Leto IT.
. V Celju, dne 8. julija 1909.
Št. 31.
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — V*e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati n* naslov: ,,laroilni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Nekaj primerov! Lahko naštejem slučaje, da so se rešile prošnje za zgradbo mlinov in žag šele po letih. Nek kmet v mojem volimem okraju je prosil pred leti za dovoljenje, da si postavi žago. Žaga sicer že stoji in dela — a dovoljenja za stavbo še zmiraj ni. Pač pa je moral dotični posestnik že nekolikokrat plačati kazen, ker ni potrpežljivo čakal na rešitev. — VCirkovcih,občina Šk ale, je prosilo pred kakimi 6 leti več posestnikov za enorazredno ljudsko šolo. Izjavili so, da dado prostovoljno ves materijal za stavbo, samo da bi otrokom ne bilo treba hoditi ure daleč v šolo. Do danes — nobene rešitve! — Gornje^grajski okraj je prosil že pred več časa za zgradnjo krajevne železnice Rečiška vas — Gornji grad in ponudil znatni prispevek 500.000 K. Ta okraj šteje 15 tisoč prebivalcev, ima veliko lesno industrijo in izvoz, velik tujski promet in visoko razvito živinorejo. Vsi ti izdelki in pridelki pa ne pridejo do prave cene, ker j« 6—8 ur iz posameznih krajev do najbližje železniške postaje. Pa — vlada in pristojne oblasti so gluhe. — Komisar Zoff, ki je bil enkrat uradni vodja pri slovenjgraškem okr. glavarstvu, se je predrznil groziti nekemu županu, ki ni hotel priti na nemško povabilo, da ga bo dal prignati z orožniki. Župan ni sprejel vabila, ker ni razumel nemškega jezika in je zahteval slovensko povabile. Da bi se nad njim maščeval, ga je omenjoni komisar odstavil in spravil v preiskavo. Preiskava je seveda dognala, da so župana oprostili in nadaljno postopanje zaradi »pomanjkljivih dokazov" ustavili. Omenjeni državni uradnik (Zoff) ni samo tako ravnal s tem županom, temveč je tndi nastopal proti načelnikom krajnih šolskih svetov z nečloveško jezo. Naše ljudstvo je gotovo voljno in pravično, toda vsega tudi ne pusti s sabo od kakega komisarja počenjati. Mi smo
n. pr. imeli okrajnega glavarja barona Miillerja, kateri je sedaj v Celju in ki smo ga imeli nad vse radi ter ga spoštovali, akoravno je bil Nemec. Zapustil je v našem kraju najlepše spomine.
III. Vlada pospešuje krivice proti Slovencem.
^ Cela evropejska javnost je ostro obsodila nasilstva, katera morajo pretrpeti slovanske in romanske narodnosti na Ogrskem; vsi odkriti prijatelji tlačenih in zatiranih so jim izrazili s plemenitim navdušenjem svoje simpatije. Go- poda moja! Razmere pri nas Slovencih niso nič boljše ko pri ogrskih Slovakih. Slavni pesnik Bjornson, ki je z vso prepričujočo silo svojega peresa pred svetom ožigosal razmere na Slovaškem, bi našel tudi pri nas dovolj hvaležnega gradiva. Našel bi malo, krasno deželo, v kateri biva skromno, toda delavno in nadarjeno ljudstvo, ki kliče po rešitvi in svobodi. Mi smatramo našo vlado odgovorno za vse krivice, ki se nam gode glede šolstva, uradništva, vlado, ki podpira z državnimi sredstvi ponemčenje naše zemlje. Saj nam je še v živem spominu, kako je podpirala „Siidmarkino" loterijo, da se s čistim dobičkom tem lažje goje pri nas odpadniki in da se pokupi zemlja naših kmetov, na kateri se potem naselijo nemški protestantski tujci.
IV. Vlada ne stori nič za naše kmetijstvo.
Do sedanje vlade pa tudi zaradi tega nimam zaupanja, ker dvomim, da bi imela resen namen v najkrajšem času uresničiti najvažnejše zahteve našega kmečkega programa. V najnujnejših vprašanjih se nam delajo samo obljube; vprašanje se »študira", priredijo se ankete in slednjič izgine stvar v morje pozabljenosti. Mi zahtevamo že dolga leta primerno reformo našega davčnega sistema, posebno znižanje davka na poslopja in reformo državnega zemljiškega davka. Sedanje stanje je naprosto nevzdržljivo.
Govor poslanca Ježovnika v proračunski razpravi drž. zbora dne 23. junija.
Visoka zbornica! Čisto kratko bi rad osvetlil proračunsko predlogo s slovensko-naprednega stališča. Znano je, da je potrjenje proračuna izkaz zaupanja vladi, katera ga je zbornici predložila. Omeniti moram kaj spočetKa, da bodem glasoval proti proračunu, četudi nvidim, da rabi država parla-mentarično dovoljen proračun za svoje gospodarstvo, ako si želimo ustavno urejenih razmer; glasoval pa bodem proti proračunu, ker nimam zaupanja do sedanje vlade temveč moram njeno politiko, njeno gospodarstvo najodločnejše obsojati.
I. Slovensko šolstvo.
Slovensko ljudstvo — trdim to s popolno pravico — še nikoli ni bilo v taki sili kakor sedaj, ni še nikoli bilo tako težkega boja za svoj obstanek kakor v naši dobi. Načelo: »Moč gre pred pravico" velja v slovenskih deželah v polni meri. Kakožalostno stoji s slovenskim šolstvom! Mi nimamo nobene gimnazije, nobene realke in kar na Štajerskem najhuje občutimo, nobenega slovenskega moškega in ženskega učiteljišča. Ves naš trud je, kakor smo videli pravkar pri razpravi o proračunu naučnega ministerstva, popolnoma zastonj. Vseučilišča nam ne dado, ker nimamo srednjih šol; ako pa zahtevamo te, pa nam jih zopet ne dado. Ali ni taka vlada, ki nam onemogočuje vsak prosvetni napredek, sovražnica kulture? Ne le, da ne ustreže našim opravičenim željam, vlada celo vzdržuje za maloštevilne nemške in italijanske priseljence v naših zemljah, kjer stanujejo od pamti-veka Slovenci, vse mogoče šole, srednje šole, realke, učiteljišča, podpira nemške in italijanske manjšine ter pospešuje potujčenje naših dežel.
LISTEK.
Šaljivec iz Podravja.
Zbirka pripovedek iz Podravja na Štajerskem,
ki jih zapisuje Janko Osojni k.
Marfoerški poslanec.
Eonec.
Kandidat je nadaljeval z visokim glasom:
»Gospoda, jaz pa se ne bom potegoval samo za to, da bi se davki znižali, ampak hočem doseči, da se bodo davki celo odpravili, da ne bomo državi sploh nobenih davkov več plačevali!"
»Kandidat hoch! Živio naš kandidat!" je zagrmelo po gostilni po teh besedah. Navdušenje je trajalo dve minuti, da je govornik moral počivati. Zmagoslavno se je oziral po sobi s svojega zvišenegu mesta ter kričal nazmes:
II. Postopanje uradov proti Slovencem.
Nič boljše se nam ne godi pri sodnijah. Naš jezik zatirajo pri vsaki priliki. Vsakogar, ki pride k sodniji, se vpraša pred zaslišanjem: »Razumete nemški?" — in če je nemščine le količkaj zmožen, se uraduje nemški, ne glede tega, če stranka more popolnoma slediti razpravi ali ne. Kajti tajne odredbe graškega nadsodišča so po tem in gorje slovenskemu sodniku, ki bi se jim ustavljal! Porotne 'obravnave v Mariboru in Celju so nemške, slovenske porotnike se nemški zaprisega in poučuje. Obtožnica se prečita nemški in potem s težkim trudom in nerazumljivo prestavlja; slovenski obtoženec ne dobi pred obravnavo nobene slovenske obtožnice v roko, da bi se pripravil za zagovor. Državni pravdnik govori izvzemši s pričami, nemški, tako da se zgodi, da razume obtoženec le samega sebe in zagovornika, drugo mu je vse tuje. To so kričeče krivice, katerih se vedno bolj zavedamo in ki vedno jasnejše kažejo pravičnost nemškega ljudstva in avstrijske vlade.
Najslabše pa je, da se ne nastavljajo nemški uradniki samo pri sodnijah, temveč tudi pri upravnih in političnih oblastih na Južnem Štajerskem. Nič se več ne čudimo, ako ti ljudje, ki ne razumejo našega jezika, rešujejo najnavadnejše slovenske vloge šele po letih, ako se rešitev slovenskih vlog in prošenj namenoma zavlačuje in se slovenske stranke takorekoč zaradi slovenske narodnosti in slovenskih vlog kaznujejo. Mi se nič več ne čudimo modri previdnosti in pravičnosti vladnih uradov, ako pošiljajo na slovenske vloge redno nemške rešitve, tako da morajo stranke romati od Poncija do Pilata, da zvedo, kaj se pravzaprav od njih hoče ali kako so opravile. To so naše razmere! Da Slovenci trpe pod takimi razmerami gospodarsko škodo; da se ovira vsak gospodarski napredek, je po navedenem jasno.
»Živio! Zmaga je naša! Živila »Mastna zveza!"
Ko se je pomirila soba. je nadaljeval kandidat z nenavadno močnim glasom:
»In ne samo to, gospoda! Jaz nočem skrbeti samo za to, da državi odslej ne bomo več plačevali davkov, ampak doseči hočem z drugimi poslanci »Mastne zveze," da bo plačevala odslej država davke nam. Mi smo plačevali državi že zadosti dolgo, zdaj pa naj bO narobe. — Živila »Mastna zveza!"
Ni ša končal, ko je nastal po sobi strahovit nemir. Ljudstvo je kričalo kakor brez pameti. Kandidatu so pre-vrgli stol, da je padel po glavah mar-berških volilcev, dvajset rok se je stegovalo po njem in ga dvigalo v zrak ter hitelo z njim od mize po
sobi okrog. V neizmernem navdušenju so stiskali kandidata in ga ščipali v razne ude, da je vriskal bolečin. A človek rad malo potrpi, kadar vidi tako navdušenje za »Mastno zvezo."
»Hvala! hvala! že zadosti! je mahal kandidat in pomirjeval marberške volilce.
Ko so ga spustili na tla, si je oddahnil. Izborno je bil opravil svoj posel in nikjer ni imel tako hvaležnih poslušalcev ko v Marbergu. Prepričan je bil, da dobi tukaj vse glasove, nasprotnik pa nobenega. Čemu bi se še dalj časa tukaj mudil, ko ga čaka še en shod nekje pod Vižingo! »Prišel sem, govoril sem, zmagal sem," se je radoval na tihem, vrgel na mizo denarja za pijačo in se polagoma poslavljal. Za šepajočim spremljevalcem je švignil v kočijo, zavihtel klobuk in
zaklical: »Živila »Mastna zveza!" Proe s »Suho Stranko!" Marberg hoch!"
»Marberg hoch!" so klicali volilci za kočijo, ki je drdrala proti Vižingi. Nato so se vračali v gostilno, hvalili imenitnega kandidata „Mastne zveze" ter pili in peli do polnoči.
Ali je imel kandidat Grintovšek še kje drugod tako srečo, ni poročal noben časopis. Marberžani pa so kmalu zvedeli, da je prodrl njihov kandidat, da je »Mastna zveza" slavno zmagala v vseh okrajih, čemur se niso nič čudili. Pač pa so se čudili, ko so morali plačevati še vedno davke kljub svojemu imenitnemu poslancu, in čudili so se tudi temu, da njihovega gospoda poslanca ni bilo nikdar v Marberg razun takrat, ko se je po letih moralo na novo voliti.
Priprosti razum že to kaže:, občinske, okrajne in deželne doklade na sedanji državni davek so tako visoke, da mora sčasoma to razmerje uničiti kmečki stan. Davki so tudi dandanes tako urejeni, da jih ravno najožje občutijo najsiromašnejši. Pogrešam tukaj vsako resno voljo vlade in dvomim, da bode imela poguma dovolj začete reforme osebno-dohodninskega davka izvesti do kraja.
Ravnotako se noče začeti z državno organizacijo zavarovanja, kakor se najbrž niti ne bode izvedlo starostno zavarovanje — o stvari molči sedaj vse; konečno ničesar ne slišimo o državni zavarovalnici proti toči in ujmam, dasi-ravno leže velike prednosti take drž. zavarovalnice tako jasno na dlani, da se moram upravičeno čuditi, zakaj se država že zdavnaj ni lotila tega podjetja. Poleg tega, da bi služilo javnemu blagru, katerega gojiti in pospeševati je vendar naloga države, bi imela ta sčasoma še lep gmotni dobiček.
Odpravi j en je maie loterije, ki je prava kuga za revnejše sloje, je že zahtevalo toliko strank in poslancev, da se človek skoro sramuje o tem govoriti. Tudi z mnogimi drugimi zahtevami na gospodarskem polju je ista stvar. Dasi se vojaška uprava kaže voljno ugoditi vsaj deloma željam kmečkega ljudstva glede vojaške službe, bo treba vendar še nekaterih spopol-nitev.
