A'and s-yuAtcce... NO. 5i Ameriška Domovina Jl II I a f J I 1l 1=TT AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 14, 1960 . SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R Slovenski gorniki na poti v himalajske vrhe Ta teden se odpravlja prva skupina slovenskih »Ornikov v Himalajo. CLEVELAND, O. — Iz Ljub-^jane smo dobili sporočilo, da odpotuje ta teden proti Indiji skupina šestih slovenskih gornikov pod vodstvom nekega Staneta Kersnika proti Indiji, kjer se bo skušala povzpeti na onega najvišjih vrhov Himalajo- Katerega izmed snežnih ve-iikanov si je izbrala za svoj cilj, v Poročilu ni navedeno. Skupino spremlja tudi en časnikar, ki ko poročal jugoslovanskim ča-S0Pisom o poti. J'o je prva skupina slovenskih Sornikov, ki pojde iz same Slo-venije in kot predstavnica slovenskih gornikov v Himalajo. red nekaj leti se je podobne odprave iz Argentine udeležil naš rojak Bertoncelj. Ta je bil kasneje tudi v argentinski odpravi v Antartiko. Poskus slovenskih gornikov J° vsekakor zanimiv v toliko, Gr je bila v Sloveniji do nedav-n°ga tehnika vzpenjanja na gor-ske vrhe v snegu in ledu sorazmerno malo poznana in razvita, 'ned tem ko je tehnika plezanja v golem skalovju dosegla že le-Po stopnjo. Pri pohodu v hima-ajske vrhe prihaja v poštev bolj Prva kot druga. Porota se glede Fincha *n l jubice ni mogla odločiti in je razpuščena LOS ANGELES, Calif. — Po-n°ta je razpravljala od pretek-mga četrtka 0 tem, ali je dr. lnch kriv umora svoje žene ali ne in o tem, ali je pri tem umo-lL1 sodelovala doktorjeva Ijubi-cn Carol Tregoff. Ko se ni mo-8 a odločiti ne za njgeovo kriv-( ° ne za nedolžnost, je bila raz-Pnščena. j ^azprava je trajala od prete-, e£a decembra in je stala do-b eJ državo preko $60,000. Vsa Jmiiost v deželi jo je spremljala t^^Lim zanimanjem. Sedaj bo re a ves postopek obnovitvi. dr^1^avn* tožilec trdi, da sta r' Lmch in njegova ljubica ^lGmišljeno spravila doktorjevo a ko ni t0 ženo v smrt, da ji ne do treba dati večjega dela renroženja v slučaju ločitve za-ona. Dr. Finch trdi, da se mu in /evolver sprožil po nesreči Zeno smrtno ranil. ^Por o vojaških priročnikih končan Washington, d. c. - Taj- g iotalskih sil Dudley C koarP in šef štaba letalstva sta f]aWIrosnemu odboru sporočila, nj, b° Vse> 'kar je v zvezi s priroč-n0 1’- ^ S° vzbudili kritiko v jav-u V1 in v kongresnih odborih, Jeno v najkrajšem času. s0 S! l'sd deli učnih knjig, ki Jlh posamezni kongresniki ^ili, bodo izginili iz novih COLD WAVE n ^elno oblačno, še vedno hlad-0- Najvišja temperatura 32, najnižja h. Novi grobovi Marija Lovšin Po dolgi bolezni je umrla v petek zvečer 53 let stara Marija Lovšin, roj. Klun, z 1116 E. 72 St., preje z 985 Addison Rd., rojena na Bregu pri Ribnici. Pokojna je prišla v to deželo januarja 1. 1950 z možem Frankom in družino. Mož Frank, ki je bi] doma v Hrvači pri Ribnici, je umrl v Clevelandu februarja 1. 1953. Pokojna je zapustila tu sina Franka in hčere Ano, Angelo in Albino, v Sloveniji pa hčer Marijo Lovšin (Dolenja vas) in sestro Johano Sile (Goriča vas). Bila je članica Društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62. St. jutri 0b 8:20 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvgrijo. Mary Valencie Po dolgi bolezni je preminula v St. Alexis bolnišnici 45 let stara Mrs. Mary Valencie, roj. Valencie, z 10305 Prince Ave. Zapustila je moža Milana, sinova Milana in Edvarda, starše Josipa in Jennie (v Collinwoo-du), brate Josepha (v Floridi), Franka in Edwarda, ter sestri Rose Ponce (v Kalif.) in Zoro Buchard. Pokojna je bila članica Društva Mir št. 142 SNPJ ter'Društva Coliinwoodske Slovenke št. 22 SDZ. Pogreb bo danes zjutraj ob 8:30 iz L. Fer-iolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Rudolf Čermelj Po dolgi mučni bolezni je preminul v Cleveland Glinici 76 let stari Rudolf Čermelj s 24471 Lakeland Blvd., Euclid, O., doma iz Ustja pri Ajdovščini, od koder je prišel sem pred 55 leti. Pokojni je bil član Društva Iredenta št. 406 SNPJ. Poleg žene Jennie je zapustil tudi sinova Emila in Rudolfa, hčeri Emily Unik in Jennie Zala, vnuke, brata Johna in Justa ter sestro Jennie Godina. Pogreb bo v sredo zj. ob 8:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih. Katarina Curilovic Po dolgi bolezni je umrla včeraj zjutraj na svojem domu na 1008 E. 66 Place 77 let stara vdova Katarina Curilovic, roj. Mo-gus, doma iz Zvečaja-Novi Brod v Jugoslaviji, od koder je prišla v Ameriko 1. 1906. Soprog An-drija ji je umrl 1. 1948. Zapustila je sinova Johna in Andre-wa, hčer Catherine Košir in enega vnuka tod, v Evropi brata Ivana, v Argentini pa brata Jurija. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v sredo ob 8:20 v cerkev sv. Pavla na E. 40 ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 10. in jutri od dveh pop. do 19. zv. Salvatore Faraone Na poti v Crile bolnišnico je včeraj umrl 71 let stari Salvatore Faraone z 19313 Shawnee Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdi- j nov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. Jennie Mandel Včeraj zvečer je preminula v Euclid Glenville bolnici Jennie' Mandel, poprej Vidrik, stanujoča na 190 West Street, Gene-, va, O., prej pa dolgo let na 19707 Shawnee Ave. Pogreb1 oskrbuje Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavod na 458 E. 152 St. Več prihodnjič. Štefan Jamnik Po kratki in mučni bolezni za srčno hibo je preminul na svojem domu na 1141 E. 177 St. Ameriški "Pionir V" na poti okoli Sonca Zidružene države so poslale na pot okoli Sonca 94.8 funtov težek planetoid, ki bo poročal o staniju v delu vesolja med Zemljo in Soncem. WASHINGTON, D. C.—“Pionir V.” je zaplaval v petek na pot okoli Sonca nekako med potema Zemlje in Venere. Umetni planet je težak 94,8 funtov in nosi s seboj vrsto instrumentov, ki bodo ugotavljali položaj v vesolju in poročali o njem nazaj na Zemljo. Upajo, da bo Pionir V. vzdrževal zvezo z Zemljo še tudi iz daljav do 50 milijonov milj in več na svoji poti okoli Sonca. Planetoid je vrgla na pot o-koli Sonca raketa Thor-Able s Cape Canaveral v P'loridi. Za pot okoli Sonca bo potreboval 311 dni. Ta pot je dolga 527,-000,000 milj. ŠTEV. LIX — VOL. LIX. Papež sprejel z vsemi častmi bivšega kralja CLEVELAND, O. — Po sporočilu iz Rima je papež Janez XXIII. sprejel 20. februarja bivšega jugoslovanskega kralja Petra II. v privatni avdijenci, toda z vsemi častmi ki g,redo suver-renu kake države. Kraljeva pisarna sporoča, da je trajal razgovor pol ure in da je obsegal vsa važnejša vprašanja v odnošajih med Sveto stolico in demokratsko Jugoslavijo. Sprejem je treba vsekakor šteti med sredstva, s katerimi skuša Vatikan priviti FLRJ, da bo dala Katoliški cerkvi svobodo delovanja. Vdova sen. Neubergerja bo kandidirala v senat PORTLAND, Ore. — Vdova senatorja Richarda L. Neuber-gerja je objavila, da bo kandidirala za naslednico svojega umrlega moža v senatu. Volitve bodo v novembru. Med tem bo to mesto v senatu začasno zasedel kandidat, ki ga bo imenoval državni governer. Gospa Neuber-ger je učiteljica