Revolver . november 94 «. II «50 SIT Oilome £lza Budau rščanska desnica ( prememba spola? Qita Mae Brown Qbm Of Finland Obrezovanje (¡Anketa 94 ». ii i «¡A. I I Fun Video Predstavlja podobe o ljubezni s spodrezanimi perutmi Posamezne filme lahko narod e pismeno na uredništvo revije Revolver. Pošljemo vam jih po pošti. Cena posameznega filma je 2.000,00 SIT. Filrr imajo slovenske podnapise. Ka(« "Jjut J ««i T.Wi i MjHtr Lijist P«w» Sli' «lin»! stmmmt¡.t¡u mhmemwmiswv rmUM " »i xMtiifVvim*''1 • r-SDDK.fli ■■■ji,-i,,. ■■—M 1*111 ....... « .(««Bfisiwim&twwawjt!. » i i ...«sfi. f rr, J m ^»wm igre brez me 3 "Far worse to be Love's lover than the lover that Love has scorned I let love in" Nick Cave and The Bad Seeds (z MC "Let love In", 1994) Na nek način smo v tem življenju vedno "novinci". Včasih bolj. Ko zamenjujemo svetove, zamenjujemo govor. Mobilnost skozi registre jezika je posledica padle vere v njihove vsebine: iskanje novih diskurzivnih strategi Se veČini, ki je naseljena v tejle mučni civilizaciji logosa, nikdar ne izčrpa. Večinoma kar nekej govorimo: večinoma to zelo točno nekaj pomeni. V tej kulturi smo povsem izvežbani. Besede ozemljujejo: kdor se pogovarja, je že na varnem. Kjerkoli je. Na okolje reagira z instrumenti stabilne komunikacije, ki potegne za sabo vso etimološko Šaro. Govorec sklada kulturo in svoj utrip, plete družbo, se povsem strinja, čuti pripadnost, je doma. Baje. To mora biti fino, da takole "spadaš". Tudi homoseksualci "alikajsože" spadajo, jasno, tega pač ne bomo posebej zap ovali: vse Nas vendar! pestijo Iste zagate, kajneda, certifikati, ozonska luknja In Ali-veste-da. Morda prav zato niso vsi "alikajsože" iz Države kar pritekli na Metelkovo, temveč še dalje kramljajo v svojih bivalnih Občinah. Svet je tak, eni ja: drugi ne. Kdo b ' njem prepoznal vsaj konček rdeče niti. Ampak da zletiš iz njega in Iz njegovih fantazmagoričnih problematik, i le sovpada s "spolno orientacijo". To me malce živcira. Zaradi tega sem včasih maice homofobična. Umestitev v socialni kontekst - ki je žt m definiciji interaktiven in komunikativen - je vsaj v evropski kulturi edina oblika preživetja. Nekam moramo, s svojimi telesi in besedami vred. Ne, da ne bi smeli molčati. Morda bo to nekoč ustavna pra\'Ja. Dolžnost. Komunikacija je neizogibni pogoj družbe, prav tako, kot je gospa Žerovnlk njena neizogibna posledica: njene besede me zato vedno znova Iskreno razveselijo, olajšujejo ml študij te hecne sociologije, nad katero bi sicer že obupala, Molčati ne moremo, jezik in njegove Resničnosti tako, na eno oko, sumničimo, zato se mi, logopatl, igramo. Igramo se učiti, gramo se delati, skorajda se že znamo igrati tudi z ljubeznijo, igramo se ne razumeti in predvsem se skozi vse to igramo dialog: vse te preslikave običajne societalnosti postajajo mainstream naše sodobnosti. Zavestno se prlklapljamo na neko nepretrgano virtualno realnost: tudi patetični smo, oh. nalašč, prepuščamo se starim bolečinam, izogibamo se novim. Kultiviranje posameznika, čustvenost in intelektualnost, je prosiuli projekt, ki Izgublja svoje vernike. Edino, česar vi-lizacija ni zmogla, je soclaliziranje strasti. Moderna se začenja, "dlvite se Žnldaršiču", "Splav Meduze", živel ludlzem! Takisto je s komunikacijo, tisto, ki predpostavlja točne pozicije vednosti. -Itkacij. članarine (1000 SIT ??. 94/05; ali prtištovolj liti onsoevkov je: 50100-678-44343. Reza disko. K4, Kersnikova 4, -i^ako neijetjo od 22. r) 4. ure ' .... ..... .. - -.. ... . ■ ; Revolver, revija s I um hsbojém, je revija Roza kl una Metelkov? - v bivši vojašnici rta Metelkovi: i hiša Love klui ko: vzdušje, nastopi, izi >ve. pogi Drt... Magmis Klub: i., sre s t petki pO' 20.00; Monokel {ženski): srede in petki po 20,00 ........... ......:.,.. :„ ..........