graščak iz Male Vasi; Kocevar Ant., pos. iz Studenca; Marn Avg., pos. iz Dul; Lavrinšek Fr,, pes. izLeskovca; BorŠtner Jan., pos. iz Brnne Vasi; Juvančic Fr., velepop. iz Kadeč; iiuper Irem, trg. iz Sv. Križa; Prosenik Ant., pos. iz Metlike. — Nadomestnim poi'otnikoni pa naslednji gg. : Vidmar Fr,, pos, iz Dolenje Vasi ; Penca Jan,, pos. iz Čermošnicr^ Kos Aiit., poa. iz Novega Mesta; Bojane Fr , jtos. iz Št, Petra ; Jane Jan., pos. iz Lesnice; Dulai' Fr., pos. iz Vavte Vasi; Germ Karl, graščak iz Novega Mesta; Jakše Andr., pos. iz Potoka in lïopas Leop., solicitator iz Novega Mesta, (Za katoliški sklad) dohajajo vedno novi darovi. Tudi mi ga priporočamo toplo svojim premožnim somišljenikom. (Iz Velike doline) pri Trebnjem je ubegnil kaznjenec iz ljubljanske kaznilnice Jože Furlan, po domače Potokarjev, ko je tamo delal pri železnici. Doma je iz Lož št. íí8. v postojinakem okraju. (Na Notranjskem) bodo imeli volitev deželnega poslanca mesto umrlega g. Kavčiča. Koga bodo volili, še ni znano. G, dr. Vošnjak, ki bi menda rad spravil liberalce v deželni zbor, je sklical ■v Postojno volilni shod, ali pii^lo je jako malo vo-lilcev in kandidat, ki je dejal, da je popolnoma liberalen, ni dobil več kakor dva glasova. Upamo, da ae bodo naši notranjski bratje zjedinili za poštenega, katoliškega moža. (Vipavci in Istrijani) imajo letos nenavadno dobro letino ~ zmatkuje jim posode. Radi tega je vinska cena jako nizka, hektoliter (100 litrov) ae ponuja od 10—liJ gld. Naša Trska Gora se je letos tudi nenavadno skazala. Dobilo se je sploli skoraj polovico več kakor lani. So pa tudi gospodarji pndno škropili, da je bilo veselje. Prave cene vino še nima ; «ploh zahtevaje visoke cene. Mi privoščimo našim rojakom, da se jim prav dobro izplača trud; ali bojimo se vendar, da jim vtegne tuje vino v škodo hoditi. Istina je sicer, da nam je domača kapljica, naj si bode tuja močneja, vtdno še najbolj draga, ali denar je vendar le denar. Vie lani se je pri nas potočilo veliko Istrijana, gotovo je, da se ga bode letos ae vei. (V Velikovcu) na Koroškem se je osnovala nova podružnica sv. Cirila in Metoda. Bog jej daj še več novih sestric, zlasti po Koroškem, kjer Nemci tako pritiskajo na Slovence. (Koroški list „Mir") jako toplo priporoča našo vinarsko, kmetijsko in sadjarsko šolo na Grmu, kar ista gotovo tudi zasluži v polnej meri. (V Ameriki) dela strašno primanjkuje. Nasi rojaki ae selijo nazaj v domovino; resno svarimo take, ki morda nameravajo se Čez široko morje, naj tega ne store. (Naši rojaki v Ameriki) imajo jako dobro vredovani list „Amerikanski Slovenec". Ali glejte čudo, daai vže ta nima veliko naročnikov, je vendar prispel zadnje dneve k naui iz Amerike drugi slovenski list „Glas naroda". Potreba ga je pač kakor petega kolesa pri vozu — zlasti še, ker se je bati, da bode sknsal med našimi rojaki sejati socjjaldemo-kratične neumnosti ; vsej bati se je tega od mož, ki ga izdajajo. Ka/ne vesti. * (Prst božji pri volitvah). K" so se pred dvema mesecema vršile nu Francoskem volitve v zbornici, zmagala je v Bolbeku in Lilbonu brezverska stranka. Zmagovalna sfi'anka je v posmeh svojemu nasprotniku uprizorila velik škandal. Napravila je pogreb, v katerem je mrtvaška rakev pomenila premaganega kandidata ; kot duhovnik se je napravil tisti, ki si je vse to izmislil, liakev so spustili v neki kanal, poln nesnage. Kazen je bila kmalu za petami. Tisti, ki je bil vsega tega