Na gimnaziji Poljane
Pestro in razvejano delo
Ne le za formalno znanje, temveč tudi za širjenje  obzorij  znanja  na  drugih  področjih
Letos mineva 75 let orikar je bila današnja gimnazija Poljane imenovana v 2. državno gimnazijo v Ljubljani s humanističnim učnim načrtom. Dijaki tega zavoda pa so skupaj s svojimi profesorji letos praznovali 70-letnioo odkar so 22. maja 1906 položili temeljni kamen za poslopje, v katerem pridobivajo uče-nost še danes.
Že pred vojno so na tem zavodu delovali mnogi krožki in organizacije, ki so združevale dijake pod napredno baklo upora proti reakcionarni družbi. Eden izmed najstarejših krožkov je prav gotovo prirodoslovni krožek, ki ga že dolga leta vodi prof. Vida Brelih. Poleg rednih strokovnih predavanj za di-jake se večina članov tega krožka udeležuje tudi akcije Raziskovanja celinskih voda, ki jo organizira Prirodoslovno dmštvo Slovenije ob pomoči kemijskega inštituta Boris Kidrič, Geološkega zavoda in Vodnega sklada SRS. Med preda-vanji, ki jih organizirajo skupaj s Klubom znanosti, se vrste tudi naslovi kot so Alkohol, Mamila, Spolne bolezni ipd., za katere je med dijaki veliko zani-manja. Seveda pa tudi praktičnega dela na terenu in v laboratoriju ne manjka in tudi strokovne ekskurzije so dobro obiskane.
Mladi imajo na šoli tudi pre-cej veselja na glasbenem po-dročju. To dokazuje tudi njiho-vo aktivno delo v Glasbeni mla-dini, šolskih koncertih, ki so sicer le poslušanje gramofon-skih plošč, a vendarle je tudi to nekaj. Morda pa jim bo uspelo kdaj pridobiti za na-stop na šolskem glasbenem ve-
6eru tudi kakega znanega glas-benega umetnika. Pevski zbor, ki zadnje leto ne vadi kdo ve kako veliko, nastopa na vseh šolskih proslavah, pa tudi v po-sameznih razredih so takšni navdušenci, bolje rečeno nav-dušenke, ki pojejo v svojem lastnem, razrednem zboru, ki ima na repertoarju predvsem francoske pesmi.
Na šoli izhaja tudi vrsta gla-sil. Tako literarni krožek ob-javlja v Mladem poljancu lite-rarne poskuse morebitnih bo-dočih literatov, Prirodoslovni krožek je po nekaj letnem pre-moru izdal novo številko Mla-dega prirodoslovca, najpogoste-je pa izhaja glasilo osnovne or-ganizacije ZSMS, ki deluje na šoli. V preteklem letu so izšle štiri, letos v prvem polletju pa pet številk Informatorja. V drugi polovici letošnjega leta je delo nekoliko zamrlo, a mla-di so zopet pridobili voljo, do novinarskega dela in kritične-ga pristopa k aktualnim šol-skim in tudi drugim splošno družbenim problemom. Seda-nja urednica »Razorov«, kakor se imenuje poslednja številka Informatorja, Katarina Brčan, ki   je   sicer   drugošolka,    nam
med pogovorom med drugim tudi pove: »Prejšnji uredniški odbor se je razšel, a poprijela sem se za delo in nova števil-ka šolskega glasila je zopet pred nami. Kot prvo novost smo od-pravili hladno tujko in uvedli kleni domačo besedo. članki naj bi namreč ne nosili le gole informacije, temveč morajo tu-
di zaorati v nas same. S tem naj bi na osnovi informacij raz-gibali vse dijake naše šole.« V nadaljevanju pa nam še po-ve, da so dijaki glasilo sicer dokaj množično kupovali, ven-dar pa so ga jemali le kot gla-silo peščice entuziastov, sami pa so bili dokaj pasivni. Glav-ni problem je seveda financira-nje, ki ga trenutno rešujejo ve-činoma le z dotacijami šole, saj je ekonomsko vodenje in izdajanje glasila skorajda ne-mogoče, čeprav so bili nekate-¦ri poskusi na tem področju do-kaj uspešni-
Največ dijakov prav gotovo sodeluje v šolskem športnem društvu, kl ga je letos vodila Tamara Jamnik. Lani so ga vo-dili dijaki sami. Tako so sami vodili sekcije, prirejali tekmo-vanja in sklepali pogodbe. »Vendair pa smo ugotovili,« pravi Tamara, »da to ne gre, predvsem zato, ker imamo na šoli pouk v turnustr. Dijaki enega in drugega turnusa tako niso utegnili sklicevati sestan-kov in skrbeti za dobro organi-zacijo. Tako smo se vrnili na staro •r-ijjiko: mentorstvo pro-fesorjev. Seveda pa imamo prav tako pravico svobodnega