po poklicu in je že bila večkrat izvoljena za zastopnico v državnem parlamentu. Odkar je bila poročena, se je zelo pridno udeleževala političnega dela svojega moža in o- 'r Tijujillovim pomočnikom odklonjeni zakramenti! LA VEGA, Dom. rep. — Škof Francisco Panal Ramirez je odklonil zakramente pristašem diktatorja Trujilla, ki so nastopili javno proti pastirskemu pismu katoliških škofov, v katerem so ti obsodili nasilje vlade in zahtevali spoštovanje človečanskih pravic. Škof je izobčil iz Cerkve vse, ki so pastirsko pismo javno na-, padali in organizirali proti njemu jav(no zborovanje. Med izobčenimi je tudi pokrajinski guverner. Škofje so izdali posebno pismo, ko je diktator dal zapreti v januarju blizu 2,000 oseb češ, da so proti vladi, in jih pustil v ječi mučiti na vse mogoče načine. Med prijetimi je bilo tudi večje število žensk, katerih nekatere so baje čisto gole zaprli med moške zapornike. K. ADENAUER V AMERIKO, H. MACMILLAN V FRANCIJO Nemški kancler IConrad Adenauer je prišel v Združene države, da pregovori predsednika Eisnhowerja k odločnem stališču v vprašanju Berlina, predsednik angleške vlade Macmillan je šel za konec tedna v Francijo, da pripravi De Gaulla k prožnejši politiki v pogledu Nemčije in se z njim pogovori o nekaterih vprašanjih, o katerih se bo De Gaulle razgo-varjal s sovjetskim Hruščevim, ko pride v Francijo na uradni obisk. WASHINGTON, D. C. — Mednarodna politika je s prihajajočo pomladjo postala živahnejša. Državniki potujejo na veliko. V soboto je prišel v Ameriko z velikim spremstvom nemški kancler dr. Konrad Adenauer. V Združenih državah bo ostal skupno 12 dni. V tem času se bo sestal s predsednikom Eisenhowerjem in državnim tajnikom Herlferjem, nato pa bo preko Havajev odletel na Japonsko. Nemški kancler bo skušal jutri tekom razgovorov s predsednikom Eisenhowerjem tega prepričati o potrebi odločnega stališča v pogledu Zah. Berlina, ker da bi vsako popuščanje Sovjetiji v tem pogledu imelo porazen vpliv na položaj Zahoda. |---------------------- Adenauer sodi, da bi vsako, ljeni pristati na 2manjšanje za-popuscanje smatrali na Vzho- jhodnih vojaških posadk v mc. du za slabost zahodnega sveta, stu in na omejitev Sovjetom šoki se je prisiljen umakniti pred vražne propagande. sovjetskimi grožnjami. Po nje, Macmillan se je pogovarjal z govern morajo zahodne sile De Gaullom tudi o vseh ostalih vstrajati na tem naj Hruščev vprašanjih mednarodne politi-konca berlinsko krizo, ki jo je ke, ki zanimajo ves Zahod in 0 sam ustvaril, v dokaz svoje do-|katerih bo De-Gaulle razprav-bre volje in resnične želje po hjal z Nikito Hruščevim, ko pri-mirnem sožitju” komunistične- de ta v Francijo na urad. Iz Clevelanda in okolice s svobodnim demo- ga sveta kratskim. Trdijo, da bo predsednik Eisenhower nemškega kanclerja ni obisk. Francija in Anglija sta tudi v iiporu glede trgovinsko-gospo-, , , , darškrpomiRe. Francijh je vod- zagotovjl da zahodne sile ne niča Evropskega skupnega trga, bodo iskale popuščanja medna- Anglija pa bloka zunanjih sed-rodnega položaja z enostranski- mih. Obstoja nevarnost da primi koncesijami, in ponovil ob- de med obema skupinama, v ka- Ijubo, da ne bo sklenjen s Sov-;teri je svobodna Evropa razde-!Frank Starin st' na 1090 K Rfi jetijo noben dogovor, ki bi bil v Ijena, do prave carinske vojne. !St' Pet5č stari °^e in stara mati> ---Jwt>---- u~r . ~ —v--“,u nasprotju z željami nemškega Ta bj seveda škodovala nhemi |Mrs- Mary Sajovic na 1003 E pravila veliko agitacij zanj, ta-j “Leo so našli ostanke rimske ljudstva. Pri tem bo Adenauer- skupinama, pa tudi celotnemu 66 St. pa petič stara mati. Ce- ko, da sedaj nuna nobenega pro- fileje, 0 kateri menijo, da je ja skušal pridobiti za prožnejše 1 Svetu. Za preprečen je takega Uitamo! tikandidata, ki bi bil v državi bila v zemlji vsaj 1700 let. stališče v pogajanjih s Sovjeti. ra2voja se Vneto trudita tudUs ‘ Rimska galeja v Londonu Pod neko londonsko obre:\no K molitvi— i Članom in članicam društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 'KS K J se sporoča, da pridejo , nocoj ob 8. uri zvečer v Grdinov pogreb, zavod na E. 62 St. molit ^za pokojno Marijo Lovšin, jutri pa naj se po možnosti udeležijo pogreba. Žalostna vest,— G. France Zorman, 716 E. 157 St., je dobil sporočilo, da mu je v Boboviku pri Kranju umrla 84 let stara mama Marija Zorman. Poleg omenjenega tu je zapustila moža Antona ter hčeri Milko in Ančko v Sloveniji, tu in tam pa tudi drugo sorodstvo. Rojstni dan— Mrs. Frances Gerchman na 19192 Abby Ave. obhaja danes 75-letnico rojstva. Čestitamo! Potrebnemu — zastonj— Starejši moški dobi zastonj dobro ohranjeno moško zimsko suknjo pri Mrs. Mesojedec na 1071 E. 71 St. po peti pop. V Slovenijo— Joseph Krashoc iz Chester-land, Ohio, je 11. marca odletel na obisk v Slovenijo. Vse potrebno za pot mu je uredila pot. pis. A. Kollander. Rojenice— in JArs, Joseph Starin, 7252 OakWood Drive, Parma 30, Ohio, se je rodil sinček, ki bo delal dr uščino sestrici in bratcu. S tem sta postala Mr. in Mrs. ----, - - - ^ v vuzucivr bolj znan kot je ona. Organiza- } Arheolog, ki je vodil izkopa- Zahod mora biti pripravlen na ' Kanada in Amerika cije demokratske stranke so za- vanjo, je izjavil, da je to že popuščenje v nekaterih vpraša-* to zelo pritiskale na njo, naj vse- druga najdena rimska galeja nti njih, če bo videl, da so priprav-kakor kandidira in ohrani stran- območju Londona. Rimljani so 1jeni to storiti tudi Sovjeti. ki to mesto. na teh galejah pluli po Temzi. Francoski škofje obsodili policijske ukrepe proti beguncem ob obisku Nikite Hruščeva h i ancoske oblasti so priiele okoli 800 beguncev iz Sov Jetije in drugih vzhodnoevropskih držav ter jih za čas obiska Nikite Hruščeva v Franciji poslale na Korziko. Med njimi je tudi nekaj Slovencev in Hrvatov. PARIZ, Fr. — Francoski katoliške škofje so javno protestirali proti nastopu policije, ki je prijela okoli 800 političnih beguncev iz komunističnih dežel ter jih poslala na Korziko, da bi preprečila kak morebitni nastop proti sovjetskemu oblastniku tekom njegovega obiska v Franciji. Med prijetimi sta tudi Slovenec Florijan Močilnikar iz Cleveland, ki je sicer ameriški državljan, in hrvaški duhovnik Teodor Draganie, dušni pastir Štefan Jamnik, star 74 let. Tukaj zapušča soprogo Jennie, roj. Vidic, doma iz Zabreznice na Gorenjskem, brata Ignac in Frank sta umrla. Rojen je bil v Višnji gori, kjer zapušča več sorodnikov. Tuš>j je bival 55 let in je bil zaposlen nad 35 let pri White Motor Co., dokler ni bil pred 6 leti upokojen. Bil je član Društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. hrvaških beguncev v Franciji. Tega so prijeli kljub temu, da so zanj jamčile najvišje francoske cerkvene oblasti. Nadškof Frederic Lamy iz Sensa je v imenu francoske katoliške hierarhije izjavil: “Nekateri ukrepi, ki so jih zahtevali oni, ki duše svobodo Cerkve za železno zaveso, so odtrgali duhovnike od njihovih vernikov in poštene ljudi od njihovega miroljubnega dela ter na ta način ločili družine. Škofovska komisija za izseljence in begunce v Franciji izraža veliki družini beguncev obžalovanje v imenu kristjanov Francije zaradi kršenja predpisov o gostoljubju.” Zadnje vesti MOSKVA. ZSSR. — Čeprav ni h lo .sporočenega o bolezni Nikite Hruščeva nič natanenej-prevladuje v krogu zahodnih diplomatov prepriča-nje, da je Hruščev resno bolan in da njegova gripa ni “diplomatska”. I Srečanje Adenauerja z Ei-senhowerjem bo odločilne važnosti za stališče, ki ga bodo zahodne sile zavzele pri razgovorih s Hruščevim tekom sestanka na vrhu v prihodnjem maju. Macmillan pri De Gaullu PARIZ, Fr.