Poljedelsko ministerstvo si je stavilo lepo nalogo, da s strogim spolnjevanjem gozdarskih zakonov zabranjuje oškodovanje in pu-stošenje gozdov. Toda mi spodnješta-jerski Slovenci smo čutili le enostransko spolnjevanje teh gozdarskih zakonov. (Treba se je samo spomniti na mnogoštevilne zelo utemeljene pritožbe proti gozdarskemu uradniku Don-nerju v Celju! Op. uredn.) Na gozdatem Pohorju so posekali tuji špekulantje ogromne gozdove. Vetrovi in nalivi imajo sedaj prosto pot in najlepšo priliko, da splavijo rodovitno prst v dolino. Blagostanje mora seveda giniti; saj usahuje glavni vir dohodkov tamo-šnjega prebivalstva. Zbogatili so se le posamezniki. To ni nobena skrbna, dalekovidna uprava, ki pospešuje propad domačega kmečkega prebivalstva! Mnogo se je tudi že teoretično govorilo o goji in podpori planšarstva. Po-voljna rešitev tega vprašanja bi bila za povzdigo živinoreje v naših planinskih krajih največjega pomena. Vlada je najbrže čisto po svoji stari navadi „pozabila", da imamo tudi na Spod. Štajerskem in posebno v gornjegraj-skem, šoštanjskem, slovenjgraškem in marnberškem okraju lepe planine, da se goji planšarstvo in bi bila torej njena dolžnost, da bi popravila planinske pašnike in podpirala živinorejo.
Moja izvajanja so bila le mal donesek k neprestanim pritožbam, ki jih je slišati iz vseh slovenskih dežel o sistematičnem preziranju in zanemarjanju od dunajske vlade. Zdi se mi celo, da odločuje pri naši slavni vladi za merilo pri deljenju raznih državnih dobrot oddaljenost od Dunaja. Dočim se blagostanje v bogatili podonavskih, čeških in tudi višje ležečih alpinskih deželah na vse mogoče načine pospešuje, prihajajo k nam le drobtinice. Sedaj se je vlada spomnila enkrat Dalmacije, morda bode sčasoma toliko napredovala v zemljepisnem znanju, da leže med Dalmacijo in nemškimi alpinskimi pokrajinami slovenske dežele, katere se že stoletja sistematično zanemarja. Kar smo in kar imamo Slovenci, smo si sami v trdem boju priborili. Toda naš narodni in gospodarski napredek ovira država in nam vsiljuje narodni boj, boj za naš ob-
stanek, da ovira naše gospodarsko in kulturno napredovanje.	,
Zakličem torej vladi, naj ustvari narodno premirje v naših krajih kakor po vseh deželah na enako pravični podlagi, naj skrbi enakomerno za gospodarski napredek vseh narodov. Samo to pelje do okrepljenja monarhije in utrjenja prestola. Ako bode vlada spolnjevala svoje dolžnosti proti nam, bodemo tudi mi radostno dovolili državi, kar ji gre.
Občni zbor „Zveze nar. društev" v Celju.
V	nedeljo se bode vršil v Celju dopoldne v veliki dvorani ponosnega Narodnega doma prvi redni občni zbor „Zveze narodnih društev." Po združitvi stremi dandanes vse; vsi stanovi, vsi poklici, kaj čuda, da čutijo tudi naša toli blagodejno delujoča narodna društva potrebo, da se združijo v svrho lažjega . in temeljitejšega izvrševanja svojih nalog v enotno, trdno zvezo. Lani se je položil temelj „Zvezi"; pristopilo je dosedaj 73 društev in še se oglašajo nove članice. Namen te zveze ni pospeševati v društvih kake politične hujskarije ali sejati4 razpor med posamezne stanove slov. naroda; pač pa se trudi „Zveza" pospešiti delo v posameznih društvih s predavanji, poučnimi tečaji, ki so v prvi vrsti namenjena našemu kmečkemu prebivalstvu, s knjižnicami, gledal, predstavami in sploh z vsemi sredstvi za izobraževalno in gospodarsko povzdigo naroda. Pota, po katerih naj bi,, Zveza" hodila v bodoče, bo skusil na občnem zboru v nedeljo začrtati v posebnem predavanju urednik in podpredsednik „Zveze nar. dr." Janko Lešničar. Posebno zanimiv pa bode občni zbor vsled predavanja kmečkega mladeniča Andreja Oseta iz Št. Jurja ob->J. žel., kateri bode razložil nalogo bodoče organizacije slovenskih narodnih mla-deničev na Sp. Štajerskem. Pohiute tedaj v Celje in ne le zastopniki drušcev, temveč vsi narodnjaki in napredni mladeniči kot dobrodošli gostje na občnem zboru „Zveze nar. dr.'1. — Popoldne se vrhu tega vrši v „Sokol-skem domu" v Gaberju pri Celju velika ljudska slavnost z javno telovadbo „Celjskega Sokola".
političnega sVeta.
V	državnem zboru je obstrukcija, t. j. nekateri poslanci skušajo z dolgimi govori in s predlogi, ki jih ni smatrati za resne, onemogočiti delovanje zbornice. Kdo so ti poslanci ? Slovenski, hrvatski, srbski poslanci in nekateri Čehi. Kaj, je vzrok obstrukciji? Vlada bi rada še pred poletnimi počitnicami imeli nekatere zadeve rešene tako n. pr. pooblastilm zakon, da sme sklepati z balkanskimi državami trgovinske pogodbe. Na drugi strani bi pa radi Italjani imeli, da bi se vprašanje italjanskega vseučilišča rešilo tudi že zdaj. Obojemu inasprotujejo seveda vsi slovanski poslanci (razun nekaterih meščanskih!), posebno ustanovitvi laškega vseučilišča, agrarci ali kmetski poslanci pa obenem tudi pooblastilne-mu zakonu. In cela „Slovanska Jedno-ta," v kateri so jugoslovanski in češki poslanci, je sklenila ostro nasprotovanje vladi. Ker se vlada neče zlahka udati, se je začelo z obštrukcijo na način, kakor smo to že zgoraj omenili. Vložili so tudi cel kup nujnih predlogov. Ker morajo nujni predlogi takoj priti na dnevni red, je jasno, da vlada s svojimi ..željami" ne pride na vrsto.
' Na Ogrskem so se homatije rešile začasno na ta način, da je cesar zopet imenoval vse dozdajne ministre za vlado. — Tako bodo „fretali" še do jeseni.
Ogrski državni zbor se je v pon-deljek sešel h kratki seji. Zahtevali so to namreč hrvatski poslanci, ker so hrvatske oblasti kršile nedotakljivost ali imuniteto poslanca dr. Novosela s tem, da so ga (še celo brez vzroka!) obsodile v zapor. Ogrski državni zbor je razsodil, da se je imuniteta res kršila. — Lep nos za pandurje bana Rancha!
Nemške stranke, in sicer klerikalci in nacijonalci, stoje na stališču, da se vlada obštrukcije ne sme ustrašiti, in da se tudi ne sme spustiti v pogajanja z obštrukcijonisti. Seveda izjavlja tudi vlada, da tega ne bo stoiila, in hoče s tem kazati svojo moč. Pa menda le ne bo šlo. Proti Slovanom in brez njih se bo dalo dandanes težko vladati!
Zaradi italjanskega vseučilišča so se pričeli Italjani vendarle pogajati tudi s Slovenci, ker vidijo, da proti teh volji svojega cilja ne dosežejo. — Tržaški Slovenci stojijo na stališču, da spada itaijansko vseučilišče v kako popolnoma itaijansko mesto — kar pa Trst ni! —; če pa že pride v Trst, morajo dobiti Slovenci obenem vseučilišče v Ljubljani, in v Trstu zadostno število slovenskih ljudskih in srednjih šol. —
Gospodarski odsek državnega zbora je sprejel pooblastilni zakon in odobril trgovinsko pogodbo z Romunskim.
Srbija. Vojni minister je stavil predlog, da se odstranijo iz armade vsi častniki, ki so se udeležili umora kralja Aleksandra in kraljice Drage. Častniki, ki so več kot stotniki, se umirovijo, ostali pa se imenujejo za vojaške uradnike. Sodba vlada, da bo precllog sprejet.
Novo bojno ladijo „RadecKy" so spustili v Trstu dne 3. tm. v morje. Navzočih je bilo mnogo dostojanstvenikov.
Cesar pojde krog 20. tm. na počitnice v Išl.
Turška železnica. Dne 5. tm. se jo otvorila nova železniška zveza, ki veže sever države s Trstom. To zvezo so že 30 let zahtevali razni ljudski zastopniki, posebno Nemci, ki upajo, da so si s tem zgradili nov most do Adrije. Upajo namreč, da se bo ob celi progi naselil nemški kapital z raznimi podjetji in bo tako ponemčevanje vseh krajev od severa skozi Ture ter čez Koroško in Primorsko pridno napredovalo. Na naših kapitalistih je, da se ta nemški naval odbije.
Bienerthova vlada je, kakor slutijo nekateri politični krogi, s koncem poletnega zasedanja državnega zbora do-igrala svojo ulogo. Naloga slovanskih strank bo doseči vlado, ki ne bo Slovanom in posebej nam Slovencem sovražna in krivična.
Kreta. 24. tm. zapustijo posadke evropskih držav Kreto. Sluti se, da izbruhne med Turčijo in Grško zaradi tega otoka vojska. Obe državi pridno mobilizirata.
V Perziji še vedno ni miru. Vrše se vedni spopadi med puntarji in šej-hovi (vladarjevimi) vojaki. Rusija pomaga šejhu s svojimi kozaki.
V Petrogradu se je zopet pojavila kolera. Bolnikov je bilo 4. tm. 672.
Streljanje na dobitke je V SoKobtietn dotnu V Gaberju pri Celju ftaH dan od 6. ure zvečer. V nedeljo, 11. t. tu. pa cel dan do 10.ure zVečer. Strelci, na dan!
Gospodarji paberHi.
Za zatiranje sadnih škodljivcev,
ki se zadržujejo v vršičkih in koncih dreves, na malih vejicah, na popkih
in na cvetju, je naravnost neprecenljiva, pomoč mala siničica, ki leti neumorno od veje do veje. Siničica uživa skoro izključno živalsko hrano in je zato navezana na to, da — posebno v zimi — natanko preišče vsa drevesa, veje in vejice. Treba je torej misliti na sredstva, kako bi se najlažje'omogočilo razmnoževanje sinic. Najboljši čas za izobešenje gnezdišč je zima, ker takrat jih uporabljajo sinice za spanje. Na ta način se sicer plahe se-nice privadijo na poznejša vališča. Tudi dobijo ta gnezdišča do pomladi nekoliko barve po vremenu in iih potem rabijo sinice rajše kot vališča. Sicer pa tudi ob drugem času izvešena gnezdišča dosezajo svoj namen. Najboljše je, če se jih obesi na ne presvetla mesta in na bolj miren kraj, 2V2 do 4 m visoko; letenica (vratca, jekno) naj bo obrnjena proti solnčuemu izhodu. Letenica naj bo tako velika, da se ne morejo vgnezditi vrabiči.1 '
Listna in krvna uš.
Vsled toplega poletja se počuti letos razni mrčes na sadnem drevju prav dobro. Spomladi takoj s poganjanjem listja gosenice, sedaj jim pa sledijo listne in krvne uši. Listne uši se nahajajo letos na sadnem drevju izza par tednov v velikih množicah. Vsedejo se najprej na spodnje strani mladega listja in poganjkov in se po-množujejo deloma z odlaganjem že živih mladičev, deloma z odlaganjem jajc, posebno v toplem, suhem vremenu, kakor je zdaj. Škodujejo, ker svoje sesalce globoko v listje in popje vtaknejo in izsesavajo sok. Listje se skrto-viči, brstje se zapogne in če:ni takoj pomoči, se posuši oboje. Z lepko in sladko medno roso, ki jo izptišČajo te uši iz sebe, pomažejo listje in bntje in mu tako zabranjajo razvoj. Priva-bije pa tudi celo množice mravelj, ki kar trumoma romajo po deblih in vejah. Če zapaziš na drevju množice mravelj, ti je to gotovo znamenje, da imaš na drevju listne uši. Tudi za razne škodljive glivice je dotična medna rosa prav prikladna hrana;, te glivice pa ravnotako ovirajo drevo v razvoju. Mlada drevesa trpijo pri tem seveda bolj kot stara, rast preneha, drevesa začno beiehati, drevesna zrelost se zadržuje, in zato tudi brstje čez zimo prej pozebe. Če listne uši v velikih množinah leto za letom nastopijo in se jih ne pokončuje, lahko v kratkem uničijo cel sadovnjak. Naj-priprosteiše, najcenejše in najbolj vplivajoče sredstvo proti listnim ušim posebno po letu je še vedno tabačni izvleček (ekstrakt), in sicer se vzame na 100 1 vode 1/2 do 3/4 kg tobačnega izvlečka in 1 kg mazljivega mila — (Schmierseife). Čim mlajše je listje in brstje, tem previdnejše treba ravnati. Z močno raztopino se listje in brstje sežge. Priporočati je, najprej napraviti le mal poskus. Mazljivo milo se mora prej raztopiti v vreli vodi. Škropiti listje in brstje najbolje zvečer, le. če je vreme mežavo, lahko tudi čez dan. Če je listje že skrtovičeno, je edino uspešno, če se pomaka v raztopino. Seveda enkratno škropljenjd ne zadostuje. ampak ga treba ponavljati, kakor hitro se kje opazi ponovni nastop uši. —
Krvna uš vpliva na stari in mladi les slabo in se jo mora zatirati, kjer se jo zapazi. Kjer se zapazijo cela ležišča krvnih uši, naj se škropijo ali mažejo z 2 do 3 odstotno raztopino tobačnega izvlečka, z 20 odstotno raztopino dendrina ali pa tudi s čistim karbolinejem. Za mlado brstje in listje pa je priporočati 3/4 odstotno raztopino tobačnoga izvlečka, kateri se pri-doda 1% mazljivega mila. Po „L."
Deset .zapovedi za perutninarje.
1.	Skrbi za zgodnje valjenje; po maju pusti valiti le, če hočeš imeti
perutnino za zakol. Le kokoške, zva-ljene pred junijem, se bodo v poletju popolnoma razvile, bodo krepke in odporne ter bodo v jesen in zimi, ko so cene jajc najvišje, dobro nesle.