odločanja o vsem, kakor pre-teklo leto.« Težko je reči kq-liko članov deluje v vseh sek-cijah društva, vendar pa se vr-ti okoli številke dvesto, kar predstavlja 20 odstotkov vseh dijakov tega zavoda. Seveda se to število proti koncu šolskega leta nekoliko zmanjša. Letos so se dijaki ukvarjali z odbojko, košarko, namiznim tenisom, jo-go, šahorn in hojo v gore. Za žensko gimnastiko pa tetos žal ni bilo zanimanja. Glavna pro-blema sta nerednost dijakov na treningih in financiranje. Vsako leto pobirajo dijaki športni di-nar, ki je letos znašal tri dinar-je. Za tako zbrani denar kupi-jo žoge in druge športne rekvi-zite. »Problemov pri odhodu na posamezna športna tekmovanja med poukom na srečo nima-mo. šolsko vodstvo je zelo ra-zumevajoče, dijaki pa tega ni-koli ne izkoriščajo,« pravi Ta-mara Jamnik. Dekleta so v po-dročnem tekmovanju v odboj-ki zasedla tretje mesto, kar je letos največji športni uspeh te-ga zavoda. Letos so poskusili na pobudo dijakov 3. e razreda uvesti tudi zanimivo novost. Najeli so študenta Pilozofske fakultete, ki je vsak teden pri-hajal poučevat jogo, na to te-mo pa so organizirali tudi pre-davanje dr. Milčinskega. To je bil sicer le poskus, vendar pa daje velike možnosti za razvoj v tej smeri. Športniki redno sodelujejo pri organizaciji športnih dnevov in mednarod-nih športnih tekmovanj, orga-nizirali pa so tudi plavalni te-
čaj za okoli 50 neplavalcev. In zopet so dijaki pokazali soli-darnost in zbirali po pet di-narjev, kajti tak tečaj je hudo draga reč.
Dijaki so preteklo leto pri-pravili tri Nušičeve komedije, letos pa so zaigrali Shakespea-rov »Sen kresne noči«. Marja-na Hribernik, ki je član dram-ske skupine na šoli, nastopala pa je že v osnovni šoli, in je obenem tudi sekretar OO ZSMS v A turnusu, nam je za-upno povedala, da bodo julija najbrž nastopili celo na tekmo-vanju v šibeniku.
Na šoli svoje interese dijaki uveljavljajo še v likovnem, fo-to marksističnem, geografskem, knjižničarskem in še kakšnetn krožku ter v klubu OZN. Po-leg teh oblik dela pa priprav-Ijajo tudi različne jezikovne ve-čsre, na katerih prikažejo ko-liko znanja tujih jezikov so si že pridobili. Vse aktivnosti dijakov pa usmerja mladinska organizacija na šoli, o čemer nam je pripovedoval predsed-nik koordinacijskega odbora ZSMS na gimnaziji Andrej Pre-šeren: »Na naši gimnaziji je problem dejstvo, da od okoli 500 vpisanih mladincev aktivno deluje le 10 odstotkov članov. S    koordinacijskirn     odborom
smo hoteli zbuditi mladince iz njihovega zimskega spanja. Vsak naj bi sodeloval vsaj v eni sekciji ali krožku. Zato smo izvedli anketo, ki je vsebova-la 14 vprašanj. Tako smo izve-deli, zakaj ni&o bili aktivni in kje bi želeli delovati. Poživili bomo delo in ublažili odhod maturantov, ki se občutno po-zna vsako leto ob pričetku. Kot član marksističnega krožka lahko povem, da je le ta na-menjen predvsem izobraževa-nju mladih komunistov, seve-da pa ima vsakdo pravico vključitve. Pod vodstvom men-torja štefana Trojarja razprav-ljamo o temah marksizma in našega samoupravnega vsak-dana.«
še in še bi lahko pisali o ak-tivnostih, ki jih razvijajo dija-ki na poljanski gimnaziji, saj je njihovo delo pestro in raz-vejano. žal vsega ni mogoče na-pisati, a tudi nekateri izsledki iz poljanskega življenja in de-la zgovorno pričajo o veliki že-lji mladih, ne le po tistem »for-malnem« znanju, temveč tudi po odkrivanju širših obzorij človeškega znanja, kar bo prav gotovo prispevalo tudi k hitrej-šemu uveljavljanju usmerjene-ga izobraževanja.
Tekst in foto: Ivo Brečič