—Predsednik britanske vlade Harold Macmillan „ je priletel sem v soboto popol- i LLIZABETVILLL, B. Kongo, dne na razgovore s predisedni- ! *e ostrih spopa- kom republike Charlesom De Gaullom. Spremljala ga je soproga in eden od privatnih tajnikov. Angleške goste so takoj po pristanku letala odpeljali v predsednikovo podeželsko bivališče Ramboullet, kakih 33 milj od tod v smeri proti jugozahodu. Razgovori obeh vodnikov so imeli na zunaj značaj popolnoma privatnega obiska in brez vsakega formalnega dnevnega reda. Macmillan in De Gaulle se poznata osebno dobro še iz druge svetovne vojne, ko je bil Macmillan predstavnik britanske vlade pri De Gaullu v sev. Afriki. Predsednik britanske vlade je L°GAN, W. Va. — Reševalcem skušal predsednika francoske * ’ : * J~'‘i J~ republike pridobiti za prožnej- Podružnica št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo. Po seji na- vadna igra. Asesment bo ca pobirala od 6. dalje. tajni- i Vaja— Jutri zvečer ob sedmih Baragovem domu vaja času obiskanja”. je v za “V Zvezna vlada podprla kal. bolnico za raka v Parmi CLEVELAND, O. — Zvezna ' klonila $300,000 bolnišnici Sv. Družine za na raku bolne, ki je bila odprta pred enim letom. Bolnišnica je stala milijon do- ni je prism no osinn spopadov med skupinami domači- vlada iz sklada za zdravje P°' ^ i V* 1 /■»y*»11 •-» DAD Vsrsli nov. Najmanj 13 oseb je mrtvih, preko sto pa ranjenih. V boju se poslužujejo sulic, stru-pemh pušcic m doma 'zdela-j larjev Vodijo jo sestre domini. nih pušk. | kanke. V njej je prostora za sto TUNIS, Tun. — Predstavniki bolnikov alžirske uporniške vlade so iz- j V to bolnišnico, edino te vr-javili, da je De Gaulle s svo-'ste v vsem Ohio, sprejemajo težjimi zadnjimi izjavami zaprl ke rakaste bolnike neoziraje se vrata končanju bojev v Alži- na vero, raso in narodnost. Dev riji in se vrnil k stari politiki slej je dobilo v njej stalno po-“kolonializma”. j moč, oziroma oskrbo preko 430 NEW YORK, N.Y. — Tu se bo- bolnikov, med njimi tudi nekaj sta danes prvič srečala nem- slivenskih rojakov, ški kancler Adenauer in pred- * 0 sednik vlade Izraela Ben Gu- Atomsko strelivo ostane rion. v ameriških rokah Katoliški škof v Lurdu je iz- . - ___________ javil, da se bodo katoličani nje- ae stališče v vprašanju Nemčije gove škofije vzdržali vsakega 1 in Zah- Berlina. De Gaulle je v srečanja, četudi iz gole radoved- ^em vprašanju odločno proti nosti, z vodnikom brezbožnega vsakemu popuščanju Sovjetom komunizma. in zagovarja od vseh treh zahod- Hruščev zbolel, obisk odložen nih sil najtrdovratnejše stališče, Predsednik sovjetske vlade ki ga zastopa zahodnonemški Nikita Hruščev bi moral priti kancler dr. Konrad Adenauer, sem jutri, pa je obisk zaradi bo- Angleži so voljni v pogledu lezni odložil. Latila se ga je' Zah. Berlina skleniti s Sovjeti gripa. j dogovor, v katerem so priprav- , , , WASHINGTON, D. C. — Ge- se vedno n. uspelo prodreti do neral Norstad Vrhovni povelj- 18 rudarjev, ki so ujeti v pre- nik oboroženih sil Severno-at-mogovniku št. 22 Island Coal lantske o5rambne 2vezei je kon- Co. že od preteklega torka. 'grešnemu odboru dal zagotovi-WASHINGTON, D.C. — Pred- ia) da nihče med vojaškimi po-stavniški dom bo začel danes veljniki ne misli dajati ameri-glasovuti o dopolnilih k pred- škega atomskega streliva novo-logu o civilnih pravicah. Na- ustanovljeni brigadi, ki jo ima povedujejo, da bo predlog v načrtu in jo je predlagal med-sprejet do četrtka in nato zavezniški konferenci, predložen senatu, kjer se bo - danes nadaljevala seja in de-j vic črncev na Jugu, ki se je bata o uzakonitvi civilnih pra- začela pred dvemi tedni. KHERISKX DOMOVDK, MARCH 14, 19C0 P- )Imeri$k/i DomoviM/i IU—HO/Wlt 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 >— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Deberec NAROČNINA: ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January t>th, 1906, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 51 Mon., M'arch 14, 1960 Konjunktura se zaustavlja Kdor je zadnja dva meseca zasledoval padanje tečajev na naših bortzah, je lahko ugotovil, da je padanje stalno in so dnevni padci nekajkrat bili zelo veliki. Ker svet smatra borze za barometer, ki z njim lahko merimo konjunkturo in krize, kar pa ni zmeraj res, so vsi postali pozorni in začeli opazovati, kako se razvija tudi naše gospodarstvo. Opazovanja so pokazala, da med tendenco na borzah in v gospodarstvu ni velike razlike. Kakor hitro je bilo konec jeklarskega štrajka, so optimistične napovedi za gospodarsko leto 1960 kar deževale. Par tednov so napovedi tudi držale. Jeklarska industrija je začela delati s polno paro, sledila ji je avtomobilska industrija in z njo vred ostale metalne industrijske panoge. Pokazalo se je pa že po nekaj tednih, da povpraševanje po jeklu in jeklenih izdelkih popušča in da so kupci hitro napolnili izpraznjene zaloge. Tudi kupčija z avtomobili ni taka, kot so pričakovali, začele so padati tudi cene za nafto. Vse to je dalo povod, da so si strokovnjaki začeli ogledovati vse liste stebre, ki na njih sloni vsaka konjunktura. Najpreje so ugotovili, da v stavbenem gibanju ne pričakujejo večje konjunkture, programi za zidavo novih hiš, ki jih imajo razna velika stavbna podjetja, so sioer zadovoljivi, toda podjetja ne vedo, ali bodo lahko našla kupce za nove hiše. Nove hiše so namreč postale precej drage in jih lahko kupi samo tisti, ki prinese domov tedensko najmanj $100.00. Poleg tega se je podražil tudi kredit, povrhu pa še posojil ni tako lahko dobiti kot še lani. Previdni so postali tudi podjetniki. Imajo v načrtu, da posatvijo nove obrate in da razširijo obstoječe, toda z oddajo del se jim ne mudi. Izginily je tudi upanje, da bodo prazne zaloge pri veletrgovcih in trgovcih na drobno dale spodbudo na visoko konjunkturo. Zaloge res niso bile koncem leta velike, toda božična sezona ni bila taka, da bi dajala pogum za velike nakupe spomladanskega in poletnega blaga. To je streznilo tovarnarje, ne hitijo s proizvodnjo, ker ne vedo, ali se bodo kupci iz trgovskih krogov začeli kmalu oglašati v večjem številu. Kaj pa zasebni potrošnik? Ako bi verjeli številkam, je dobro podkožen. Zaslužki so večji, in kar je glavno, stalni. Toda pokazalo se je, da konsument sicer kupuje v istem obsegu kot lani, toda postal je bolj izbirčen. Gleda na ceno in na blago, ni mu všeč vsaka modna novotarija, se ne zaleti v eno samo trgovino. Hodi okoli in gleda. To