2.	Zakolji vsako kuro po končanem tretjem, najkasneje četrtem letu; take stare kokoši ne nadomestijo več z ne-senjem jajc piče, imajo pa še vedno okusno meso in dajo dobro juho.
3.	Vsako drugo ali tretje leto preskrbi zdravega in krepkega petelina, ne pod dve in ne nad štiri leta starega, in računaj pri lahkih in srednjetežkih
pasmah na 8 do 10 kokoši enega petelina.
4.	Nasajenke (podložena jajca) vzami le od najboljših in najkrepkej-ših kur, ki so stare 2 do 4 leta; jajca ne smejo biti stara čez 14 dni.
5.	Pred mrzlo močo varuj vse kokoši, posebno piščeta; suhi mraz škoduje manj.
6.	Kure uspevajo, kakor znano, najboljše na trati; kjer te ni, jim je treba vsak dan dati zelenjad, travo in salato.
7.	Krmi-redno, na dan 2 do trikrat, mlade putke prvih 6 tednov večkrat in posebno skrbno; rie dajaj preveč mokre piče.
8.	Svežo pitno vodo vedno pripravi.
9.	Posodo za pičo in vodo vedno dobro snaži.
10.	Spalni prostor mora biti snažen; treba ga je na vsak način vsak osmi dan osnažiti in dvakrat v letu treba stene z apnom pomešanim s petrolejem pobeliti, da se ne zaredi mrčes. Če je prostor za gibanje majhen, treba paziti, da se tudi ta preveč ne onesnaži; zato ga večkrat prekoplji in rabi pri tem tudi kaka razkuže-valna sredstva.	V. S.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Beležke.
16 popravkov raznih neresnic je morala nedavno prinesti mariborska duhovniška »Straža"4 v eni sami številki. Nalagala se je namreč do sita o celjski zadružni zvezi, o vinarski zadrugi itd. Naj bo zadovoljna, da se jo bombardira samo s popravki. Če pridejo enkrat tožbe, bo pa zopet joj in mile prošnje za odpuščanje!
u Poštenjaki pri Gospodarju so si zopet izposodili napredujake, češ da ti darujejo za Ciril-Metodovo družbo in sploh za narodne namene s&mo v vinskem navdušenju. Dasi je to prav podlo in smešno obrekovanje, vendar recimo, da je tako, in recimo da duhovniki dajejo za narodne namene samo takrat, ko so trezni. Poglejmo: naprednjaki zložijo v vinskem navdušenju vsako leto za Ciril-Metodovo družbo nad 100.000 kron, duhovščina pa je v »treznosti"' v dveh letih nabrala za obmejni SKlad krog 600 K. Kdor zna misliti, bo razumel! Slava narodnjaštvu duhovščine!
u »Opozicija" slovenskih klerikalnih poslancev. Klerikalni listi se zdaj silno bahajo, v kaki opoziciji t. j. v kakem hudem nasprotju proti vladi se nahajajo njihovi poslanci, in napadajo druge poslance, ker jim v tem baje nočejo slediti. Na ta bahanja sledeče: Kdor se spominja dozdajnega klečeplazenja klerikalnih slovenskih poslancev pred vsako vlado, ve, da ta »opozicija" mora imeti posebne zamene. In če vidimo, kako klerikalni poslanci Šušteršič, Krek in drugi hočejo naravnost strahovati druge poslance, združene v »Slovanski Jednoti", nam mora biti jasen ta namen: Šušteršič hoče na hrbtu »Slovanske Jednote" zlesti na ministerski stolec. Mi smo bili in bomo za dosledno in trezno opozicijo nasproti vladi, nikdar pa ne bomo odobravali, da bi Šušteršič, Korošec in drugi izrabljali druge slovenske in češke poslance za samoljnbne klerikalne načrte.
a Nemški narodni svet na Spod. Štajerskem je imel na Petrovo v Ptuju svoj občni zbor.
Nove pokrajinske železnice. Vlada je predložila državnemu zboru predlogo za zgradbo 33 novih pokrajinskih železnic bodisi da vlada prevzame garancijo, bodisi da se grade z državno podporo ali pa popolnoma na državne stroške. Na Štajerskem je
nameravana proga Polzela -Motnik — Nove lokalne železnice bodo dolge 720 kilometrov, zgradba bo stala 145 miljonov in država bo prispevala 95 milijonov kron.
z „Navodilo k umnemu hmeljarstvu". Tako je naslov brošuri, ki jo je v slovenščini po naročilu c. kr. kmetijskega ministerstva priredil c. kr. vi-nogradski nadzornik B. Skalick^ v Novem mestu. — Mi to delce prav toplo priporočamo našim hmeljarjem v uvaževanje.
a Slov. klerikalci v Gradcu so si ustanovili lastno delavsko društvo »Kres".
u Tritedenski dopust za čas žetve
so koncem junija nastopili vojaki, da pomagajo doma na kmetiji. 18. julija se morajo vrniti. — Čujemo. da se je vsem prosilcem ugodilo.
o Zvišanje notarskih tarifov. — Notarji so imeli te dni na Dunaju zborovanje. na katerem so sklenili, da se naj notarski tarifi postavno temeljito preosnujejo; v tozadevnem zakouu se naj pooblasti pravdnosodnega ministra, da lahko naredbenim potem zviša notarske tarife. Notarji pravijo, da morajo z ozirom na splošno draginjo tudi oni stremiti za zvišanje tarifov.
z Štajerska kmetijska družba je sklenila v zadnji seji osrednjega odbora zahtevati od države za deželo štajersko 2 milj. kron, da se odpomore grozečemu pomanjkanje krme. Družba namerava po celi deželi osnovati okrajne vrte za gojenje gozdnih rastlin. Oskrbela si je že za to denarno podporo.
o Spodnještajerskemu in koroškemu učiteljstvu! Tovariši in tova-rišice! Vsled hvalevrednega truda in stremljenja Vaših stanovskih tovarišev se je ustanovila lansko leto organizacija »Zveze narodnih društev", ki je narastla v jednem letu na 80 članic. Težak je bil začetek, mnogo je bilo ovir — toda sedaj je ustvarjen trden temelj in želeti je, da se uprav Vi, cc. tovariši in tovarišice, z vso vnemo posvetite izobraževalnemu delu na deželi in v mestih. Je Vaša častna dolžnost, da organizacija, ki se je porodila v Vaših vrstah, tudi uspeva v Vašo in narodovo čast in korist. Potrebno je, da se v velikem številu udeležit^ občnega zbora »Zveze narodnih društev" v nedeljo dne 11. julija ob
o Napredni slovenski mladeniči na Spodnjem štajerskem! V nedeljo bode predaval na občnem zboru Zveze narodnih društev v Če'ju Vaš tovariš Andrej Oset iz Št. Jurja o bodoči organizaciji narodnih mladeničev na Sp. Štajerskem. Kdor more, naj pribiti v Celje — prosimo tozadevne agitacije! Stvar je važna in čim večje bode zanimanje za njo, tem prej upamo priti na cilj. Celjski okoličan.
Mariborski duhovniški listi — vedno prinašajo razna obrekovanja, v katerih se slika naprednjake kot pijance itd. Ljubi prijatelji, če napra vimo tozadevno preskušnjo, se bo videlo, da se nikjer ne spije toliko kot v farovžih. Ali Vam naj morda povemo čedno zgodbico, kako je 5. tm. pripeljal neki izvožček na celjski kolodvor k vlaku ob V26. uri zvečer nekega duhovnika, ki se je hotel menda z vlakom peljati, a je bil tako pijan, da ga je moral izvožček spraviti z voza, in se mu je, ko ga je izpustil, zvalil za voz v obcestno blato. Prič imamo do volj! Jako vzgledno, milostljivi gospod knez in škof dr. Korošec, kaj ?!
u Nad dr. Ploja se je spravila »Straža" in »Slov. Gosp." Mi nimamo vzroka dr. Ploja braniti in zagovarjati. Omenimo samo kratko, da se spozna klerikalna »poštenost", sledeče: v proračunskem odseku je pri razpravi o italjanskem vseučilišču v Trstu- dr.
Ploj povedal vsem v odseku zastopanim slovanskim poslancem, da bo naj-prvo podal kratko iz avo o italjanskem vseučilišču v smislu sklepa »Narodne zveze", da se bo pa takoj dal vpisati kot govornik za pozneje, ko hoče obširno govoriti in zavrniti napade Marckhla in Malika. Res je Ploj tako tudi storil z vednostjo vseh slovanskih poslancev v odseku. Sedaj ga pa znani junak Gostinčar v duhovniškem »Slovencu" blati in obrekuje, češ kako slabo je zastopal slovenske koristi, ko je govoril samo 10 minut itd. Naj se potem Plojevo postopanje sodi kakorkoli resnica je, da klerikalni časopisi zavijajo resnico, če drugače pišejo.
u Še od nekod. Misel o organizaciji slov. štaj. napredne mladine, ki dela klerikalcem že sedaj sivi las, je tudi v meni obudila nade po novem življenju. Čutim, kakor zmenoj tudi vsi moji tovariši, da je nekaj v nas, kar hoče vzbukniti iz naših src kot žareč plamen, a kaj ko vem, da bi se ti plameni kaj težko, skoraj nemogoče strnili v en sam, vse premagujoč plamen. In če bi se to zgodilo, ostali bi osamljeni, zajezeni ter izpostavljeni premočnim sovražnim napadom. To vse je bilo vzrok, da sem dosedaj raje molčal. A sedaj, ko je naša mlada in čila Nar. stranka naprtila osnutek organizacije slov. napredne mladine na svoje rame, sem se oddahnil jaz in moj tovariš. K organizaciji, kakoršna se namerava izpeljati, nas pristopi takoj do 50 mladeničev. — Prav željno čakamo na njen osnutek!
Tudi napredni mladenič, u Po „zvezi napredne mladine", ki v resnici še ne obstoji, že lopka »SI. Gosp." Pravi, da ji rad prepusti pretepače. Ali morda hoče s tem ponujati snujoči se zvezi v dar kake »funkcijonarje" svoje mladeniške zveze: Žličarje itd ?? Se iskreno zahvaljujemo in odklanjamo.
, a u S pavovim perjem je okrasil ■s,Slov; Gosp." ' poslanca Roškarja. Piše, da je ta v imenu poslancev kmečke zveze storil potrebne korake zaradi preteče suše na Štajerskem in vložil z drugimi poslanci vred tozadevni nujni predlog. Mi smo prvi, ki bi — celo Roškarju — pripoznali njegovo pošteno delo za ljudstvo. Da pa se tako gizda ali da gizdati, je grdo, ker ni storil nič drugega kot dotični predlog podpisal.
c Način, kako bi vsi spodnje-štajerski Slovenci zopet skupno delovali, baje iščejo nekateri celjski »liberalci", tako poroča »Slov. Gosp." Ovira da je samo par oseb in sicer dr. Kukovec, ^pindler in Lesničar. — Prvi, ker se je čisto posvetil politiki, druga dva pa, ker bi prišla po tem »načinu" pod kap. Ne glede na to, da je slednja trditev neumnost, ker so Špindlerju in Lešničarju že bile ponujene od drugih strani razne — celo boljše — službe, — konštatirapio le, da si potem takem »Slov. Gosp." ta način skupnega dela predstavlja tako-le: napredno časopisje izgine in jaz, »Slovenski Gospodar", sem zopet edini »učitelj in voditelj" spodnještajerskih Slovencev.
u Občni zbor narodne založbe. Opozarjamo ponovno vse prijatelje našega časopisja na izredno važnost tega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo 11. tm. ob 2. nri pop. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Kdor more, naj pride gotovo. — Zvečer ima vsakdo lepo priliko se udeležiti velike Sokolske slavnosti v Sokolskem domu Gaberju.
u Razpust državnega zbora. »Slovenec", glasilo slovenske duhovščine, je prinesel nedavno dopis iz Maribora, v katerem neki brumni zve-zar zahteva od slovenskih klerikalnih
poslancev, da morajo z vsemi silami delati na to. da se državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Zakaj to? bo marsikdo vprašal, zakaj delati državi na račun že itak skrajno bedo trpečega ljudstva nove stroške, delati med narodi nova razburjenja in prebivalstvo gospodarsko še bolj pokopati?
1	no, vse za to, ker so od 7 štajerskih slovenskih poslancev samo 4 klerikalni,
2	pa naprednjaka in eden slogaš. Zvezarji hočejo imeti vseh 7 mandatov v svojem žepu. Kaj klerikalcem to, da nam vlada seka rano za rano, da nas Hochenburger tlači v pravosodni upravi in da Stiirgkh ponemčuje naše šolstvo ? To njih nič ne briga — oni hočejo imeti vseh 7 mandatov. To je njihova »narodna" politika!
u Klerikalna ljubezen do ljudstva. Češki knez Karol Schwarzenberg, eden glavnih strebrov klerikalizma na Češkem, je kot član gospodarske zbornice tej dne 26. junija pokazal vso svojo klerikalno plemenitost. Da je pohvalili vlado Bienerth-Hochenbnrger-jevo, ja naravno. Govoril je tudi proti zvišanju davka na pivo in žganje, pa ne morda iz ljubezni do ljudstva, ampak ker ima gospod knez sam več pivovarn in destilacij za žganje. Izrekel pa se je tudi progresivnemu (stopnjujočemu se) zvišanju osebnega dohodninskega davka, proti visokemu ob-dačenju graščin in proti davku na dedščine. Če povemo, da je Schwarzen-berg največji in najuogatejši veleposestnik in industrijalec na Češkem, ki ima skoro eno petino češke zemlje v svoji lasti, (seveda na desetine gradov), smo menda dovolj povedali. In če še povemo, da je ta mož v tej seji priporočal davek na inserate, na lepake, na prenos imovine vsake vrste itd., torej davke, ki njega nič ne zadenejo, pač pa ubogo ljudstvo, — smo menda dovolj povedali o ljubezni tega klerikalnega plemenitnika do ljudstva.
o Nemški vojvoda iz državice Saehsen-Koburg-Gotha namerava po poročilu »Tagesp." nekje na Štajerskem najprej najeti, potem pa nakupiti 10 tisoč oralov gozda in posestev za — lov. Koliko kmečkih rodbin bo zopet pognanih po svetu na ljubo visokemu gospodu?