kriv, ki je bil napravljen kot duhovnik, je kmalu umrl ; oni mož, ki je rakev spastil v kjinal, je sedaj ohromel na vseui telesu, da ne more ne stati, ne sedeti, ne ležati, temveč le klečati v oni obliki, katero je imel tedaj, ko je rakev položil v blato. Poslanec sam, Leon Deže-naté, je abolel kmalu potem za vnetjem možgan. V zmešanosti je govoril čudne redi, kako gleda mesto Bolbek v plamenih in kako ga napadajo prijatelji njegovi, ker ni zabranil njih svttoskrumbe, V par dneh je bil poslanec mrtev, in položili so ga v grob, kakor so se popřeje norčevali iz njegovega prem«' ganega nasprotnika. Vsakdo si misli o tem lahko, ka^" hoče. A uvideti mora vsak, da to ni samo slučaji temveč — prst božji. M Kličem na zdar vsem, od katerih se nisem i R mogel osobno posloviti. H m Dr. Fran Poček, C. kr. avMkultant. Ilti Novo Meato, duè T, oktobra 1893. (229) ___SfcMCsae&jBíj&siĚSgagg^ V grajščini Oroslavje blizo Zaboka sprejmet» se takoj neožen eni kastnerio ožen eni logar. J d ^ Prošnje ai*, prepisi spričeval naj se pošljejo oakrbnistvo grajščine Jurovo poleg Metlike. Oskrbniàtvo grada Impoica (Neustein). pošta Radna na Kranjskem, železnična postaja Sevnica na Štajerskem, prodaja amerikanske trte. a) vkoreninřeiie trte; Riparia selectîotièo . . . . . . . á gld. 20-- Solonis........ H 30'— York Madeira..... ti 16-- b) Kjuôe: n Solonis premer 8 — „ 6 -» 4- á gld- 10 il H 8 á n 6 à it 15 á n 13 Á J) n il n 5 Riparia Selectionéc la, lÍH, „ lila. .. U, . . . . lU, . . . . nu, York Madeira .... Cena velja za tisQČ komadov z zavojem vred na postaji Sevnici. Jtj.* NaročUa se že sedaj eprejcmajo. Izvrstni jabolčnik (jabolčni moát) 100 litrov 7 gld. IHvji kostanj, ruzne posušene korenine in zelišča ter cešniinovo lubje (skorjo), kiikor tuili zrnje, kupuje vedno i»o najboljših cenah 3Tar, Rohrmann, (Î25—3) v Novem Mestu. láée se pismonošo, ki bi se pa tufll Iahl;o uporabljal kot vrtnar t sadnem in zeleiijadiiem vrtu. — Ve5 se poiave iia poáii v Ribnici. (228-1) mernikov krompirja oneidovca in orjaški modri (blaue Ki(i>:en) imtt na prodaj graščina Struga, posta Sent Peter pri Novem Mestu. (230—1) Vozni red in cene proge Ljubijana-Kočevje. Osebni vlaki Kjuhrai Jioiiol-diie liveSwr (i-25 12-00 IV10 (>-3(i (i-21 (;'48 tvas ti'i>5 12'31 t; 40 708 12'44 (î'iVÎ 7-18 lâ'M 7-02 7-34 lU!) 7-18 7-43 MS 7-28 8'02 V37 7'47 8-14 1-45) 7-5(3 8-31 2-m 8-1 (J 8-48 2-Ó0 i)-0(j S)-23 2-.Í8 1, "ii:;"*. 0-ao u-20 U'45 r>-;-i(j ivr)4 0 O KI 0-54 o s«) o (H) 1-20 0-84 l'44'O'lKi IHU 2-07 2-iH 2-T.} l-ifO vm i-so 0-10 0-Ii> OtK ()-27 0-H3 0'4-i 0-48 U(W OC.ll 0-llîi ^■11)' MO S'ÎÎS M 4 Postaje iz LJubljane j. k. . . . v ULjubIkne Dol. ž. . . Lavrice (post.> . . . Škofljice...... Smarja-Sapa . . . Grosupljs..... Predo a (post.) . . Čušperica ..... Dobrèpolja..... Velikih Laši6 . . . Ortneka...... Ribnice....... Stare Cerkve (p.) v Ko&evje...... u Osebni vlaki Voinf^ cr-n* iTTll Ml- 0-20 0-10 O-H« 0'24' O 12 0-ra' (MdiO-ii 0'78 U-52 0 2(! l'ÎW 0'72;0 3; om 1 rio 0-70 l'72l 0'8C 2 08 t-04 1-C8 2-2r> 2-58 3'12: 3-24 ííntraj dojFoI-titlB Ïvečer 8-10 I'OI 8>4(i 8-00 12-51 7'48 12-31) 8-24 7-41 12-32 8-17 7-28 8-04 ?-i;> 12-011 7-55 7-02 ir.^3 7'38 a-ó."} 11'44 7'2!) (i-38 11-2".! 7 13 (i-22 11'13 (;-57 (ÎU^ lO-.'iO (i-40 .V4S 10-311 (Í-2.S .V21 10-12 5'5(; .Vll^ ! 1003, 5'47 ca _ t^D g g >CJJ NoSni fas od (î tX) aveúer ilo 5.rií) zjutraj zaziiamovan je 2 nav-pt6nD orio. Čas »dhoda na desni strani postaj beri od ipodsj proti vrhu, kakor pSica kaže. 7 00 ^utraj inHiod Nova vas 8-4r) „ iiTihod Traunik prihod impold. 