seveda močno vpliva na proizvodnjo. Opreznost je na mestu tudi radi tega, ker jc potrošniški kredit tako zelo narastel, da so nekateri bankarji začeli svariti in priporočati več izbire pri kandidatih za nakupe proti odplačilom v mesečnih ali tedenskih obrokih. Vse torej kaže, da konjunktura ne bo tako blesteča, kot so jo napovedovali o božičnih praznikih. To je naravno zelo neprijetno za našo administracijo, kajti živimo v volivnem letu. Zato njeni gospodarski strokovnjaki skušajo razlagati potek konjunkture tako, da ne bi splašili volivcev. Pravijo, da je čisto prav, da sedanja konjunktura ni /divjala, kot se je to zgodilo že parkrat po zadnji svetovni vojni. Res smo takrat živeli v devetih nebesih, dokler je trajala konjunktura; ko jo je pa zmanjkalo, je nastopila ostra kriza in je napravila več škode, kot smo imeli dobička od konjunkture pred njo. Zato je pametnejše, ako je človek skromen in se zadovolji z “malo” konjunkturo, kajti mali konjunkturi bo enkrat sledil samo “majhen” zastoj in nas takrat ne bo bolela glava od prevelike brezposelnosti, majhnih zaslužkov in dobičkov itd. Vladni strokovnjaki pravijo dalje, da jim je čisto prav, cia ne drvimo v veliko konjunkturo, kajti na ta način smo zaustavili inflacijo, ki nam je grozila pri vsaki povojni konjunkturi. Povdarjajo, da so imele prav naše rezervne banke, ko so začele preko obrestne mere izvajati pritisk na kapitalni in denarni trg. Ameriki pač ni potrebna nobena konjunktura, ki bi slonela na inflaciji. Pri tem se sklicujejo tudi na federalni proračun, ki bo po dolgih letih zopet enkrat brez primanjkljaja, ako na Kapitelu zmaga pamet proti volivni demagogiji. Naziranjem vladnih gospodarskih strokovnjakov se je priključilo mnogo gospodarstvenikov v zasebnem gospodarstvu. Pravijo, da je prav, da se ne zaženemo preveč v novo konjunkturo in da skušamo stabilizirati kupno moč našega dolarja. S tem so seveda zvezane žrtve za vsakogar, ali vsaka stabilizacija cen je operacija, ki zadene vse, producente in konsumente. V ostrem nasprotju z vladnimi gospodarskimi strokovnjaki so seveda tisti, ki pravijo, da naše gospodarstvo prepočasi napreduje, komaj 2-4% na leto, in da nas bo Sovjetska zveza $e naprej tolkla, kajti tam je gospodarski napredek večji. Zato bi morala administracija olajša;* 1 2 3! dostop do kapitala in podpirati povečano proizvodnjo, ne samo na gos- podarskem polju, ampak tudi takšno, ki ima od nje direktno korist naš življenski standard, kot so na primer javna dela, stroški za prosveto, za zboljšanje prometa itd. Zagovorniki tega stališča bi imeli prav, ako bi povedali, od kod naj federacija vzame kapital za vse te namene. So proti novim davkom, mislijo samo na povečanje sedanje zadolžitve, kar bi pomenilo nevarnost novega inflacijskega vala. Vse pa kaže, da se naša javnost še ni vrgla na njihovo stran, kajti proti počasnejšemu naraščanju sedanje konjunkture še ne slišimo od nikoder večjih pritožb ali svaril. »»»♦♦»c« j BESEDA IZ NARODA j Pismo IjXlX Vrhenškega Wm Tinefa Waukegan, 111. — V raznih listih zadnje čase’ pogostoma beremo, kako nastaja v raznih krogih neka politična zaskrbljenost, če bi v predsedniških volitvah zmagal kandidat, ki bi bil rimo-katolik. Saj doslej se to še ni zgodilo, ker doslej ni bil izvoljen še nikoli za predsednika, ki bi bil po veroizpovedi rimo-kato-lik. Toda, kaj bi bilo če bi bil? To je kar skrbi in mori prote-stantovske kroge, kakor tudi razne protikatoliške kroge vseh vrst in baž. In o tem, kljub temu, naj na papirju še tako žago. tavljajo, da so za popolno demokracijo in enakopravnost, vsakokrat, ko le zaslutijo, da na to politično lestvo, po kateri se pride v Belo hišo sili tudi kak kandidat, ki je po veroizpovedi rimo-katolik, postanejo nervozni in se ne morejo vzdržati, nimajo toliko možatosti in močne trdne volje, da ne bi tega vprašanja na kak način ne prinesli v javnost. Potem pa podpihavajo, dokler ne zanetijo prerekanja o tem. Tik pred Božičem sem bral, kako se je Združena Presbiteri-janska cerkev v USA. pocepila pri glasovanju med seboj pri vprašanju predsedniškega kandidata Zdr. držav, ki naj bi bil po veri rimo-katolik. Neki njihov magazine je priredil med 10,947 njihovimi duhovniki, da naj z glasovanjem izrazijo svoja mnenja o treh zadevah, ki jih je njim tako le predložil in predlagal: 1. “Je li za vas verska pripadnost predsedniškega kandidata nepomembna?” — O tem vprašanju ali predlogu se je izrazilo 57 duhovnikov, da nima za nje to pomena. 875 jih pa s tem ni soglašalo. 2. “Ali naj protestantovski mi. nister (duhovnik) podpira kandidata, ki bi pripadal rimo-kato-liški veri če bi tak .kandidat dal zagotovilo, da bo branil in čuval načela in izvajanje ločitev med cerkvijo in državo?” — O tem vprašanju je glasovalo 469 za; 445 pa proti. 3. “Protestantovski minister naj bi v nobenem slučaju in v nobenih okoliščinah ne smel glasovati za kandidata, ki bi bil rimo-katolik.” — Glede tega je glasovalo za predlog 379 duhovnikov; 301 pa proti. Za mnoge je to brezpomembna vest, ki jih malo ali nič ne zanima, kako stojijo taka-le mnenja med vodstvi raznih pro-testantoviskih sekt. A ni tako brezpomembno, če vemo, da protestantizem vseh raznih sekt ima pod svojim malim ali velikim duhovnim vplivom okrog 58% onih, ki v tej deželi pripadajo k tej ali oni veroizpovedi. To pa pove nekaj druggea, da nekaj sto voditeljev, šteje toliko, kakor milijoni povprečnih navadnih ljudi. Iplor zna misliti in o tem kaj soditi, ta ne bo rekel, da je ta le vest “brezpomembna” —. ampak, da so to resni manevri, kako naj se zabarikadira že v naprej vsa pota do Bele hiše kakemu kandidatu, ki bi bil rimo-katolik. Rad bi se motil — pa se bojim, da se v tem oziru ne znam. * ZDRAVJE in bolezni v GOSPODARSTVU. — Kadar ima kdo nad seboj plačano streho, zraven nekaj v mošnji in žepu, delo in zaslužek — takemu dobro gre, njegovo gospodarstvo je zdravo. Kdor pa kupuje vse le na “brado” (na upanje) — in v njegovi mošnji je tema, v žepu pa praznina in na njegov zaslužek ob vsakem plačilnem dnevu čakajo računi, pred vrati koiek-torji vseh vrst, kakor kaki škorci in druge razne ptice, kedaj bodo črešnje in jagode zrele, tedaj je pa to nekaka gospodarska suž. nost. Taki, ki tako neprevidno in pregloboko v dolgove zaidejo so podobni onim, o katerih so pripovedovali v starih časih, da so svoje duše škratom zapisali — v tem in takih slučajih se pa taki dolgovom zapišejo, iz katerih se mnogi nikdar ne rešijo. Zadnje čaise nekaj kaže, da se zna nebo nad našim gospodarstvom pooblačiti. Kako in v koli meri zna le Bog. Te dni sem bral v nekem angleškem člka-škem dnevniku, da vknjižena posojila na domove in h^e (mortgages) zapadajo v vedno večjem številu v Cook okraju. Za druge okraje ni statistike. Za Cook okraj je pa objavljena statistika od leta 1950 do 1959. In število zapadlih posojil, radi katerih so morali sodno nastopiti in hiše prodati je narastlo od števila iz leta 1950 za skoro 400% lansko leto. Za primer; v letu 1950 je zapadlo posojil v omenjenem okraju za skupno svoto $3,374,531.00. Lansko leto 1959 pa so znašala zapadla posojila v skupni svoti za nič manj kakor $13,117,293.00, kar je skoro 400% višje kakor v leti 1950, Poročilo omenja, da z malo izjemo so vsa ta zapadla posojila bila na malih domovih in hišah, vrednih pod $25,000.00. To kaže, da gospodarsko propadanje v teh slučajih gre naprej med nižjimi sloji, med manj imovitimi — to je delavci. To poročilo je obenem razlog, zakaj so začeli gospodarski ve-ščaki svetovati javnosti in posojilnim zavodom več previdnosti pri dovoljevanju in nakazovanju posojil na zemljišča, hiše in posestva. Dohodki malih ljudi in tudi zaposlitev morda ni več tista in tako zanesljiva, kakor je bila doslej. Mali ljudje ne zmagujejo več svojih obveznosti kot odplačila na dolgove, plačevanja obresti, davkov, zavarovalnin in drugih obveznosti s tem v zvezi. Zato poje boben bolj pogosto zadnje čase in mali:ljudje v višjem številu gospodarsko nazadujejo. Zgorajšnje statistično poročilo je baje objavila Chicago Mortgage Bankers Association, katera tudi povdarja, da sedanji sistem kupovanja in prodajanja na obroke sliči sistemu v letih med 1920 in 1930 in svetuje previdnost. Za mnoge sb poročila o gospodarstvu suhoparna in ne zanimiva. Morda so taka tudi za te, ki čitaš. Ako so, preskoči, beri kaj drugega. Ako te pa gospodarstvo zanima, to ponovno preberi in premišljuj, v škodo ti ne bo, koristi ti pa lahko, če danes ne — morda jutri! 48 AUTOMOBILISTOV PRIZADETIH radi raznih prometnih prestopkov. Tako javlja urad državnega tajnika države Illinois. In to samo v našem Lake okraju. 19 kršiteljev prometnih določb in postav je zgubilo vozna dovoljenja z autom (licenses). 29-tim kršiteljem pa so suspendirali za gotove dobe dovoljenja. Ti prestopki so: Mnogi vozijo z automobili okrog pijani in v takem stanju mnogi ne vedo kaj delajo. Drugi zopet vozijo okrog, kakor da je Bog le samo za nje ustvaril zemljo in na isti ceste in pota in ne ustavljajo na križiščih, kjer bi morali, ne upoštevajo rdečih luči, ne drugih svarilnih napisov ob cestah. Prav radi takih malomra-nosti na strani voznikov je vsako leto na tisoče smrtnih in drugih auto nezgod in nesreč. Ko sem gledal po imenih teh, ki so jih zadela omenjena kaznovanja, nisem našel hvala Bogu nobenega slovenskega imena. To priča in dokazuje, da Slovenci pametno vozijo. Pa menda tudi večinoma pametno hodijo. Prav tu mi prihaja v spomin dogodek iz leta 1926, če se ne motim. V New York je dospel neki naš rojak iz starega kraja z ladjo. Bil je pristen Ribničan. V New Yorku se je zadržal dva dni, da bi malo pogledal, kako visoke bajte imajo tam in še za druge zanimivosti se je zanimal. Po kosilu ise je počutil dobro, pa je dejal, malo po mestu jo mahnem, da vidim kakšen je ta toliko opisovani New York. Pride do boulevarda in tam so svetile prometne rdeče in zelene luči. Po cestah pa so brzeli auti vseh vrst, kakor mravljinci, če jim kdo na mravljišče stopi. Opazuje en čas, kako so se spreminjale luči, zdaj na rudeče, zdaj na zeleno. Dobro imajo po-gruntane te reči ti Newyorčani, je sam pri sebi mislil Ribenčan. Prejšnji večer, mu je pa v potniški pisarni dopovedoval uradnik, da v Ameriki so stroge po-istave, ki prepovedujejo in ne dovoljujejo, da bi kdo kakega človeka povozil. Mislil, si je, vse imajo dobro urejeno. Ko se zopet ozre na luč, ki se je ravno spremenila iz zelene na rudečo, je videl, da je na steklu preko luči zapisano! “Stop.” Poglej, poglej, tudi to imajo lepo urejeno. Mislil je, zapisano je, kedaj se lahko “stopi” (ide) naprej preko ulice. In že se je pognal in napravil par korakov. A v istem trenotku je tik pred njim mimo njega švignil neki auto in voznik je vpil nad njim: “Don’t you see red light?” Tedaj skoči nazaj na ‘sidewalk” in po ribenško rentači: Ti Amerikanci so pa iz hudimana! Z lučja ti posvetijo in še zapišejo: “stop.” Potem pa pridrve z autom, da bi te pomendrali. No, to bi isi pa ne mislil, da so taki. Od hudimana so poredni! Tako si je on tolmačil in razlagal napis “Stop,” namreč ne, da je to, da se moraš ustaviti, kar v angleščini pomeni, ampak, on si je mislil, to pomeni, da zdaj moram ‘stopiti’ naprej. Ko so ga potem, ko je to povedal svojim prijateljem in znancem popraševali, kaj si pri tem in o tem mislil, je dejal: “‘To, da živemu človeku se vse lahko pripeti . . — Vse čitatelje lepo pozdravna, Vrhenšk Tine. ces Slabe, Mr. in Mrs. Frank šel za teden dni v samoto delat Petkovšek, Mr. in Mrs. Tine Po- duhovne vaje. Tudi misijonarji točnik, Mrs. Marjanca Kuhar, potrebujejo duhovne obnove! Mrs. Močilnikar, Mrs. Mimi Pu- Ob zaključku svojega sedanjega prvega pisanja s Formoze se g. misijonar lepo zahvaljuje vsem svojim znanim in neznanim dobrotnikom ter jim svoj misijon še v prihodnje toplo priporoča. Pri Rebolovih na Addison cesti pa se je po tem pismu spet naselil stari mir in veselje. Re-bolov ata in mama vesta, da je Franci danes najprej božji . • • To sta pa tudi sama želela, saj sta ga popolnoma darovala Nje- J. s. šer-Kerzmanc. Vsem darovalcem najlepša hvala! Mrs. Frances Laurie, 355 E. 222. St., Jack Lenarčič. Pismo iz Floride FORT LAUDERDALE, Fla. — Zopet se oglašam s par vrsticami iz naše lepe sončne države. Ze-[lo nas je potrla novica, da sta se iponesrečila naša prijatelja g. Mi-|hael Telich in njegova žena, ko sta se vozila k nam. Težko smo ju pričakovali in se veselili srečanja z njima. Napovedana sta bila Za konec februarja in mi smo upali, da nam bosta povedala novice iz Clevelanda, pa tudi iz stare domovine, ki sta jo lani obiskala. žal, se nam želja ni izpolnila. Upajmo, da se kmalu pozdravita, in da se bomo kljub temu skoro videli. V veseli družbi nas je obiskala naša zlata mamica iz prelepe Gorenjske, ga. Jalovec iz Argo, 111. Kljub 82 letom je vedno vesela in korajžna. V Florido je prišla prvič. Je na počitnicah v Miami s svojimi hčerami, zetom in vnuki. Lepo je pokramljati kak večer v tej prijetni družbi. To zavedno slovensko katoliško ženo sem srečal prvič pred 16 leti na Ameriških Brezjah v Lemontu. Ona je velika dobrotnica tega romarskega kraja. Naj ji Bog da še veliko lepih in prijetnih let v krogu družine in ostalega sorodstva! Pozdrav vsem čitateljem iz Floride! John Dolčič. Zahvala darovalcem Cleveland, O. — Ko smo bili zadnje poletje na obisku v starem kraju, smo videli, kako je cerkev v Bevkah pri Vrhniki potrebna popravila. Zato smo se odločili, da bomo stopili do Bev-čanov, ki žive v Clevelandu in prosili za kak dar za popravilo bovške cerkve. Naši bevski rojaki so se prošnji radi odzvali in darovali za cerkev. Skupno vsoto smo poslali g. župniku v Bevke. Darovali so sledeči: Po $20: Mr. in Mrs. Jack Lenarčič, Mr. in Mrs. Henry Laurie, Mrs. Antonija Zupančič, Mrs. Mary Kerzmane. Po $10: Mr. Edy Zu-pačič, Mr. Frcyik Zupančič, Mr. Valentin Šebenik, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Mr. in Mrs. Henry Laurie, ml., Mrs. Frances Bartelmi-Laurič, Mr. in Mrs. Jack Zakovšek, Mr. Bobbie Kerzmane. Po $5: Mrs. Fran- Mmjonar France Rebel je pisal.». Cleveland, O. — Pri