Velika ljudska slaVnost i Sokolskem domu V Gaberju pri Celju V nedeljo 11. t. tn. ob 5. nri popoludne. Kdor čuti narodno, pride!
Brežiški okraj.
b Koprivnica. — Tu tavamo še vedno v srednjeveški megli. Da ta trditev ni pretirana, kaže nam dejstvo, da prihaja v župnijo cel kup klerikalnih listov. Treba pač malo več agitacije za naše napredne časopise! Vzgled nam bodi bližnja narodno-napredna Podsreda!
b Železno nad Podsredo. Mnogi pristaši »Kmečke zveze" si domišlju-jejo, da jaz podpisani pisarim in kri-tikujem gotove gospode po naprednih listih. Štel bi si to le v čast; vendar prosim, da me, dragi pristaši »Km. zveze", brez vsakega povoda ne sumničite, da jaz pišem dopise »Iz Pod-srede" v »Nar. List". Vam se niti ne sanja, kje in kdo je dopisnik! Jaz nisem ! — Vaš Josip Planine, iunior, v Železnem. —
b Iz Podsrede. Naš ljubi g. Matijče je v nedeljo 27. junija t. 1. po pridigi svoje poslušalce vnemal in njim na srce polagal, naj pridno za cerkvene potrebe prispevajo, kajti, je dejal: Tukaj imate boljšo hranilnico kakor je podsredška. — Gospod župnik, mi
poznamo nekaj vaših kolegov, kateri imajo tisočake v raznih hranilnicah naložene. Svetujte jim vendar vi, naj svoje vloge vzdignejo in cerkvam podarijo; z imeni dotičnih vam prav radi postrežemo. Pa tudi za vas bi bilo bolj umestno in pametneje, da bi tisto, kar po nepotrebnem zatožite, cerkvi podarili, ko je vendar po vašem izreku najboljša hranilnica. — Neki pobožni dopisnik naznanja v „Slov. Gosp." z dne 24. junija t. 1. o neki zaupnici za g. Matijčeta. Zakaj in od koga pa pričakujete zaupnico? Morda od faranov, s katerimi se je on zaradi previsoko računjenih pristojbin pravdal in nepo-stavne zneske vrniti moral ? Ali morda od škofijstva? Toisto je bilo svoje-časno primorano g. Matijčeta suspendirati, tako da je on dalje časa namesto ovčic — glad pasel. Če pa razni Štusi, Gašperji in druga strašila g. Matijčetu zaupnico izrečejo, ga pač ne bo nikdo za to „izvanredno čast" — zavidal.
o Prošnje, da prevzame država nase 50% vseh stroškov za ljudsko šolstvo, so odposlali v sredo g. drž. posl. Robleku, da jih predloži na merodaj-nem mestu: krajni šolski svet in šol. vodstvo na Planini, županstvo Št. Vid na Planini in županstvo Loke na Planini. —
o „Turnerska" slavnost v Brežicah se vrši' 17. in 18. julija. — Že sedaj vabijo neodrešeni brežiški Nemci od vseh strani „brate" za ta dva dni v Brežice. Upamo, da se bode za varnost brežiškega slovenstva primerno poskrbelo.
a Iz Brežic. Klepar Klobutscher ne zna slovenski; tako je izjavil v zadnji seji obrtne zadruge v Brežicah. Nič ne dene; mi Slovenci imamo v Brežicah itak zavednega slovenskega kleparja g. Z al o k ar j a.
v Podsredški klerikalciiskazujejo ljubezen in spoštovanje do svojih naprednih soobčanov s tem, da pri sre-čavanju pljujejo pred nje. Seveda se ta olika prakticira v izobraževalnem društvu! —
o Iz Kapel pri Brežicah. Dne
3.Tt. m. so odpeljali tukajšnjo koča-rico A. Vodopiuc v graško norišnico. Imela je 4 nezakonske otroke ter si je pridige o priliki misijona v Kapelah baje tako k srcu vzela, da je zblaznela. Otroke je pustila občini v oskrbovanje. Kaj pravite k temu, gospod župnik ? Ali ne bi bilo dobro, da bi si enkrat gospodje misijonarji vse svoje nesrečne žrtve v blaznicah ogledali in prešteli?	Sotlčan.
Slovenj egraški okraj.
v Iz Mute ob Dravi. Kako se potujčuje naša zemlja. Pred nekaterimi desetletji je prišel k nam znani Oton Erber s trebuhom za kruhom iz Gornjeavstrijskega. Bil je sprejet pri tukajšnjih fužinah za knjigovodja. Imel je srečo: v nekaterih letih se je pov-spel z Ungerjem do lastništva fužin. Od tistega časa naprej je začel svoje ponemčevalno delovanje v trgu in okolici, seveda ne s svojim, pač pa z denarjem nemških „bratov", katerega sta mu dala „Schulverein" in „Siidmark" na razpolago. Okolica nemška je bila tedaj vsa trdoslovenska in tržani so govorili slovenski in nemški. Erber pa ni miroval, dokler ni postal župan ua Muti, načelnik krajnega šolskega sveta, šolski ogleda na Muti in Gortini, član okrajnega zastopa itd. Ima ta človek pravo strast za častnimi mesti, katera potem seveda vse po mogočnosti izkorišča proti Slovoncem. Marnberški Scho-ber mu je sicer enkrat očital v „Marb. Zeit." štreberstvo —pa kaj to pomaga! Nam Slovencem služi ta vzgled za dober nauk, kolikega pomena je tovarna ' odločnim nemško-nacijonalnim lastni-
kom v kakem kraju. Čehi so to že zdavnej uvideli in uravnali svoje postopanje po tem; mi pa industrijo in obrt popolnoma zanemarjamo, dasi tvorita uprav ti dve stroki edino možnost, da se ustavimo nemškemu navalu in premoči.
z Umrl je v Ribnici kaplan Man-deliček.
Ptujski okraj.
p Iz Cirkovc na dravskem polju
se nam piše: Kakor ste že v Vašem 'cenjenem listu poročali, povozil je dne 26. tm. vlak Marijo Frangež iz Ja-blanj. Ker se je na brzojavnem drogu našel z dvema žrebljema pribit listek, na katerem je bilo zapisano, ,.da je F. K. nedolžen", mislilo se je s početka, da se je Frangež vrgla sama pod vlak. Žandarmerija pa j.e dognala, da je bil Franc Kmetec iz Šikol tisti, ki je zvabil Frangež, s katero je imel ljubavno razmerje, na polje, jo tam ustrelil in potem vrgel na progo. Na Kmetčevem črevlju sta manjkala ravno tista dva žre bi j a, s katerima je bil pribit gori omenjeni listek. Kmeteca, ki je hud pristaš nemškutarskega „Šta-jerca", so zaprli.
p Nasilnost „Štajerčevega" pristaša v zaporu. Eden izmed najboljših" Štajerčevih volilcev bil je Franc Ploj, trgovec v Polenšaku pri Ptuju. Ta mož bil je lansko leto radi goljufije obsojen na tri leta ječe. Ker je višje sodišče potrdilo to kazen, bili bi ga pred kratkim morali prevesti od okrožnega sodišča v Mariboru v ta-mošnjo kaznilnico. Ploj pa se je z vso silo temu protivil ter moral cel oddelek paznik pažnikov nastopiti, da so nasilnega „Štajerčijanca" ukrotili, in ga spravili tje, kamor spada.
z Rogaška železnica je imela lansko leto 123.350 K 30 v dohodkov (-|- 723 K 39 v) in 95.417 K 90 vin. stroškov (— 5.843 K 86 v). Sklenilo se je izplačati posestnikom prijoritetnih delnic 2'3% dividende, to je skupaj 28.520 K, ostanek 636 K 50 vin. pa se pripiše novemu računu. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 25. junija na Dunaju, je izjavil predsednik delniške družbe dr. Leop. Link, da stoji stvar glede zveze s Krapino ugodno. Južna železnica je temu načrtu naklonjena. Pogajanja se nadaljujejo.
a Samomor. Posestnik Loziošek v Tržcu pri Ptuju je izpil četrt litra jesihove kisline s samomorilnim namenom. Siromak se je dva dni grozno mučil, predno je izdihnil. Domač prepir ga je gnal v smrt.
o V Središču se vrši v nedeljo dne 18. jul. velik politični shod. Govorita dež. posl. g. dr. V. Kukovec in dr. A. Božič.
o Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je umrl dne 6. julija 1909. g. Anton Gre-gorec, ondotni distriktni zdravnik, po 40 letnem zdravniškem delovanju v dobi 65 let. Bodi mu lahka domača žemljica!
o Rogaško Slatino je do 2. jul. obiskalo 860 strank z 1.115 osebami.
o Narodna zavednost fantov v ptujski okolici ni po volji ptujskim nemškutarjem. Zato hujskajo v „M. Ztg." ptujsko policijo na fante, ki nosijo narodne znake, slov. trake na klobuki itd. Nekateri heilo-bratci v Ptuju gotovo hočejo novih pretepov in nesreč, pri katerih bi se seveda Nemce ščitilo, Slovence pa — obsojalo. Sicer pa je naraščajoča narodna zavednost v ptujski okolici znamenje, da bode prišel čas, ko bode ljudstvo samo uspešno krotilo ptujsko nemškutarijo. Kako, je znano.
v Iz Ptuja. Dne 27. m. m. je bila birma za mesto Ptuj. Knezoškof je bil 26. tm. nad vse slovesno sprejet. Od-
borniki „Siidmarke" so mu poljubljali roke, grof in grofica Herberstein sta se mu najponižneje klanjala in sploh je bilo, kakor da požene ves Ptuj Ma-lika v poprovo deželo ter zleze krščanskim socijalcem pod kuto. Povdarjamo, da se je ta dan vršila javna skušnja iz verouka točno ob pol 6. uri. Drugi dan je bila skušnja iz verouka za mladino iz okolice mesta Ptuja in več ko poldrugo uro oddaljene Dornave. Napovedana je bila za 6. uro. Pa glej! Bilo je že pol 7 ura, ko se pripelje premi-lostni. Kje pa je bil ? Obiske je vračal slovenski knezoškof nemškim ptujskim mogotcem, tistim mogotcem, ki so dne 13. in 20. septembra izzvali viharje, ki so tirjali slovensko kri, življenje slovenskih mladeničev! Slovensko deco smo srečavali, ko se je v mraku vračala domu. To ni prav in ni! Ali pa je morda naš slovenski otrok res manj vreden> kot otrok našega najkrutejšega sovra-ga ? Torej, prosimo, prihodnjič jednaka pravica za vse!
v Škofov obisk mesta Ptuja sedaj krepko izrabljajo nemškut. Kako gin-ljivo se berejo v — „Štajercu" slavospevi na našega g. dr. Napotnika! Nemški je govoril, nemški odzdravil na slov. pozdrav načelnika veter, društva in obsojal v pridigi „narodno gonjo" .. Ali g. škof ni čutil, da se z prevelikim bratenjem s ptujskimi nemškutarji postavlja v nasprotje k slovenskem ljudstvu ? Pa kaj — njemu mar za to! Saj še ek-sistira, hvala Bogu — kmečka zveza!
Konjiški okraj.
z Za 50% državni prispevek k
stroškom za ljudske šole ste prosili občini Okoško in Oplotniea ter krajni šolski svet v Čadramu.
v V Konjicah se je nabralo kot odgovor za „Siidmarkin" dar — 150 K za C. M. družbo. Čast taki požrtvovalnosti! —
Celjski okraj.
c Iz zgornje savinske doline. Že Vodnik je pel: glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi. — Naše ljudstvo se je pred leti z vso vnemo oprijelo hmeljarstva in marsikateri si je v časih dobrih hmeljskih cen prihranil lepe kronice. A vedno slabše je s to panogo kmetijstva, ki pa vendar potrebuje vsako leto gotovih dohodkov, ker ima vedno gotove stroške. Ker ima hmelj slabo ceno, se bomo morali oprijeti tudi drugih sredstev. Vinoreja je pri nas slaba — smo preblizu solčavskih planin in nam mraz mnogokrat spomladi mladike pomori. Redne dohodke pa nam daje sadjarstvo. Sadje se večinoma lahko proda, in če ne, ga shraniš, posušiš in imaš v zimi za hrano skuhano suho sadje, poleti pa za hladilno pijačo.
Nekdaj je bilo pri nas sadjarstvo zelo zanemarjeno. Divjih hrušek in lesnik smo že še imeli, umno sadjarstvo pa je bilo skoro neznano. Ob času nadvojvode Ivana — blagega spomina — se je osnovala podružnica ckr. kmetijske družbe, se je naredil vrt in se je okoli trga nekaj dreves nasadilo, katerih je pa le malo še ostalo. Zatem se več desetletij nihče ni brigal za umno sadjarstvo razun sedaj že pokojnega g. Ivan Lipolda, ki je na svojih posestvih mnogo žlahtnega drevja posadil. Vnemal in vzpodbujal je s svojim vzgledom. Po nasvetu takratnega, sedaj že tudi pokojnega nadučitelja g. Jakob Škofleka se je ustanovilo v Mozirju sadjerejsko društvo. Začetkoma je veliko članov pristopilo; ker pa drevje nekaj časa potrebuje, da doraste, se ljudstvo ni moglo dočakati in kmalu jih je veliko odstopilo, tako da jih zdaj menda še polovica ni ostala. Društvo še obstoji in odbor marljivo dela, kolikor mu
dppuščajo denarna sredstva, ker je malo udov, a gmotne razmere so bolj slabe. —
Z največjo vnemo in ljubeznijo do ljudstva pa deluje v umnem sadjarstvu g. nadučitelj Franc Praprotnik v Mozirju. Pred 20 leti je prišel k nam in pripeljal s sabo več sto lepih sad-oih dreves. Tukajšnji gospodarji so jih posadili na svojih posestvih po njegovih strokovnih nasvetih.