„ 1-,...... ..- .. JI Kontakt tavodtfa in obrazec v Revolverju Projekti: Homoseksualnoš. 10. dnevi gay in lezb lenega filma Magnus ¿ay sekcija pri LL lezbična sekcija pri SKLICU:'informator Pandora, pogovori, srečanja, izleti, rekreacija; pozanimajte se za termine SOS lolefon za ženske in otroke - žrtve nasilja: 061,97.82 061.441.ys33 - je prav tako oi prt za težave, stiske lezbijk AIDS FOND - ža pomoč seropozftivriim (prtspevke nakažite na ZR Roza kluba, s pripisom Aids fond. Hvala.) Projekt Plus za pomoč okuženim, obolelim ter njihovim prijateljem.,.. REVOLVER, rcvya za k uit um a in politična vprašanja ¡revija s homoe rotičnim nabojem). ISSI 1318-2663 Izhaja četrtfetno. .ena posamezne številke je 450 SIT, Ustanovitelj m založnik Roza klub Kersnikova 4. Ljubljana Jdgovnrni urednik: Hr~ a tudi v pri- GAV PRIDE ISSLE, in r.ra ''s^1". vsi x> merij "vstaienj-a gay ravice •'red nosa "biti gfiy" m fe je fascin ¡rala. Ron í .s petindvajsetimi- se je 'éc ïgodi.t je relativen in v liberaifii dobi c ganizirah íiO.inwpS pry č v godovi hi n šli homor . modei ki ohranja kolektivno mišljenje, seksualci na ulice Greenwich Villager medtem ko nihče ne pomisli ne oni dru- kega dobrohotja v tej in oni združbi se de bi si izbojevali prostor pod soncem, gt, nezavedni ponos, ponos Indivlduurna, skriva sicar nezaveden, vendar pato- ir v dobesednem spopadu s policijo Ki je v svoji spontanosti presegel vse Toško boleč rramen taiste organizacijo, zmagali' LokaJ. kjer so se zbirali, je ostal organizirane modele skupaj. Zametke civilne družbe, ki je nastajala Iz odprt in neformalno legaliziran - spon- Nimam namena razglabljati o tem, ali se spontane potrebe tn: kl je poîneje pfe- tanost množice je dokazala premoč nad dandanes organiziranost geyev Izplača, rasla družbeno koristnost in postala nje- organizirano (seveda takrat tudi repre- Seveda se, saj je med drugim povezana no breme, ceS, uporništvom ti ruga č: sivno) oblastjo, in hkrati s Stonewallom tudi z ekonomijo, da možnosti socialen nost ne sodita v še tako demokratični je napočila era spreminjanja, libe ral j- kontaktom niti ne omenjam. Gre le za sistem, je pokopala obsedena želja po ziranjá zakonov, k¡ so KONČNO pripustili razmišljanje ó transferu, kl ga je prinésio rwmenktaturnosti, kl jo oblast upošteva neko marginaino skupino v sistem, in v bistvu privzgaja. Vsem, ne samó Letó 1969, obdobje spontanosti, je: Zá','. sebi in svoji ; birokratski mreži. Še tako vselej mimo : Woodstock .11,.. je ..bil lésé asocialne tipe ljudi se da organizirati, če bieda podoba svojega očeta, pa čeprav ne gre drugače, v klan, sekto ali nad- je pritegnit množico ljudi, ljudi z: ima- tr kaj TOLERIRANJE. ü ¿perita m rxrir» zorovani;mob (mob v angl, = množica, geom, ki so nekoč eruptivne, emocio- su ne more biti več govora - alternative!,, gruča; tudi krdelo). In tako se je končala nalne in pradvsem SPONTANE reakcije drugače misleči smó ga nadomestiti s tudi zgodba s pred letom dni rtçformaino nadomestili za površinskost, kije del svojo organiziranostjo, kakršnokoli 'te, in : osvojeno ulico gospoda Metelka, ki pa establishment a in je všeč državi. tako : ostaja vse tlšio, kar je nek£¿ bru-V ; ni postal novi kulturni minister,; pač pa Leta 1994-, 25 iet pozneje, se pravzaprav haio ven in popijuvalo. kar je bilotreba jih je spravil v Institucionalno mrežo, vse organizirano kitirno s StorewoHcn A~ic- popljuvati, na ravnf notrartie .intime.. za- tam domujoče alternatives, subkuitur- rlčani so spet faščinantno pretiravali In v prte v ozek krog vsake skupine s svojo : : ■..'