Rebolovih na Addison Rd. 1227 je bilo zadnji mesec nekam hudo dolgčas. Kar se je v drugi polovici januarja sin Franci, misijonar mari-nolec na Formozi, vrnil na svojo msiijonsko postajo, ga ata in mama kar nista mogla pozabiti. Prav na sinovo misijon, željo so se pred njegovim odhodom še vsi slikali; ata in mama ter vsi bratje; brata duhovnika seveda v sredi. Sedaj oče in mati vsak dan ogledujeta to sliko in premišljujeta. . . Rebolovi so bili veseli, ko so dobivali v zadnjih tednih kratke Francijeve pozdrave s povratnega pota na Formozo; saj so pa bili v mislih vedno z njim; posebno še v molitvi. Najbolj težko pa sta Rebolov ata in mama pri čakovala sporočila z njegovega misijonskega kraja; saj je to sedaj Francijev dom. Franci je danes najprej misijonar, šele potem drugo. — In pred kratkim je tudi od tam prišlo pismo. Prvo pismo, ki ga je Franci pisal po svojem povratku od obiska pri starših domov v Cleveland. Franci ve, da je tako prav: oče in mati sta mu na svetu za Bogom najdražja. Mama njegova pa so mu tudi še sedaj ena prvih misijonskih pomočnic v zaledju. Gospod misijonar piše, da je srečno prispel na svojo misijonsko postajo. Kljub temu da nikomur povedal, kdaj-pride, ga je prišel njegov kaplan čakat s taksijem v Taipeh. Ko pa sta se potem pripeljala na postajo, so ga tam pričakovali skoro vsi njegovi sedanji župljani. Ko je pred dobrimi leti prišel v doti-čni kraj ni bilo nikogar, da bi ga sprejel; šele drugi dan se je oglasila pri njem neka deklica in mu povedala, da je katoličanka — begunka s celinske Kitajske. Na postaji je dobil g. misijonar vse v lepem redu. G. kaplan mu. Gremo v Lurd! Cleveland, O. — Veliko rojakov in rojakinj se letos pripravlja na obisk v staro domovino. Dober del se bo spotoma ustavil Lurdu, Fatimi in Rimu in si ogledal še veliko drugih krajev onstran Atlantika v sami rojstni domovini in izven nje. Ni dano vsem, da bi odšli na potovanje preko morja, imeli Pa bomo vseeno priložnost videti te znamenite kraje. Prijazni S-Jože Suhadolnik, vodja pot. pis-Bled Travel, nam je obljubil, da nam bo vse to pokazal v SND na E. 80. St. v nedeljo, 8. maja. Ker je druga nedelja v maju posvečena materam, bomo počastili tudi te. Začetek bo ob štirih popoldne. Izkazovanje hvaležnosti materam in samo naša dolžnost, je tudi naše veselje, ee smo dobri njihovi otroci. Pomislimo, koliko so one pretrpele za nas in koliko še trpe ob naših težavah in preskušnjah. Poleg omenjenega filma bo na sporedu še več točk, posvečenih posebej materam. Prisrčno so vabljene slovenske matere, pa tudi njihovi možje) sinovi in hčere. Posebno so vabljene matere duhovnikov, za nje je na sporedu posebna točka. Proslava ni namenjena samo za farane sv. Lovrenca, na njo so vabljeni tudi vsi drugi rojaki in rojakinje iz Clevelanda in okolice. O prireditvi bo še več poroča-nega kasneje, za zdaj smo jo le najavili, da si bo vsakdo lahko rezerviral čas za njen obisk. Pozdravljeni! Jakob Resnik. Vsem ni moč ustreči Francoskemu šampanjcu gr°' zi velika nevarnost, pravijo vl' nogradniki, ki gojijo trte za iz' delavo tega v pokrajini Champagne in tam okrog. Nevarnost je ta, da bi se utegnil šampanjec “demokratizirati” in bi izgubil aristokratsko dostojanstvo. Lani se je namreč zgodilo, da sp trte v Franciji, in zlasti okoli Rheimsa, obilno obrodile, iu da bodo dale okoli 59 milijonov litrov vina za šampanjec, medtem ko je znašalo povprečje v zadnjih treh letih okoli 34 milijonov litrov. Tudi kakovost bo verjetno takšna, kakor je bUa v najboljšem letu v zgodovini šampanjca, 1893. Šampanjski vinogradniki se tega po eni strani veselijo, P° drugi pa jih skrbi bodočnost. Takole pravijo: “V Franciji popijemo 35 milijonov steklenic na leto, torej manj ko eno na prebivalca, 1,1 nam je mnogo ljubše, če ostan6 šampanjec dragocena redka pl' jača. Bila bi katastrofa, če bi £a ljudje začeli piti vsak dan!” Neki drugi vinogradnik pa je krat-komalo pribil: “Če bo šampanjec postal demokratičen, smo izgubljeni!” Tako niti ljubi Bog ne more vsem ustreči, kadar da obilno iu dobro letino! Počasno letalo V Sovjetski zvezi gradijo PlU totip majhnega letala, ki bo ba' ga je dobro nadomestoval. Le1^6 letelo zelo počasi, povodenj, ki je v času njegove .sIcer 50 km na u'ro- .. ,a odsotnosti zadela Formozo, je od- ^ Največjo možna hitrost lotu ^ nesla tudi njim nekaj župnijske | < ^e'3e^a'’ k0 znašala 230 km, zemlje. G. misijonar je sedaj porabljali pa ga bodo names ^ spet sredi svojega misijonskega helikopterjev predvsem za sne dela; toda po enem tednu je od- manje terena. KHERHKX DOHOVTTS, Starogorski: ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI Gojmir, dasi se je venomer spominjal z bolestjo v srcu matere, očeta in brata, dasi je venomer zatrjeval, da ne bo nikdar nezvest bogovom Slove-nov. je nehote priznaval, da je Kristov nauk poln utehe in vzvišen nad vse drugo. To ni bil Krist, ki ga je hotel vsiliti vojvoda Braslav, nego to je drug, resničen Krist, Bog miru in ljubezni, Bog resnice in pravice. In tedaj mu je zahrepenelo sr- nem!” boš dajal tega srca na oltar in zapalil pod njim naložena drva. Ne. Moli k njemu, spoznavaj ga, ljubi ga, več ne zahteva!” “Ljubim ga naj . . Vojeslav je sklonil glavo in mislil. Nato je polagoma dvignil oči in na licu se mu je videla bledoba. “Da. če mi vrne sina, hočem ga ljubiti, hočem ga moliti. A če ime prevari, potem ga prekol- ce Po rojstnem gradiču, po očetu, ki toguje po sinu, po materi, ki plaka za njim, da bi ju objel 'n jima povedal, da je Krist boljši, kakor Svetovit, Triglav In Perun, da je Marija krasnej-ša, svetejša in milejša od Vesne. Sanjal je v svoji sobi čudne sarije. Govoril je: Ti prineseš domovini slogo, katere ji ne morejo dati bogovi, P ji daš svoj mir in ljubezen o Kriste?” Oklenil se je križa in vzdihoval: “In meni daš svobodo, po ka-teri hrepenim, kakor ptica po kapljici vode?” Narahlo je zadonel glas v du-ši Gojmirovi in njemu se je zdel ta glas, kakor bi govoril Krist raz križa: “Pridite k meni vsi, ki ste ža-l°stni in nesrečni in jaz vas bom poživil!” Gojmir pa je jel klicati ves zamaknjen: “Kriste . . . Kriste! . . . Daj, llaj te spoznajo vsi Sloveni. Kriste . . ’’ In zdelo se mu je, kakor bi mu govoril Krist: “Spoznajo me! Ti me poneseš med svojce, ti jim daš mojo ljubezen!” Gojmir je zamaknjeno strmel v Krista na križu: “In nehali bodo bratski poboji in ves rod se strne v miru in ljubezni?” Gbraz Krista je postal svetlejši. “Strne, se, zakaj on bo> v meni In jaz v njem. Brat bo ljubil brata in radost bo zavladala med Sloveni. A ta radost ne Pride p0 onih, ki prihajajo z me-eem ,v roki, ne po onih, ki išče Jo svoje koristi, te preklinjam, arnpak po tebi pride, iz tvojih Ust naj pada prvo seme blago-vesti na srca Slovenov.” Vzdramil se je iz sanj, se lenil križa in klical: “Kriste, Kriste . . .” * * * Vresničile so se sanje. Gojmir je spal to noč prvi-'aat kot oznanjevalec blagove-sd> kot svečenik Kristov v oče-l°vem gradu, trdno uverjen, da P°kaže svojcem pravega Boga. Ali drugi dan se ni pokazal