Na šolskem posestvu si je priredil g. P. šolski vrt. Kmalu je kupil lastno zemljišče in tam upeljal krasno sadjarstvo, ter ga še sedaj z veliko pridnostjo in razumnostjo goji. Iz svoje drevesnice daruje Učencem vsako leto brezplačno drevesca, ki jih starši teh na svojih posestvih posadijo. Koliko takih drevesc se je že v naši občini posadilo! Učence pridno uči sejanje pešk, umetno sajenje in žlahtnenje dreves, da dobijo otroci veselje do umnega sadjarstva in je goje, ko do-rastejo, tudi doma. Imel je predavanja, priredil je razstave na svoje stroške, da se sadje spozna in da dobi ljudstvo veselje do sadjarstva ter se kupce opozori na naše žlahtno sadje. Prete-čeno leto so 4 posestniki poslali svoje sadje v razstavo na Dunaj ter so bili vsi odlikovani, kar priča, kako žlahtno sadje pri nas raste.
Prištevati moramo torej g. Pra-protnika k najboljšim in najmarljivej-šim strokovnjakom v umnem sadjarstvu. Globoko hvaležnost čuti do njega savinsko, posebno mozirsko prebivalstvo ter ga s polno pravico imenuje očeta umnega sadjarstva.
Pretečeno leto je drevje obilo obrodilo, in kupoval je sadje g. trgovec Šuster in drugi. Od sadjerejcev pa je največ hvale zaslužil trgovec g. R. Pevec, ki je kupoval sadje od začetka oktobra 1. 1. do Svečnice t. 1. in je pokupil okoli 30 vagonov še po primerni ceni. Plačeval je 8 do 20 K za 100 kg. Mmogn sadja je spravil v denar, ki bi ga sicer ljudje ne bili prodali.
Kmetje! Delajmo, da bomo dose-zali tudi gmotne uspehe. Držimo se besed: na vsak prostorček vsadi drevo, obilno ti trud poplačalo bo! — To ti, cenjeni čitatelj, priporoča
D o b r o 1 j u b.
c Polzela. V nedeljo 25. tm. se vrši pri nas vrtna veselica v širšem obsegu. Popoldne po večernicah prikorakajo bratski Sokoli ter nastopijo na obsežnem vrtu gostilne Cimperman s prostimi vajami in vajami na orodju. Za veselico je že sedaj vse najbolje razpoloženo. Posebno veliko zanimanja vzbuja obljubljeni bratski obisk celjskih Sokolov, ki bodo skupno z našimi fanti nastopili in bodrili tako ljudstvo k narodni zavednosti, ga navduševali za narodno stvar. Natančnejši program objavimo zadnji teden. Danes pa opozarjamo slavno občinstvo iz bližnje in daljne okolice, naj ne pregleda tega veselja, naj ne pozabi priti na dan 25. tm. na Polzelo, da s svojim mnogobrojnim obiskom okrepi naš maloštevilni krog narodnih delavcev v delu za narod, ki postaja, kot že vsakdo ve, pri nas vedno težavneje.
c Iz Mozirja. Dolgo smo gruntali, kdo ima vendar toliko blaženega časa, oz. kdo je tako blažen, da lahko iz dolgega časa vsak teden blati po „Gospod." mozirske naprednjake. Danes vemo, da je to najbrž le „naš cesar — naš kralj, koruznikov slavnih mogočni vladar —In zakaj ? Zato, ker so naši gospodje duhovniki silno nehvaležni. „Naš cesar" se peha in peha za kmečko zvezo noči in dneve, a ti ljudje mu niti dela ne dado, da z dolgega časa v »Gospodarja" piše. Po naših cerkvah in kapelah stoje v ol-larji novi svetniki in svetnice, vsi
utrujnni dolgega pota doli iz nemške Tirolske od nemških kiparjev. „Naš cesar" pa v cajtunge piše! — Grda nehvaležnost. — Ljudje se pa pritožujejo, da nemški svetniki njih molitev ne zasto-p i j o, zato je pa vedno suša. — Kipar.
c Čebelarski shod. Na povabilo čebelarske podružnice Št. Jur ob Taboru je priredila čebelarska podružnica za Savinsko dolino svoje zborovanje, dne 29. junija pri čebelnjaku zares navdušenega in razumnega čebelarja Popela, ki ima krasen čebelnjak s 50 panji — polnimi medu in čebel, da je v resnici zavidanja vreden. Kdor zna, pa zna! — Predsednik g. Čulk pozdravi zborovalce ter otvori zborovanje, kterega se je udeležilo okrog 100 čebelarjev. Čebelarski potoValni učitelj in predsednik čeb. podr. za S. d. g. Černej iz Griž pojasni v prav poljudnih besedah prednosti in koristi umne čebeloreje vobče, kar nazadnje tudi praktično pokaže na enem premakljivem panju. Da pri toli navdušenih čebelarjih tudi ni manjkalo mnogo raznih zanimivih vprašanj, se samoobsebi razume. Vsem je g. podavateij točno in na splošno zadovoljnost odgovarjal.
—	Nato pokaže čebelarski mojster g. Piki, kako se ulivajo umetne medstene, ter vmes tolmači, kolikega pomena so taiste v dandanašnji umni čebeloreji.
—	Gospod predsednik se po blizu tri ure trajajočem zborovanju prav prisrčno zahvali gg. poročevalcema za njun trud, kakor vobče vsem zborovalcem za mnogoštevilno udeležbo in vstrajnost ter povabi nato tuje in nekaj domačih gostov na svoj dom, kjer jih prav gostoljubno pogosti. Hvala.
—	Prihodnjič zboruje naša čebelarska podružnica pri*Va«letu v Zgornji Ponikvi pri Št. Ilju pri Velenju in sicer 18. tm. ob treh popoldne. Čebelarji, udeležite se tudi tega zborovanja v tolikem številu kot prejšnjih!
Zum, zum!
Draiilje. V naši občini je na predvečer sv. Cirila in Metoda gorelo veliko število kresov. Pri Hrastenšeko-vem in Zidanšekovem so se tudi oglašali topiči. Podružnica sv. Cirila in Metoda pripravila je pa velikanski kres na prijaznem Svetelškovem griču. Topiči so grmeli, spuščale so se rakete in navdušeno petje v velikem številu zbranega občinstva se je razlegalo v pozno noč ter pričalo zavednost naših vrlih Drameljčanov.
c Okrajna bolniška blagajna se ustanovi 25. tm. pri gosp. Čuježu na Rečici.
c Kres na čast slovanskih blago-vestnikov so zažgali na dr. Antona Božiča posestvu Polulčani in Košniča-ni. Pri tej priliki je nabraia Franca Božič za Ciril-Metodovo družbo znesek 5 K 50 v; darovali so: Vinko Rom 1 K, Jakob Košec 1 K, Franca Božič 1 K. Davorin Božič 1 K, Anica Rom 50 v, Tonček Košec 50 v, Anton Božič 50 vin. Živeli darovalci.
c Izobraževalno društvo v Sv. Petru v Savinski dolini je priredilo 20. rožnika veselico z gledališko predstavo »Zaklad", katera se je obnesla sijajno, v gmnotnem in moralnem oziru. Veselica je bila nepričakovano krasno obiskana; našteli smo 600 oseb,
ki so posetili naše prostore. — Izrekamo jim presrčno zahvalo! Nudila se nam je prilika ogledati si podloške in gotoveljske diletante, kako lepo igrajo. Njihov nastop je zadovoljil vse cen j. gledalce, tako, da so jim neprenehoma ploskali. Gg. in gdč. diletantom izrekamo obče priznanje. Št. Pavlski godbi, ki je z svojimi mičnimi komadi povzdignila veselico, se kar najtopleje zahvaljujemo. Fantom in dekletom, ki so se potrudili veselični prostor tako krasno okinčati, bodi hvala! Gostilni-
čar gosp. Sedminek nam pa ostane v vednem spominu radi svoje gostoljubnosti. — Podložani le napravite še veselico, mi vsi prihitimo ter jo pose-timo; ne bojimo se kakega Jančiča, ki Vam konkurira. Mladina bodi zavedna, ter neustrašeno naprej! Saj gleda cela Savinska dolina na Vas !
c Roblekov govor je žalskega dopisnika „Slov. Gosp." tako „panal", da ni vedel drugo nič pripomniti, kakor pogreti staro laž o nedelavnosti hmeljarskega društva v Žalcu.
c Nemški kulturonosci so zadnjo nedeljo zopet od vseh vetrov privreli v Celje. Celjsko nemško pevsko društvo je slavilo 60-letnico, zato se je Celje »obleklo v slavnostno obleko" — veleizdajskih frankfurtaric. Da se je v nedeljo čez dan in celo noč hajlalo in razgrajalo po mestu, je samoobsebi umevno. In da so se v pondeljek gun-cale po celjskih ulicah izkrokane postave »nemških zengerjev", ki so tudi na nesramen način poštena slovenska dekleta nadlegovali, je tudi samoobsebi umevno. Istotako, da so ti zakupniki afrikanske (pardon: nemške!) kulture napadli in pretepli par Slovencev. Druge nesreče ni bilo, kakor da so pri tej skozinskozhajlarsko-vsenem-ški prireditvi pridno sodelovali tudi razni državni uradniki. Naj bi poskusil kaj takega slovenski uradnik!!
Štajerski namestnik grof Clary se je 1. tm. vozil po zgornji Savinski dolini. Ogledal si je nameravano cestno zvezo iz Solčave skozi Logarsko dolino na Koroško, s katero hoče okrajni odbor dvigniti promet za cek) Zgornjo Savinsko dolino in odpreti pot tujskemu prometu. Namestnik se je vozil z velikim avtomobilom. — v spremstvu celjskega okr. glavarja Miillerja in mozirskega župana dr. Jos. Goričarja — skozi Ljubno in Luče. Povsod je bil prisrčno sprejet. Iz Luč so se peljali v Solčavo, odtam pa so šli peš v Logarsko dolino. Pred Logarjevo hišo ga je pozdravil predsednik savinske podružnice slov. planinskega društva g. Franc Kocbek proseč ga za pospeševanje gospodarskih koriski gornje-grajskega okraja. Od tam so šli peš do Piskernika in do slapa Rinke. Namestnik so je pohvalno izrekel o delovanju slov. plan. društva. Pozneje se je podal tudi še v Gornjigrad. Ves okraj pričakuje od namestnika, ki je sam videl razne potrebe, najizdatnejše podpore pri izboljšanju prometnih sredstev in s tem posredno gospodarskega položaja prebivalstva sploh.
z Ljudska knjižnica celjske Čitalnice je izposodila tekom pol leta 2750 knjig in sicer brezplačno. To je zelo lep uspeh, na katerem se sme celjski Čitalnici in nad vse marljivemu gospodu knjižničarju ljudske knjižnice le častitati. Prosveto med narod!
čuden preobrat. Dočim so frank-furtarice na ostalih hišah v Celju ostale še 5. tm. ko se je vršilo menda največ na stroške zadolžene mestne občine in celjskih davkoplačevalcev krmljenje in napajanje lačnih zgornještajerskiji krofastih nemških bratcev, ste zginili na poslopju c. kr. davkarije in c. kr. državnega pravništva obe. V pondeljek namreč prihajajo slovenske stranke... Iz tega dejstva se vidi, da ste bili v nedeljo zastavi razobešeni samo v izzivalne namene. Ako sta imela gg. Hasenbichl in dr. Bayer v pondeljek toliko moči, da so se zastave odpravile, zakaj se pa v nedeljo nista postavila po koncu in sta mirno pustila žaliti Slovence s frankfurtaricami na državnih uradih? Iz tega jasno sledi, da morajo odločujoči naši činitelji izvajati posledice Ali res že sme zadnji privandrani nemški uradnik delati z nami, kar se mu ljubi?
z Velika narodna slavnost v Ložnici pri Žalcu. Sredi lepe 'slovenske vasi Ložnice se je vršila v nedeljo 4. julija narodna slavnost, ki jo je priredilo »Bralno društvo na Ložnici" v prid Ciril-Metodovi družbi. Zastopani so bili vsi sosednji kraji, iz Celja pevski zoor del. društva, nad pričakovanje lepa pa je bila udeležba domačinov, ki so po pravici lahko ponosni z uspehom, ki je poplačal njihov trud in neumorno narodno požrtvovalnost, da so tako lepo proslavili slovenski narodni praznik v spomin in proslavo slovenske šolske in obrambne družbe Ciril-Metodove. Na slavnosti je govoril družbin potovalni učitelj gosp. Ivan Prekoršek o pomenu Ciril-Metodove družbe, katera vrši in vodi danes našo obrambo proti nemškemu nasilju, ki nas hoče izpodriniti iz tisočletne posesti in napraviti iz nas še ponižnejše sužnje in hlapce tujih nemških gospodarjev.