8*15 odhod „ «-30 Red vožne poŠte: 7'4.t zjntraj odhod GroBupIje priliod zjiitríý ÍHO „ prihod angora odhod » 1120 „ odhod priliod jr io;io „ prihod Sv. Rok odhod H 10-35 „ odhod 11 prihod B 12 15 popold. prihod Trebeiij odliod M 12-35 „ odhod rf prihod > 1-36 „ prihod Miruapef odhod ti 1.40 „ odhod n prihod n 2-40 „ prihod Novomesto odhod B 7'20 zjutraj oil ho d Zatiiina prihod zjutraj 8-30 „ prihod ViSnjagora odhod M St-lfi zjutraj odliod Ribnica prihod jjutraj 10-25 „ prihod So d rži ca odhod n 10-30 „ odhod tt prihod TJ 12-45 popold, prihod Novftvas odhod K iJ'15 zveier oJhod Nova vai) prihod zjutraj 11'HO „ prihod Cirknica odhod 11'a:. : odhod J» prihod n 12-10 „ prihod Rakek odhod JI ivStJ zjutraj odliod Koúevska Ueka prihod popold. 2-30 n-30 10'L>5 lOlft i>- ň 7-1.-i 7'05 (;'05 ti'(X) 4 4^1 U'45 10-45 »•30 «■20 (>■45 (;'35 410 4'05 3-30 8-(» „ prihoil Koćevje .■i'IH) „ udhod Baiijaloka 8^f)() „ priiiod Koievje fi';(0 zjntraj odhod Koprivnik H-OO „ prihod Koievje y-íiO lo^.'ir) 11'(Kl ijlUraj odhod prihod odhod Kočerje Mozel odh «■15 315 prihod pOJ)old. 7*35 odhod „ (J-35 priliod „ ť>-30 odh „ prihod Črnomelj pri 111) d popold. G-.SO odliod , 4'()() Mej Vinico in Črnomljem samo Štirikrat v tednu: nedelji), torek, četrtek in soboto. DOLKNJSKIi- NOVIOK. stev. liO. Otvorjenje prodajalnice. čast mi je, uajuljudneje nflzaaniti, da sem otvoril trgovino s suknom in manufakturnim blagom pod tvrdko F. S. Murgelj na Ljubljanski cesti, št. 39 v Weissovi hiši. Moje niijskrbneje prizadevanje bode, s strogo reelno postrežbo, samo dobiim blagom in nizkimi cenami, steči si blago naklonjenost avojib velespoštovanih knpovalcev, katero si bom trudil vedno obraniti, V ugodni nadeji |H'av živahnega poseta, beležim z velespoštovanjein r. s. Murgelj. Novo Mesto, dné 10. oktobra 1893. éi^. V {jrodajalniťo z meíaniin blagom sprejme se •a O e XX e dobro izobražen, kteii je vtiaj t-ii raz-red latiiiLskilt Bol dovršil in jť lepega vetlciijH. Veíí pove (209-4) F. Skuáek v Mefliki. 14 let starega, veščega slovenskega in nemškega jezika, Si>rejme pod «godnimi pogoji takoj v svojo prodajal-ni.o z ..ešanim blagom (211-3) v Črnomlji. Na prodaj je 7 do 8 oral velik gojzd z lepim bukovjem, porabnim za napravo drv, švelarjev in ogla. — Več povfi lastnik (222-s) Janez Povše, v MoivirjH iJoSta Uuf.ka. y --------- V najem se da takoj s 1. oktobrom t. 1, izpraznjena prodajalnica v Adlesičih &t. 9. pri Črnomlju ležeča poleg ceste in lilizo farne cerkve. — Več pové lastnik Mlko Požek. {207-1) Z dvema tečaji in stopami, in ■^TQdïxa Žaga 'VQ s zentljišeem vred je na prodaj za 1200 gtd. Vprašanja na lvan-3 Novak a, trgovca in poštarja na Doleh pri Litiji. (ai8-3) Anton Turk, knjigovez v Ljubljani, Dunajska ceata st. 3. priporoča avojo dobro vrejetio knjigoveznico za vezanje knjig, kakor tudi vsa v to stroko spiidajoča dela. — Dalje iijia tiidî napi'odaj sledeče knjige lastne založbe; Andrej Hofer, Jiiimški vodja Tirulcev !. IH()i(. Verni popia iijegovefTfl. življenja in njegove junaške smrti v lian-tovi 1. lyiO. S iiuilolio. i'eiia !4 kr. Princ Evgen Savojski, slavni vojskuvoilja AvBlriJřki. Kgo- ) 1. zvezek. Cena :iii kr, • Ave Marija. S podobami. Cena Ki kr, Boija pot Matere Boije na Bledu. S podobo. Cena lU kr. Stara boija pot na Dobrovi, podobo. Cena 13. Tudi w (l