v°jvoda Vojeslav. Hodil je sam P° gradu in premišljeval. Tretji dan je prišel in na li-fu se mu je poznala notranja borba. Gojmiru se je zasolzilo oko. iPlp kako rad bi ovil očetu roke da se sili govoriti brezbriž hO; Kokol si, da mi tvoj Bog lah vrne sina Gojmira!” < Naprodaj Hiša za dve družini, v dobrem stanju, pet sob zgoraj, pet sob spodaj. Pokličite GL 1-0066. (51) NADUHA Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam ho 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Ud. KE 1-0034 (52) napijem na zdravje staroste in njegove hčerke. (Dalje prihodnjič.) ---------o------— Znano staro poslopje ob stol- ni dovolj močnih studencev, za-nici obnavljajo zunaj in znotraj, to. jih morali iti iskat 'preko Popravila je bilo nujno potreb- hribov na'savinjsko stran. Sedaj 1 ral je v Pragi in na Dunaju. Nje. I no. Čudno je, da je v okolišči- je vprašanje, ali naj vodo spe-govo umetniško ustvarjanje je J nah, ki v njih živi in dela Cer- Ijejo po ceveh preko hriba s pe-pričelo s snovanjem ekspresioni- kev dandanes, kaj takega sploh močjo črpalk ali naj prevrtajo zrna in se razvilo v izrazito slo- ■ mogoče, še bolj čudno je, da je hrib. Strokovnjaki proučujejo; DESIGNERS dies; special machinery, job shop experience required. Good hourly rate, overtime; cost of living and many other benefits. BUNELL MACHINE & TOOL CO. 160» E. 24 St. CH 1-0313 between, Superior & Payne Ave. (5L Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vocal St. Clair Av« \n E. «8 St CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaaatra ali trgovino! obrnita m do na« J0S. GLOBOKAR »86 E. 74th St HE 1-SSOf AMERIŠKA DOMOVINA, mmimmmmmmmmmmmm! HANDEL - MAZZETTIi Junakinja iz Štajra “Jezus, Marija in sv. Jožef,” je slabotno zajecljal! Za božjo voljo!” je hreščal, vil roke in je tresoč se po vsem telesu prosil: “Zavpij doli! Naj gre proč! Pošlji ga proč! Stran naj gre. stran! Stran, stran, v Štajer v bolnišnico, ali kamor hoče, sicer moramo vsi skupaj umreti ... o Bog, kaj smo storili, da nas tako kaznuješ — !” Albert se ni zganil, položil je svojo roko na preplašenega starčka in mu je z mirnim glasom rekel: Ne povprašujmo, zakaj nas je to zadelo! Toda, Er-telij, stran poditi ga ne smemo! Najmanje pa ga smemo poslati v Štajer! Prenesel bi kugo od hiše do hiše. In misliš, da ga bodo obdržali v bolnišnici v Štajru — pasavskega vojaka? Samo okužil bi mesto, potem bi se zopet vrnil nazaj. Kaj takega ne smemo Štajercem storiti; rešiti jih moramo.” “Albert. Albert! to so s sodni- niki, v Lambachu sem se marsikaj naučil od pokojnega opata. Oče, dovolite mi, da ga pokličem; pustite spodaj odpreti vrata, in jih dajte zopet zapreti, ko bo bolnik tu pri meni. Pošljite semkaj posteljnino, umivalnik, vodo, obveze, pergament za na okno, zdravila zoper kugo, to pa skrivaj, da nihče ne bo kaj slutil — recite, da naj mi bo to za priboljšek za velikonočne praznike.— 'Bolezen se odloči v sedmih dneh, zato prosim, da zame in bolnika pustite donašati jed in pijačo v košari in vselej recite, da je vse zame; da nihče ne prestopi praga moje ječe, bom na vrvi spuščal košlaro skozi okno, v katero naj se mi devlje hrana in pijača. Tudi meni pošljite tak koš z vrvjo vred; skril ga bom spodaj v grmovju, vrv pa bo zakril bršljan, ki raste ob stolpu. Tudi vas prosim, da pustite moja vrata odprta, da lahko hodim kom vred zaradi tebe nakopali ven jn noter v stolpu, ki ga od nase!” je vzkliknil starček. ‘Ho- ZUnaj zapirajo železna vrata, češ li, da umrjemo vsi tvoji bratje, toda kaj govorim, mi vsi skupaj smo zaslužili smrt, ker smo te zapustili.” “Ne, oče, nočem, da bi umrli moji bratje, najmanj pa, da umrjete vi,” je rekel Albert in je poljubil bledo, velo roko starega moža, ki je ves tresoč se v smrtnem strahu slonel ob zidu. “Čujte, kaj mi pravi božji glas, da naj storimo, da niti Štajer, niti naš samostan ne pride v smrtno nevarnost, pa da vkljub temu izvršimo dolžnost ljubezni | do bližnjega, do bolnika, ker to moramo, saj smo vendar redovniki. — Jaz sem čisto sam tu v stolpu, razen vas in strežnika nihče ne pride sem. Odprite spodaj železna vrata stolpa in dovolite, da pokličem gori bolnega moža. Vzel ga bom k sebi in mu bom stregel.” “Ti! Nikdar! Nikdar!” je kričal stari mož. “Ti da bi se žrtvoval in umrl, ne, nikdar ne, rajši mi vsi, kakor ti, ki si. najboljši izmed nas!” “Ne bom umrl,” je odločno rekel Albert. “Ne poznam strahu. Najpogubneje je v kužnih časih, če se kdo boji smrti. Tudi vem, kako je ravnati z bol- CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY GIFT SHOP and VARIETY STORE __ Alteration work. Established seven years. Owner will sacrifice on account of sickness. Call FOrest 9-8494. (53) GRILL Established good going business. Suitable for couple. Near everything. Living quarters in the rear. Priced to sell. AUstin 7-3550. (53) REAL ESTATE FOR SALE $15,000 Down 8-Apartment. Large 3-room, 2 yrs. old. Near Devon and Harlem. Owner will sell for $15,000 down. Will take back mortgage for balance. Income $12,300. Price $95,000. Call Mr. Tracy Baird & Warner TAlcott 3-1855 or NEwcastle 1-1855 133 VINE AVE. PARK RIDGE, ILL Tako mi bo mogoče spraviti vso okuženo obleko in vso nesnago v klet, kjer je globok, prazen rov, ki ga pokriva kamenita plošča. Kamen se lahko pozneje zapečati in zazida. Ako mož ozdravi, ga bomo na tihem izpustili; ako pa umrje, pokopal ga bom s svojimi rokami. Vidite, da sem vse natančno premislil. Vsaj vi me ne zapustite, pomagajte mi, na ta način boste izkazali veliko dobroto vsemu samostanu, vašim bratom in mestu Štajer.” , “Štajercem hočeš pomagati in (darovati življenje njim, ki so tako sramotno s teboj ravnali, je ihtel starec. “Ti si dober! — Jaz na tvojem mestu bi H,en-delnu privoščil vse hudo.” “Nesrečni mož”, reče počasi Albert, “je v smrtnem grehu, ni pripravljen za smrt; kam naj se obrne, če pride smrt. Kdo naj mu pomaga? Pekla ne smemo privoščiti nikomur, niti najhujšemu sovražniku ne.” Prav imaš,” je rekel starec, ki se je le s težavo osrčeval, “njegovi ljudje vendar niso kri vi — vrhutega je pa tudi Štefana v Štajru; o brat, koliko svetejši si od mene, ki sem poln slabosti in revščine.” Blagoslav-Ijaje je raztegnil Albertu nad teme svojo mrtvaškobledo roko. Potem se je od strahu ves potrt in zlomljen plazil proč, da stori voljo svojega junaškega samostanskega brata. Čez eno uro se je že vse izvršilo. tlbožna Albertova celica je dobila prijaznejše lice. Pernico, ki je bila Albertovo ležišče, je pogrinjala sveža rjuha; nad njo so se kopičile rdečelisaste bla zine; ob postelji je stal usnjat naslonjač. Na stolu sta stala pri' pravljena dva cinasta vrča z vodo, Albert je ravno iz enega izmed njiju vlil vode v medenico, tudi brisačo in milo je pri pravil. Spodaj so zaškripala tečajih težka železna vrata; sta ri Ertelij jih je odprl in je od šel. Zdaj je Albert zavpil bolnemu vojaku, ki je ležal spodaj pod bezgom, naj gre skozi železna vrata v stolp in po stopnicah gori k njemu, kjer je zanj prr pravljena sobica. — S težavo se je dvignil in