o Občni zbor političnega društva „Naprej" se je vršil 6. t. m. zvečer v celjski Čitalnici. Otvoril ga je predsednik g. dr. Gvido Sernec in podal poročilo o delovanju v minolem letu, katero so vzeli zborovalci z odobravanjem in s posebno zahvalo marljivemu g. predsedniku na znanje. Blagajniško poročilo je podal gosp. prof. Jošt. V novi odbor so izvoljeni gg.: za predsednika dr. Gvido Sernec, za odbornike gg. Š. Hrašovec, dr. Koder-man, Laznik, Prekoršek, Iv. Rebek, Smertnik, Stibler in Fr. Voglar. Društvo se ukvarja pridno s podrobnim narodnim delom zlasti v nemških in nemškuta^skih občinah; zato iz taktičnih ozirov ne objavimo podrobnega poročila.
a Čast Arjevaščanom. Ob priliki slavnosti sv. Cirila in Metoda na Liož-nici dne 4. julija smo videli Ložničani, da nas je obiskalo črez 50 Arjevašča-nov. Slava jim, ki so prišli tako pol-noštevilno ohhajat naš narodni praznik, dali so nam poguma, sebi pa najlepšega zadostila v spolnjevanju svetih narodnih dolžnosti. Ko bo v Arjivasi dne 1. avgusta velika veselica v prid zavedni požarni b.ambi arjevaški, vse tja doli — staro in mlado, od blizu in daleč, da se poveselimo med njimi — in jih tako navdušimo v še pogum-nejše naroane bojevnike.
a V. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, o rasti hmelja v Savi nski dolini. Od našega zadnjega poročila deževalo je dvakrat prav izdatno, nebo je bilo večinoma oblačno. Od nedelje pa imamo zopet lepo, toplo vreme — le noči so bile občutljivo hladne. Ni opazovati, da bi bilo škodljivega mrčesa manj, in vkljub vsem oviram je hmelj v rasti le nekoliko napredoval. Povpraševanje po lanskem hmelju je precej živahno in se je danes prodala partija — kterih pa ni več mnogo po Savinski dolini — po 30 K za 50 kg. V predprodaji pa se hmeljarjem ponuja 100 K za 50 kg novega hmelja;, takšne ponudbe pa se ne sprejemajo — ampak odklanjajo.
z Poročil se je 4. t. m. g. Franc Potočnik, mizar v Št. Pavlu pri Preb. z gdč. Faniko Ovničevo iz Griž. Bilo srečno! — Pod geslom: »Svat, ki na slovenski zemlji najmanj krone ne daruje za Cirila in Metoda, Slovenec se ne imenuje" se je nabralo 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Pod geslom: »Ta nikdar ni slovenski svat, ki nič ne da za »narodni sklad" 5 kron. Vrlim narodnjakom našo zahvalo!
o Ciril-Metodova slovnost v Trbovljah. Letos ste priredili moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda »pri Špancu" na predvečer slov. narodnega praznika prav čedno domačo veselico, ki je bila jako dobro
obiskana in bode vrgla družbi tudi lep gmotni dobiček. Dopoldne je sicer marsikdo kimal z glavo, ko je gledal oblačno nebo in si mislil, da bo veselica kakor lansko leto nekoliko »mokra". Popoldne pa se je zjasnilo in slavnost se je vršila na vrtu ob najlepšem vremenu. Naštejem kar po vrsti posamezne točke slavnosti: Pevsko društvo »Zvon" v Trbovljah nam je zapelo mnogo prav čedno naštudiranih in lepo podanih pesmi; spočetka bolj umetne, pozneje pa naše stare znanke, narodne pesmi. G. pevovodju Mollu in vsem pevcem zaslužen^ priznanje. Ta nastop je jasno pokazal krasne sadove enoletnega dela! — Urednik Lešničar je v kratkih besedah očrtal potrebo in namen naše šolske družbe in navduševal na delo za njo. Za zabavo sta izborno skrbela g. Rozin s svojim »skrivnostnim šotorom", ki je vzbujal neizmerno mnogo smeha. Vspored se je neprestano menjal; enkrat za gospode, enkrat za dame, enkrat nove senzacijske slike — obiskovalci in lepe obiskovalke so se samo čudile, da ni bilo — ničesar videti. Bila je menda v šotoru slaba razsvetljava ali kaj. G. pristav Vučnik je nastopil kot »amerikanski slikar". Kdor je videl, kako so nastajali pod njegovimi spretnimi prsti na papirju tipi »zadovoljnega krčmarja", »novopečenega rekruta", »hudega narednika", »zadovoljnega kapucinarja", »največjega prijatelja Slovanov" (Bis-marcka) — ta se je moral smejati in ob jednem umetnika občudovati. Cvetlični šotor je s hvalevredno vnemo oskrbela gspdč. Rezika Pustova; pri prodajanju so ji pomagale gspdč. Spe-sova, Gutsmandlova in Ocepkova. V šotorju za kavo, likerje itd. so ljubeznivo stregle številnim gostom gospa Kuharjeva in gospodični Cimperškova ter Gorjupova. Pri vhodu te je oskrbela z vstopnico gospdč. Ruska Fran-kovičeva. Nekaj novega za Trbovlje je bilo tekmovanje lepotic. Zvečer smo zvedeli, da so bila prisojena darila gspdč. Gusti Krasnikovi prvo, Spes Katici drugo in Eli Gustmandlovi tretje.
—	Godbo so vstrajno in požrtvovalno oskrbovali domači fantje, za kar jim gre posebna zahvala. Zvečer se je pa zabaval vsak po svoje: mlajši svet je plesal, starejši si je pa poiskal prijetno družbo za domač- razgovor. Največ smeha je bilo v prvem nadstropju, kjer je g. Vučnik pokazal, da je poleg izbornega slikarja še boljši humorist.
—	O mraku se je zažgal na strmem griču nad vasjo velik kres; topiči so pokali, da je odmevalo daleč tje pod skaloviti Kum! Slavnostni prostor je istočasno razsvetil bengalični ogenj in rakete so švigale visoko proti jasnemu nebesu. — Minula nedelja je znova v malem dokazala, da se narodni Trbo-veljčani pridno gibljejo. Živeli!
o Kres na Gradu. Kakor običajno vsako leto, so celjski Slovenci tudi v nedeljo zažgali na Gradu, svoj kres. Občinstva se je nabralo lepo število. — Godba je zasvirala nekaj komadov in pevci so zapeli par pesmi. Umetalni ogenj je oskrboval g. Bouha. V navdu-šujočih besedah je orisal g. Ivan Prekoršek pomen kresov kot znakov naše narodne zavednosti, obenem pa kot oznanjevalcev nevarnosti, ki nam preti od prodiraj očega nemštva in ki nas vspodbuja k enotnemu odporu in boju proti tujemu navalu. Naj bi navdušenje pri kresovih ne ugasnilo ž njimi vred, ampak naj bi plamenelo v naših srcih naprej in se kazalo v podrobnem praktičnem narodnem delu. — Po kresu se je vršila v Skalni kleti ljudska veselica. Ljudstva je bilo natlačeno polno.
—	Z Grada se je videlo na razne strani množice kresov, gotovo blizu 100, več kakor katerokoli leto dozdaj. Lepo znamenje slovenske zavednosti.
Osobito mnojo kresov je bilo na vojni ško stran.
d Laški okrajni zastop. 26. m. niše je vršila prva seja novoizvoljenega laškega okrajnega zastopa. Za načelnika je izvoljen dr. A. Mravlag, za njegovega namestnika nadučitelj Va-lentinič, v okr. odbor pa Tentschert iz Trbovelj, Diermayr iz Hrastnika, župan Weber iz Laškega trga, Stegenšek iz Tevč in Moser iz Zidanega mosta. Na hvalo neznačajnosti dveh slovenskih volilcev iz veleposestva in onih možakov, ki so v skupini kmečkih občin navzlic paroli, da se ne voli, vendar vprilog Nemcem volili, nadalje na hvalo naši ljubeznjivi vladi in njenim celjskim organom, bode gospodarilo še nadalje v popolnoma slovenskem okraju nekaj privandranih tujcev in domačih odpadnikov. Žalostna nam majka!
d Iz Žalca. Resolucijo za 50% državni prispevek k stroškom za ljudske šole je sklenil občinski odbor trg Žalec ter ga izročil »Slovanski enoti".
a Vlak je povozil pri Ponikvi ob Južni žel. minulo nedeljo opoldne 70-letnega prevžitkarja Miha Slatenška. Bil rje malo gluh. Šel je navzlic zaprtim zavornicam čez progo; v tistem hipu je prišel vlak in stroj je zgrabil starca ter ga vlekel 10 m daleč. Glavo mu je razbilo ic strgalo meso iz celega telesa.
o V Bočni pri Gornjem gradu
so zmagali pri občinskih volitvah klerikalci.
z Iz Šmarja pri Jelšah. Minuli petek je obgrizel nek pes dimnikarjevo soprogo g. Šafarjevo na roki. Odpeljali so jo v celjsko bolnišnico.
a Drž. posl. Marckhl proti Sa-vinčanom. V vladni predlogi za nove pokrajnske železnice je tudi proga P o 1 z e 1 a - M o t n i k , ki bi naj bila začetek toliko zaželjene zveze Polzela-Kamnik, za katero se je, kakor ztaano, posebno goreče potegoval domači poslanec Roblek. Stala bi zgradnja te proge okroglo 3,600.000 K. Zahteva po tej železnici je stara stvar in sega že 20 let nazaj. Ker pa teče po slovenskem ozemlju, se je takoj oglasil celjski državni posl. Marckhl proti njej. V nemškonacijonalnih listih celo napada nemške ministre, zakaj so kaj tacega privolili (?), kar pomen ja »koncesijo" Slovencem. Ako bi bil trg Vransko — nemškutarski, pa bi bila mirna Bosna! Svarimo sicer g. Marckhla pred vsako tako hujskarijo proti potrebam Savinčanov; naj se spominja, da je celjski državni poslanec in da živi Celje od Savinske doline! Sicer nam je hujskanje proti železnici, ki bi neposredno koristila Celju, nerazumljivo.
& Poslanec Ježovnik je vložil 2. tm. mnogo pritožb županstva Kokarje na razna ministerstva radi kršenja čl. 19 državnih osnovnih zakonov. — Vrh tega je 2. tm. vložil prošnjo županstva mozirske okolice, krajnega šolskega sveta in šolskega vodstva v Mozirju, da prevzame država nase 50 odstotkov vseh stroškov za šole.
a V Št. Petru v Sav. dol. zadnjič ni pričelo goreti pri g. Kozmelju, temveč pri Kovačevem Naceljnu.
z Vinogradi na Tinskem so letos izvanreano polni. Ako ne bode kake ujme, bode sila mnogo vina. Samo kam bomo z njim, ker še lanskega pridelka nismo prodali? Mnogi posestniki točijo sedaj vino pod vejo po 40—48 vin.
v Drzno izzivanje. Že zadnjič smo izrazili veliko nevoljo slov. prebivalstva v Celju in okolici, da je bila na hiši, kjer je nameščena davkarija in pa državno pravdništvo, razobešena frank-furtarica. G. Hasenbichl in dr. Bayer se nista čutila dolžna posredovati pri mestnem uradu zaradi takega nečuve-nega izzivanja; nasprotno, 4. t. m. ste viseli na hiši dve fraukfurtarici in
menda naznanjali, da je vhod v državne urade pristopen samo Nemcem. Treba bode zares primernih korakov na pristojnih mestih!
0	Nove podružnice Ciril Meto-dove družbe na Štajerskem se snujejo v Št. Pavlu, Gaberju pri Celju, Središču in Št. Vidu pri Planini. Pravila podružnice v Št. Pavlu so že vložena v potrjenje. Po prizadevanju gdč. Olge Zanierjeve in g. nadučitelja Vi-dica je pristopilo podružnici že okoli 40 članov in članic. Pravila podružnice v Gaberjih, ki bo imela svoj sedež v »Sokolskem domu", so tudi že vložena v potrjenje.
z V Ar j i vasi se bode vršila dne 1. avgusta t. 1. ob priliki blagoslav-ljenja novega gasilnega doma velika veselica, na katero se že danes najvljudneje vabi. Prosi se vsa bližnja društva, da jemljejo ta dan s svojimi prireditvami blagovoljno v poštev.
v Petelin napadel otroka. Triletno Angelo Tomšek pri Sv. Urbanu, obč. Slivnica pri Celjn, je napadel domači petelin in ji s kljunom tako poškodoval levo oko, da je zgubljeno. — Deklico so spravili v celjsko bolnišnico.
v Nesreča v tovarni. Težke poškodbe je dobil pri delu v Prymovi tovarni na Polzeli 16 letni delavec Rudolf Strnad. Strlo mu je desno roko nad komolcem in stisnilo oprsje. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
v Podpora. Zaradi lanske suše še dobita šmarski in laški okraj K 4500 podpore. Pazite, da vsega ne pobašejo klerikalni župani in župniki!
Ljutomerski okraj.
*
1	Malanedelja. V 25. številki »SI. Gosp." zdihuje nek mladenič, da je pri Malinedelji narodno življenje zaspano, ter kliče mladeniško zvezo na pomoč, da bi nam poslala svojega govornika, ki bi nas k najmarljivejšemu narpd-nemu delovanju vzdramil. — Tefnu ponarejenemu mladeniču povemo enkrat za vselej, da si od njega Malonedelj-čani narodne mlačnosti ne damo očitati. Da je malonedeljsko občinstvo delavno in narodno zavedno, pričajo naša lepo procvitajoča društva, kakor kmet. bral. društvo, posojilnica, kmet. podružnica, čebelarska podružnica in zadruga, ktera slednja ne deluje vsled raznih neprilik, česar pa Malonedelj-čani niso krivi. Že iz tega je razvidno, da imamo Malonedeljčani železno voljo si izboljšati naš narodni in gospodarski položaj, kar se bo tudi zgodilo. ako vstrajamo brez sovraštev in političnih prepirov v složnem delovanju v blagor našega ljudstva. Dvomimo pa, da bi nam mladeniška zveza s svojim govornikom kaj zboljšala gospodarsko ali narodno stališče, ker se dosedaj nismo prepričali, da bi gospodarsko ali narodno po drugih župnijah bolje napredovali, kakor pri nas, dasiravno imajo že vsake baže zveze. Hujskajo-čih govorov pa v naši dosedaj mirni župniji ne trebamo, pač pa bi potrebovali drugih govornikov, da bi nas gosto obiskovali, namreč gospodarskih in vinarskih učiteljev, da bi nas s svojimi tehtnimi in poučnimi govori napeljevali in vspodbujali k izboljšanju našega kmetijstva oziroma vinarstva, ker le tem potom dosežemo gospodarski blagostan, in ljudstvo, ktero gospodarsko dobro stoji, je tudi narodno neomahljivo. — Teh shodov se torej udeležujmo, dragi mladeniči, z vso vnemo, ter si zapomnimo zlate nauke in navodila, ki nam jih dotični strokovnjaki podajo; to nam bo koristilo v našem bodočem življenju, ko bodemo sami svoji gospodarji! — To brezpomembno tekanje iz kraja v kraj, pri čemur se zapravlja zlati čas in krvavo pripravljeni denar, pa bi naj v obče vsi slovenski mladeniči opustili, ker je
popolnoma brez koristi za njih bodočnost. — Torej, dragi »Mladenič", mesto da našo narodno mlačnost v svet trobiš, ako si domačin vstopi v eno ali drugo domače društvo, tu imaš priliko svojo spretnost in umnost v blagor našega ljudstva pokazati, tu ti je odprto polje in ljudstvo ti bo hvaležno; ako si pa tujec, te naše zadeve popolnoma nič ne brigajo, raje pometaj sam pred svojim pragom! — Govornikov mladeniške zveze in kar je še takih zvez, pa ne potrebujemo, ker nočemo tistih razburjenj in sovraštev in zdražb, ki po sosednih krajih tako bujno procvitajo, a narodna zavest pa rapidno propada.
z Iz finančne službe. Deželno linančno ravnateljstvo je imenovalo davčnega oficijala Franca Kranjca za davčnega upravitelja in asistenta Karla Živka za davčnega oficijala.
1 V Kokoriče pri Sv. Križu. Izjavljamo, da g. Ivan Nedelko ni pisal dopisa v »Nar. L." št. 30. iz Kokorič. — Uredništvo.
1 Bučečovci. 20. m. m. so se pri Gubini stepli, ker je Fr. Kolmanič v pijanosti izzival. Zato sta ga Šijanec in Štiblar pretepla in rabila pri tem nož in stolove nogače. Stvar se bo doigrala pred okrožno sodnijo v Mariboru.
Mariborski okraj.
o Novi travniški sovražnik. —
Poleg suše so napadli pesniške travnike v šentlenarčkem okraju v Slov. gor. ogerci (ličinke) rujavega hrošča v tako obilnem številu, da jih pretijo s svojim požrešnim delom uničiti. — Ta mrčes požre travniške korenine docela, trata se kar lušči od zemlje, na kateri mrgoli nebroj dobro rejenih belih oger-cev. Te nevarne lise po travnikih se že vidijo od daleč. Posestniki pravijo, da bodo morali travnike preorati in z znova posejati. Učenjakom bode treba misliti na primerna sredstva proti temu škodljivcu. Prizadetim kmetom je nujna pomoč silno potrebna. Ubogi kmet, kaj vse le pride na njega!
z Iz Maribora. »Mariborski Sokol" je priredil v nedeljo, dne 4. t. m. večerni izlet k Sv. Urbanu nad Mariborom, katerega se je udeležilo izredno veliko število mariborskih dam in gospodov (krog 140). Na vrhu se je prižgal kres v spomin sv. Cirilu in Metodu. Po ognju se je zbralo še obilo domačega ljudstva iz sosednih občin. Kmalu so zaplapolali kresovi kroginkrog po vrhovih Kozjaka, Pohorjib, Slovenskih goric, celo na Boču in Rogački gori. Z vrha Sv. Urbana pa so še naznanjale rakete, umetni ogenj, bengalična luč in glasne narodne pesmi slavo prvih boriteljev za slovanski jezik. Br. P. je povdarjal v kresnem nagovoru četveri spomin naših kresov;
1.	spomin bratov sv. Cirila in Metoda,
2.	spomin onih njunih naslednikov, ki so delovali in se žrtvovali za naš narod,
3.	simbol tistega ognja, ki plapola v navdušenih slovenskih srcih, 4. znamenje, da je to vse še naša zemlja, s katere nas ne more odriniti noben sovražnik. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabrala lepa vsota. Končno je izvršil »Mariborski Sokol" ob kresu nekoliko telovadnih vaj, iger in skupin.
Na zdar!
o Umrl je na svojem posestvu v Slivnici pri Mar. nekdanji katehet (od 1. 1873 do 1903) na mariborski realki g. Fr. Brelih. Zadela ga je kap.
o Z vlaka je skočil bi. Studenc pri Mariboru 18 letni delavec Plattner. Obležal je mrtev.
Poboj. V Gornji gorici pri Račah je v nedeljo zvečer v gostilni nastal prepir, v katerem je dobil Franc Soršak, tovarniški delavec, več ran po glavi in hrbtu.
v Ogenj. Zgorela je 1. tm. ponoči^ liša posestnika Hedla v Metavi bi. Sv Petra pri Mariboru. Ker je zgorelo tudi mnogo obleke živeža, posteljine itd. je škoda poldrugi tisoč kron.
Samomor. V Dravo je skočil 27. jun. v Mariboru 52 letni delavec Ignac Krejac ij Št. Petra v marib. okr. Dr. Jurič iz Studenc in realec Zagoda sta ga sicer takoj s pomočjo čolna rešila, vendar so bili vsi poskusi za oživljenje moža že zastonj. Vzrok je neznan.
d Hočka mlekarna bo od 1. jul. naprej prodajala v Mariboru nepo-sneto mleko po 22 vin. liter.
z Zaprli so v Gomilici pri Spil-feldu celo viničarsko rodbino Veg zaradi suma, da so ponarejali bankovce.. Sin Vincenc je namreč v Mariboru hotel izdati ponarejen 50 kronski bankovec, pa so ga dobili in zaprli.
jfttVke iz sloftistfh frajd.
d Velika nesreča se je pripetila na praznik sv. Petra in Pavla v Veli-kovcu. Pripeljal se je v mesto ugledni posestnik Anton Hermeter p. d. Lavre iz Šmarjete. V mestu skoči konju neki pes v nozdrvi, konj se splaši, voz se prevrne, in posestnik in hlapec padeta v izložno okno nekega mesarja, razbijeta veliko šipo ter se silno poškodujeta. Hlapec je umrl še isto popoldne;, zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Posestnik Lavre pa je 30. m. m. umrl v bolnišnici. Lavrejeva hčerka, ki je tudi bila na vozu, se je k sreči le malo poškodovala.
z Kmečka banka v Gorici ima 15. t. m. izvanredni občni zbor.
z Tržaški Slovenci in poljedelski svdt. Pod:nca dr. Rybaf in dr. Ploj sta bila te dni pri poljedelskem ministru dr. Brafu in sta se pritožila, da se je pri zadnjem imenovanju v poljedelski svet popolnoma prezrlo tržaške Slovence. Minister je odgovoril, da ima po pravilih za poljedelski svet le italijanska kmetijska družba pravico do pošiljanja svojega zastopnika vanj; obljubil je, da bode s spremembo pravil poskrbel, da se bo v prihodnje upoštevala tudi slov. kmetijska družba.
a Pri občinskih volitvah v Mostah pri Ljubljani so združeni na-prednjaki vrgli dozdajno klerikalna gospodarstvo in si priborili 14 izmed 18 odbornikov.
a Živinorejski družbi v Selcih je dovolilo poljedelsko ministerstvo 3000 K podpore za nakup plemenskih živali
d Učinki ljubosumnosti. Pri Sv.
Miklavžu pri Ihanu sta živela zakonska Kopač vsled obojestranske ljubosumnosti v vednem prepiru. Dne 18. t. m. popoldne se je mož vlegel v travo in zaspal. To priliko je porabila njegova boljša polovica ter ga polila z petrolejem in zažgala. Sosedje so strgali z njega obleko in ga polili z vodo, a kljub temu je dobil tako hude opekline, da je drugi dan umrl v ljubljanski bolnišnici. Ženo so zaprli.
u Aretirali so v Trstu dezerterja Franca Hammerle, rojenega v Gradcu; služil je v Trstu, kjer je dezertiral. Ujeli so ga in ga obsodili v ječo v Ljubljano. Tudi tu je ušel in prišel opet v Trst, kjer so ga spet ujeli.
a Občni zbor kmetijske družbe za Kranjsko se je vršil 5. t. m. Klerikalci so se že celo leto pripravljali, da bi dobili družbo popolnoma v svoje roke. Zato so sklicali občni zbor na pondeljek, češ ta dan učitelji morajo biti v šoli. Komedija se jim je ponesrečila. Navzočih je bilo namreč najmanj polovica naprednjakov, ki so občni zbor, kateri je bil nepravilno sklican, preprečili. »Slovenec" zato grozi, da se bodo izvršil« s kmetijsko družbo v kratkem času potom zakona take izpremembe, da bo.
kmetijske družbe v tej obliki konec in da nobeden „liberalnih kričačev" ne bo dobil več vstopa v kmetijsko stanovsko družbo. — Kakor poroča „Slov. Narod", so imeli klerikalci za volitve, ki bi se imele vršiti na občnem zbnru, kandidatno listo: 1 kanonik, 1 župnik, 1 odvetnik, 1 penzijonirani stotnik in b koncu za nameček 1 kmet.
v Toča je silno pobila v goriški okolici. Oškodovani so zlasti vinogradi. — Na Krasu pa imajo zelo veliko kobilic. Kmetijski uradniki pri deželni vladi goriški so pa sedaj odkrili, da so kobilice dobile naravnega sovražnika, neke vrste nalezljivo gobo, ki jih uničuje kakor znana strupena goba „em-pusa muscae" jeseni muhe. Zlasti se opaža' to v štanjelski okolici. Sedaj nameravajo to gobo umetno širiti ter na ta način kobilice pokončevati.
v 80 letnico je praznoval 26. jun. goriški dežeini glavar dr. Pajer. Mož lahko z zadovoljstvom gleda na svoje polstoletno delovanje v prid laški stvari na Goriškem. Goriški Slovenci mu samo želijo, da bi svoja zadnja leta v miru preživel in se umaknil v zasluženi pokoj.
u Sloversko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani je slavilo 27.. 28. in 29. junija 25-letnico svojega obstanka. Do tisoč slovanskih gostov (Čehov, Hrvatov in Slovencev) je prihitelo iz raznih dežel. — Slovenski klerikalci so slavnost bojkotirali, — pa se ni nič poznalo!
v Sijajna manifestacija sokolske misli se je vršila minulo nedeljo 4. tm. na Opčinah pri Trstu. Tržaški Slovenci, ki so pri zadnjih občinskih volitvah pokazali tako žilavost in moč, so se hoteli odpočiti od izvršenega dela in se razveseliti. Zato se je priredil v okolico tržaško, na Opčine, sokolski zlet in ljudska slavnost. Udeležba je bila o-gromna. Kakor nam potrjuje očividec g. dr. Gvidon Sernec, ki je bil tamkaj kot zastopnik štajerskega Sokolstva in Sokolske zveze, je bilo navzočih do 8000 ljudi. Na slavnostnem prostoru je došle pozdravil starosta tržaškega Sokola dr. Rybaf. Dejal je med dragim: Za sedaj še, dragi bratje, vas nismo mogli sprovesti v mesto doli, ali če se bomo tako množili in napredovali, pride čas, ko vas bomo mogli ob slični priliki sprovesti tudi v mesto. — V imenu štajerskih Slovencev je odzdravil dr. Gvidon Sernec, ki je v vznesenih besedah slavil tržaško Slovenstvo. Trža-čani ste — pravi — tudi nam štajerskim Slovencem, kjer pritisk nemštva še ni bil tako ljut ko sedaj, pokazali, kako treba vršiti narodno delo. Pokazali ste nam, da treba zidati od temelja — vširokih masah. Zato vzklikam na tem mestu: Živela vaša „narodna delavska organizacija!" S tako organizacijo bomo morali začeti v Celju in Mariboru, po tem bo tudi naš položaj ^drugačen. — Nemška nevarnost je velika za ves naš narod. Nemški most do Adrije ni več utopija — to je nemškonacijonalni program. A konec temu mostu ima biti v Trstu. Vaši Nemci so imeli sicer na zadnjih volitvah klavern nastop in vse nemštvo v Trstu je umetno. Ali to nemštvo je pospeševano od vlade. Nemci v Trstu so bogato oskrbljeni s šolstvom, a slovenskim masam ne dado niti jedne šole. V teh šolah hočejo slovenske otroke ponemčiti. V tem je nemška nevarnost. To nevarnost prečimo s sokolsko organizacijo, po Tyrševem geslu: pov-zdigajmo narod duševno in telesno. — Govoril je še. tajnik Sokolske zveze Kajzelj. Vsi govori so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem. Telovadci so želi za svoj nastop obilo pohvale, in ljudska slavnost se je razvila neprisiljeno ter je bila, kakor pravi „Edinost1',
kakor bajna pravljica iz tisoč in ene noči. — Tekom dneva in večera je bilo o mestu od Italjanov napadenih in ranjenih tudi več Sokolov. To italjanski stvari gotovo ne bo na kflrist. — Slavnost na Opčinah je pa stotinam in tisočem slovenskih Ijadi dala nov pogum, vlila novo zavest naše sile in našega napredka kot posledice podrobnega narodnega dela.