je omalioval skozi odprta vrata. Preperele stopnice so zaječale pod težkim, opotekajočim se korakom; puška, ki jo je vlekel s seboj, se je na levo in desno zadevala ob stolpo-ve stene, da so gori v podstrešju jeli cviliti netopirji in skovikati sove. Mož je sam pri sebi hripavo renčal; “Hudičevo gnez- do!” Zgoraj je skozi vrata celice suh in visok stopil Albert s smehljajem na bledem obrazu in je v temi in trohnobi svojega stanovanja nudil roko groznemu gostu, prijazno in dobrotljivo je v črno globino zvenel njegov pozdrav: Salve! — Bodi zdrav! Tuji mož je stopal za glasom in v hipu je stal pred Albertovo celico. — Bil je silno velik, iz o-studnih oči je odsevala vsaka hudobija, oborožen je bil z velikansko puško in mečem, imel je na obrazu kužne bule in je hripavo grgral: “Ste sami v tej puščavi?” Menih je slovesno odgovoril: “Ne, stanujem tu s svojim Bogom in angelom varuhom.” Tedaj pa je groznemu možu vpadlo srce in ugasnil mu je v očeh ogenj moritve; nameraval je pobiti patra, ga oropa-, če ima kaj, in potem oditi, oda mirno oko svetega moža, katerem ni bilo strahu, njegov glas sta ukrotila divjo' zver. Po-aesil je glavo in se je potuhnil kakor pes, ki se ukloni svojemu gospodarju, in je za menihom stopil v celico. * 5U * Po zgledu božjega Učenika se je Albert spustil na kolena pred človekom, na katerem je bilo komaj še spoznati podobo božjo, in mu je brez mehkužnega gnusa umil noge v medenici, ki je na svojem dnu imela podobo prvih staršev s kačo. Ko se je to zgodilo, je Albert peljal svojega gosta k postlani postelji. Bolni mož je kakor brez moči padel na posteljo ter je zahteval jedi in pijače. Albert mu je dal vsega, kar so mu bili posla-bratje: belega kruha in vina, tudi je zanj ubil pirhe, ki mu jih je z nežno roko poslikala Štefana. Tuji mož je hlastno je del, čeprav ga je tresla mrzlica, obenem pa je z divjim pogledom motril po sobi, je li ima menih’ kje kaj spravljenega zlata in srebra. Če bi bil zdrav, bi ga pobil, oropal in odšel, toda sedaj ne more, ker je bolan, hudo bolan. ! Albert ga je vprašal, je li hoče počivati v postelji. Prikimal je, da hoče, da mu je glava težka, da drugi dan mora na-arej. Brez groze in gnusa mu je slekel cunje z brazdnatega telesa, ki ga je bilo grozno videti vsled debelih modrih bul, ki jih kaže kuga v svoji prvi stopnji. Albert ni imel niti balzama, niti obližev, da bi jih dejal na kužlne bule, zakaj Ertelij mu je na lističu naznanil, da je le- karna prazna, pač pa da bodo poslali v mesto po zdravila. Kakor hitro dojdejo zdravila iz mesta, bo spodaj ob stolpu zapel zvonček v znamenje, naj Albert koš potegne gori. Kakor je nekoč Elija pričakoval oblaka, je Albert s težkim srcem pričakoval, kdaj bo spodaj zapel zvonček. Sedaj je kužnega moža zagrabila divja mrzlica, da se je tresla postelja in se je zdelo, da se ziblje celica. V mrzlici je mož neprestano pol v nemščini, pol pa v čudnem barbarskem narečju blebetal razne budalosti, preklinjal je svoje malopridne tovariše, ki so ga na svojem begu vrgli iz voza, preklinjal je svojo priležnico, ki je okradla njega, ubogega Fiorina, ki bi jo razrezal na drobne kose, če bi mu le prišla v roke in če bi imel nož, nož, oj, je grozno zakričal in je kletev za kletvijo sipal iz ust. Menih se ni premaknil ob postelji, vztrajal je, rožni venec je imel ovit okoli koščenih prstov in je molil za pošast v človeški podobi ter mu je prigovarjal, naj vendar misli na Boga ter naj za božjo voljo neha s preklinjevanjem. Naj nikar ne misli na umor, zakaj to silno žali Gospoda, zlasti danes na Veliki petek. Grozni bolnik pa je naprej kričal in preklinjal, dokler mu ni pošla sapa in se je začel dušiti . . .' Sedaj se mu je iz ust in nosa vlila črna kri. Novo znamenje kuge, ki ga je ono noč Hendel na mestnem trgu ob svitu baklje označil: “Kuž- nim bolnikom se začne blesti, iz ust in nosa mečejo kri . . .” Albert je nesrečnežu obrisal kri raz usten in je glasno vzdihoval: “Potrpljenje, potrplje- nje!” — O da bi že vendar kmalu prišla zdravila! Že je proti večeru; kateri izmed bratov bo danes, na veliki dan molitve, pohitel v Štajer? Morda pridejo zdravila šfele naslednji večer . . . Albertu je bilo silno hudo ob tej misli . . . Rad bi ne samo Štajer rešil marveč bi rad rešil tudi tega nesrečneža nesrečne kužne ®or’ skrivnost. kuge, no l Že se je nekoliko temnilo, in v izbi za paramente je že brlela lučka. Čisto sama je se- l1 smrti . . f Seveda ni šel nihče izmed menihov v Štajer, ker si pater Ertelij nobenemu ni upal dati . . x .. ... , , . deiati spat. Marljivo dela Ste-sumljivega naročila, naj prinese J ^ . stanske kuhinje je skoraj nedotaknjen. (Dalje prihodnjič) J dela tu Štefana pri svojem delu, ! sestrico je že preje poslala domov, da pomaga materi malčke zdravila zoper kujgo. V svoji zadregi se je spomnil Štefane. O da, Štefana, na, njeno molčečnost se lahko zanese; zastavila bo vse moči, da pomaga Albertu, kakor hitro bo zvedela straš- fana zadnje vbode v vezenino, krožnik s pičlo hrano iz samo- DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 z j. do 7 Prijave nepotrebne F bins' spomin SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Mary Salomon ki je zaspala v Gospodu dne 14. marca 1953. Sedem let je že minilo, odkar Te več- med nami ni, žalostna so naša srca . . . solze nam zalivajo oči. Tvoje roke, ki so toliko dobrega storile, utrujene zdaj mirno počivajo, a naše prošnje k Bogu se dvigajo, da srečna si zdaj nad zvezdami. Saj ne mine nikdar dan, da ne bi bili v duhu tam, kjer zdaj truplo Tvoje spi, kjer dom je Tvoj hladan. Luč nebeška naj Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas, počivaj v miru, blaga duša, in pri Bogu prosi zdaj za nas. Žalujoči ostali: SOPROG, HČER, SINOVI, ZET, SNAHE, VNUK in VNUKINJE. Cleveland, Ohio, 14. marca 1960. S S GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KF.nmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Konte 44, Newbniy, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 V SAMOTI — Mrs. Eliza Campbell čuva sarma že od l. 1942 morski svetilnik na kanadskem Scutari Island pred obalo No've škotske. Oskrbujejo jo ribiči z bližnjega Cape Breton Island. Gornja slika kaže svetilnik, spodnja levo Mrs. Campbell, ko nese v svioje oporišče zaloge, spodnja desno pa Mrs. Campbell P™ pregledu svetilnika. % % vas pomembni dan! Druge neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Jglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair A ve. Cleveland 3. Ohio NARAVNOST OD SRCA — Mrs. Richard Nixon, žena podpredsednika ZDA, in Mrs. Earl Warren, žena vrhovnega sodnika, (na desni), dajeta navodila 9 let stari C amili Day iz Takoma Park, Md., za kampanjo za Heart Fund, ki je bila izvedena pred kratkim. Pri kampanji je v vsej deželi sodelovalo okoli poldrug milijon oseb. ........................; POZABILA STA NA VSE — Mlada novoporočenen Richard King in Nancy Rubin sta pri poročnem slavju v W^n~ stop, Conn., za kratek čas pozabila na goste in mraz ^er krmita labode v bližnjem jezeru. \ * * * *