Zadnji dopisi.
Gotovlje. Kmečka zveza je tudi našega fajmoštra čisto zmešala. Tukajšnja posojilnica je od neke stranke zahtevala, naj se njeno posojilo vknjiži. Stranka je brž letela fajmoštru tožit. Res se ji je posrečilo, da ga je pošteno nafarbala. Preskrbei je, da je neka K, ki stanuje v njegovi hiši ia vse tako stori, kakor „gospod" velevajo, vzdignila svojo hranilno vlogo, s katero je tista Lizika plačala svoj dolg pri posojilnici. Če bi stvar imela tukaj svoj konec, bi mi molčali. Toda iz tega je zadnji Slov. Gosp. skuhal in zmazal lažnjiv, prav hudoben napad na pošteno domačo posojilnico. Na posojilnico, katera je že prav lepe zneske darovala za domače cerkvene in druge dobrodelne namene. Toraj tako se izvršuje program Kmečke zveze. Če bi g. faj-moštar ne poslušal vedno hinavskih ženskih jezikov, pa bi se bil raje obrnil do posojilniškega načelnika, bi mu ta že dobro pojasnil, zakaj se je zahtevala tista vknjižba. Še več. Zna-biti bi mu bil celo razkril, v kako čudni zvezi je ta oseba, zaradi katere je g. fajmoštru skipela „zvezarska" strast, s sedmo božjo zapovedjo. Kot dušnega pastirja bi ga moralo to zanimati, gotovo bolj, kot krivični napadi na domači denarni zavod. Pa je že tako na svetu! Postavili smo moderne farovške svinjake, krasno kaplanijo, dva oltarja, nov zvonik. Plačevali bomo, da se bomo Bogu smilili. Za zahvalo se nas pa po klerikalnih časnikih vlači. Ali je to tudi v programu Kmečke zveze ? Kar se pa K. tiče, pa le g. fajmošter glejte, kako bo prišla zopet do svojega denarja. Nazadnje bo pa vendar potrebna nesrečna vknjižba, ki vas je tako neusmiljeno razburila.
u Nemškutarski „Štajerc" — podruž-nica „Sudmarke." — Kaj je „sudmarka"? „Siidmarka" je zraven nemškega ,.šulferajna" Slovencem najnevarnejše in najbolj sovražno nemško društvo. Dočim lovi nemški „šulferajn" slovenske otroke v nemške šole, spravila se je „sudmarka" na slovenske posestnike, na slovenske obrtnike itd. Namen nemškega „šnlferajna" je torej oropati slovenske otroke njihovega slovenskega mater-nega jezika, namen „sudmarke" pa oropati slovenske posestnike njihovega posestva, njihove materine zemlje! Ako na pr. kupi ..sudmarka" slovensko posestvo, ga ne proda več nobenemu Slovencu, pač ga pa da iz „nemškega" raj ha privan-dranemu nemškemu kmetu — skoraj zastonj, samo da tako izpodrine Slovenca z njegove rodne zemlje in naseli tam Nemca! Laž je torej, da „siidmarka" brani le nemško posest, ravno tako je laž, da nemški „šulferajn" skrbi le za nemške otroke. V „šulfe-rajnskih" šolah je skoraj polovica slovenskih otrok, vendar se tam ne sme izpregovoriti niti ena slovenska beseda! Ptujski „Štajerc", ki živi od podpore „sudmarke" in „šulferajna", seveda mora hvaliti v svojem lističu vsakega nemca in nemškutarja ter se zavzeti za nemške šole! Glavni stebri „Štajerca" pek O mig, odvetnik dr. Plachky, dr. Del-pin so člani „slidmarke" in
šulferajna". Na shodih teh društev snujejo in tuhtajo načrte, kako bi mogli vse Slovence čimpreje uničiti, v „Štajercu" pa se hlinijo in hočejo biti prijatelji slovenskega kmeta! — Pri zadnjih volitvah v ptujski okrajni zastop so se še našle sicer med slovenskimi veleposestniki kukavice, ki so volile pristaše velikega nemca Orniga, toda pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah dobil je pa Ornig s svojim ,Štajercem' vred tako krepko zaušnico, da si bode pomnil, kaj se reče iz Slovencev se norčevati.
Razne
d Škandali v madžarski dekliški šoli. V dekliški šoli v KOrmoczbanja so zasledili strašn* nravne škandale. V disciplinarni preiskavi zaradi nrav-nih hudodelstev nad šolskimi dekleti s'o ravnatelj in več učiteljev. Očetje oskrunjenih deklic so že lani vložili pritožbe pri županu, a on ni nič ukrenil. Zato je tudi on v preiskavi. Dežela „viteštva"!!
z Strašen prizor. V nekem zabavišču v Parizu je amerikanka Liva nastopala kot krotiteljica krokodilov. Dne 1. t. m. zvečer pa jo med predstavo nakrat zagrabi eden največjih krokodilov za desno roko. Naglo je zgrabila Liva z eno roko za revolver in žival ustrelila. Šele potem se je posrečilo jo osvoboditi. Roka je bila popolnoma zdrobljena.
u Roman princezinje — vnukinj« avstrijskega cesarja. Pred kakimi 15 leti se je 19. letna bavarska prin-cezinja Gizela zaljubila v mladega poročnika barona Seefrida. Seveda so bili starši silno proti, zato sta zaljubljenca pobegnila v Italijo. Starši so hčerko zavrgli. Ker nista imela sredstev, sta se podala iia Dnnaj in prin-cezinja si je izprosila, da je smela pred cesarja. Vrgla se mu je pred noge in g;a prosila, naj ji oprosti, ker siluo ljubi svojega moža. Vladar ji je takoj obljubil pomoč. Dal jima je apa-nažo, vzel Seefrida v avstrijsko vojsko, %u dal naslov grofa in jima podaril •*hišo. Konečno je pregovoril tudi starše, da so se omečali, in zdaj sta se Seefrad in princezinja z otroci vred preselila v Mooakov.
V Mesini se je 1. tm. zjutraj čutil zopet precej močen potres. Sesulo se je več že nanovo sezidanih hiš. Med prebivalci vlada velik strah.
u Učiteljevo maščevanje. V neki švicarski občini je bil z 100 proti 97 glasom odklonjen predlog na zvišanje plač učiteljem od 1600 na 1700 frankov. Posebno je rohnel proti temu neki z otroci bogato blagoslovljeni oče. Pozneje je pa s strahom vprašal učitelja, ki je osivel v službi, ča se bo pač zdaj na njegovih otrocih maščeval. „Ne, moj dragi", pravi učitelj, „moje maščevanje je to: delal bom, da bodo tvoji otroci bolj pametni kot si ti.
Nazadovanje obdelanih kmečkih posestev na Zg. Štajerskem. Klerikalni drž. poslanec vitez Pantz je napisal brošuro, katera kaže žalostno nazadovanje števila kmečkih posestev in kmetov na Zg. Štajerskem. Iz 1. 1903 in 1904 pravi statistika, da se je na Zg. Štaj. prodalo skupaj 727 kmečkih posestev z 7.034 ha zemlje; nad polovico so pokupili veleposestniki, jedno petino trgovci, jedno desetino razkose-valci kmetij. 80 odstotkov te zemlje se je pa spremenilo v lovišča; polja in travniki so se odtegnili svojemu pravemu namenu v zabavo veleposestniškim in trgovskim lovcem. Kako nazaduje
število kmetov v okolišu okrožne sod-nije v Ljubnem kažejo sledeče številke: 1. 1880 je bilo 17.576 kmečkih posestnikov, 1. 1890 11.396 samo še 10.917, torej v kratki dobi 20 let za celih 37'8 odstotkov manj. Zanimivo bi bilo enako statistično preiskovanje razmer na Sp. Štajerskem. Morda bi dalo po treznem prevdarku in študiju drugačen pravec naši sedaj vladajoči politiki.
Listnica uredništva.
D rami je: Danes res nemogoče. Je tudi škoda deliti. Pozdrav!
Loterijske številke.
Trst. drie 3. julija 1909! 13, 81. 21. 40. Line, „ • ; - „" 76.52.15, 50,31.
Širite Nar. List!
Sprejme se takoj ali pozneje pošten
na deželi, ki je izvežban šnitist, z dobrimi spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na upravništvo ,.Nar. Lista."
in m o SLttrjr ol H
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih mlinov in žag najboljšega sistema — tudi za male vode. — Delo izdelujem solidno in po ceni. Na zahtevanje so spričevala na razpolago.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Pristni KranjsKi
latienooljnati jjfjj(
Oljnate barVe
V posodicah po V2, 1 Hs HaHor tudi V Večjih posodah.
fasadne barVe
za hiše, po Vzorcih.
SliM Vzorci
in papir za Vzorce.
m
pristni angleštii za VozoVe, za pohištva in za pode.
Stetilarsti tyej
(Hit) priznano in stroKoVno preizkušeno najboljši.
Karbolinej
prVe Vrste.
JtiaVec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Čopiči
domačega izdelKa za zidarje
in za VsaKo obrt priporoča
fldolfffiupttnatttt
f £jttbljatti.
?rVa KranjsKa tovarna oljnatih barV, firnežeV, lakoV in
steKlarsKegh Hleja. ur Zahtevajte ceniKe! -p«

Priden učenec
se sprejme od poštenih starišev v trggovini mešanega blaga
Pavel Košenina, Gomilsko.
Prednost imajo oni, kateri se že nekaj časa učijo v isti stroki.
306 1
Pozor*!
50.000 parov čevljev, 4 pari samo 7.50 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne tež-koče, sem dobil nalog veliko postavko čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para Čevljev na jermenčke za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše in najnovejše fazone. Velikost po številkah. Vsi štirje pari stanejo 7 K 50 v. Pošilja se po poštnem povzetju. S. Urbach, Krakov štev. 126. Zamena dovoljena tudi denar nazaj!
najboljši
portland-cement
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge stavbinske potrebščine priporoča - -
trgovina z železnimi .Merkur', P. Majdič, Celje.
9 52—25
Največja in najcenejša izber
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
(«»f Predno si kupite aro, ruzur i oglejte si mojo velikansko zalogo pravili švicarskih zla- j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, j budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite Cenike, katere razpošiljam zaston]
in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom'.
Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo

priporoča iz svoje zaloge:
„KDjižnica Narodne založbe v Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. -*■ Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
j,Uvod y narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „ Peti t manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 stl-ani). Gena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909
166
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
Najboljše mlatilnice
za rabo na roke, gepeljj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, siamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino,Merkur', P. Majdič, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.
itar ^
Kdor je osiveMzgledastar. '
izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so :
1.	Titkov „Vedno miad" jiluvo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena škatlja štiri krone.
2.	Titkov „Nucin", stekleničica eno
krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala v tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. Hiteli 8 Go., Praga II.
Zahte
Zahtevajte samo Titkove parate, vse druge zavrnite!
Zahtevajte Jtar. lisi V gostilnah in HaVarnah
Sprejmem takoj
Simon Mešiček, kovač,
Žetale pri Rogatcu.
f
5000 kron zaslužka
plačam vsakomur, ki mi dokaže, da moja čudežna zbirka
300 komadov za samo gld. 250
ni priložnosti kup in sicer: 1 pristna švicarska patent žepna ura, sistem Roskopf. natančno idoča in točno regul. z pismeno 3 letno to-varnsko garancijo. 1 amerikanska zlata-double verižica, 2 amer. zlata-double prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlač. garnitura manšetni, ovratniški in prsni gumbi). 1 amerik. žepni nožič 5 delni. 1 eleg. svilnata kravata, barva po želji, najnovejša fazona, 1 krasna kravatna igla z simili-brilantom, 1 divna damska broža, zadnja novost, 1 koristna potovalna toaletna garnitura, 1 eleg. pristni poitemone iz usnja, 1 par amerik. boutonov z imit. dragulji, 1 vat. angl. vremenski barometer, 1 salonski album z 36 umetniškimi in najlepšimi razglednicami sveta, 1 krasni ovratni ali lasni kolir iz pristnih orijentalskih biserov, 5 indijskih prerokovalnih hudičkov zabava vsaka družbo in še 250 komadov raznih predmetov, so v vsaki hiši koristni in nenadomestni, so gratis. Vse skupaj z eleg. sist. roskopf-patent žepno uro, ki je sama vredna dvakrat toliko, stane sama gld. 2-50. — Dobi se proti povzetju ali proti vnaprej plačilu (tudi v znamkah) pri S. Urbachu, svetovna razpošiljalnica.
Krakov 16. NB. Pri naročilih 2 paketov se priloži gratis 1 prima angl. britva ali 6 finih lanenih robcev. Za neodgovarjajoče se vrne denar brez odloga, torej vsak riziko izključen.
Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po goiser-skem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. Vse se dobi in kupi pri
IVAN BERNA,
Gosposka ulica št. 6 v Celju.
II
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši ft. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m po 36 v
Slovensko platno	„
Savinsko platno	„
Vojaško platno	„
Domestik-platno	„
Gorsko platno	„
Istrija-tkanina	„
Holandska tkanina	„
40 44 „ 46 „ 48 „ 60 54 ,, 60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
Darnlfe za M. sil!
ss»r
Poštne hran. račun št. 64.366. - Telefon št. 48. -
99
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
Najboljša prilika za sigurno sledenje je plodonosno nalaganje gotovine ===== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DOM"
© © ©
pet od sto (5%)
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne, © © ©
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O O © O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. ©©©©©