. niKe, pedre in z motorji obsedene modo- svoji totalni organiziranosti so si latos ciljno orlentacfjo, svojimi željami, ie "l..";." Me vseh sort. Kakorkoli» Metelkovi Želimo privoščili kar nekaj■ em I ne ntn iti-dogajanj v V'-hočete. četrt stoletja dolgo obdobje za uveljavljanje določene iskupine v okolju, za njeno vklaptjanje v sistem, ki še vedno ne ločuje med tem, kaj je SPREJEMANJE ÜB ?stne zgodbe Armisteada Maupina Neverjetno, a resnično: z neznansko naglico, le nekaj mesecev po ameriški in angleški premlei.. so na zaslone gledalcev 7V Slovenija pribrzeli Anna, Mona. Miš, Jon... - prebivalci veselega San Francisca v se-demdestL.ti letin. Tako ali drugače nenavadni junaki Mestnih zgodb Armisteada Mauplna, ki so na svoie utelešenje čakali nič manj kot petnajst let. Maupinove pikantne in ostre kronike utripa San Francisca v sedemdesetih so zagledale luč sveta kot kolumna v časopisu San Francisco Chronicle, kar je bilo po dolgem času v dnevnem časopisu prvo leposlovje. Iz lokalne senzacije so zgodbe prerasle v svetovno, ko so izšle v šest1' knjigah. Maupin je za knjižno izdajo zgodbe posodobil, združil gay In straigtil nitke in na koncu postal prvi pisatelj, ki se je v svoji I eraturi spopadel z aldsom. Sure Of Vou, šesta In (nepreklicno) zadnja knjiga iz ciklusa, je bila nekaj tednov na prvem mestu najbolje prodajanih knjig v New Yorku, Veli , B tanlji in Avstraliji. Doslej so po vsem svetu prodali že več kot milijon izvodov: med drugim so jih prevedli v nemščino, španščino in nizozemščino. Njegov zadnji roman Maybe t he Moon, ki ni niti malo povezar. z veselim San Fran-ciscom, je že tretji prodaj dan (izšel je v začetku Lega leta) pristal na četrtem mestu. Je nekakšna zbirka dnevnikov druge najmanjše ženske na svetu. Glavna junakinja Cadenee Rotti je spomin na Mau-pinovo pokojno prijateljico, igralko Tamaro De Treaux. ki je ovita v umetne mase odigrala nekaj prizorov kot slavni ET. O televizijski priredbi Maupinovlh Zgodb se je pravzaprav začelo razmišljati takoj po Izidu prve knjige; ampak vse ameriške tv družbe so se projekta otepale ot hudič križa. HBO fHome Box Office) je v zgodnjih osemdesetih že grabil za krmilo, vendar si tako kot drugi naposled r jpal tvegati, da bi spravil v bes ameriške oglaševalce. Nič čudnega dve uspešnici osemdesetih sta utrpeli škodo zaradi zmanjšanja števila oglasov: Zakon iz Los Angelesa po prvem televizijskem lezbičnern poljubu, thirtyso-methlng pa potem, ko sta v postelji skupaj pristala moška.. "Najhuje je bilo to, da so ml po enajstih urah skupnega dela producenti rekli, da bo treba gaye in lezi ke umakniti v ozadje ali pa jih črtati ' i scenarija in da droge ne pridejo v poštev..." pravi Maupin. Na koncu so Zgodbe pristale na angleškem pragu. Pogum je zbral Channel Four, kije pripravil že več oddaj o homoseksualnosti (med drugim ie koproduciral tudi dokumentarec Življenje v Silverlaku). Resda ga je gay in lezbična manjšina, potem ko je ukinil serijo Out, gledala precej postrani, čeprav je še vedno razglašal, da se loteva tem, ki se jih dru¿¡ ne. Toda lani se je začelo premikati: verjetno bo prihodnje leto Out spet in: letos so uvedli program Summer's Out, ki pomeni (kljub temu. da je šlo predvaen, za ponovitev filmov in dokumentarcev), da so programi res tu in da so res Queer. Kot kopro-ducentki sta se kanalu pridružili dve podružnici Polygram International - Working Title Television (uspehe požela z Mojo čudovito pralnico, Wish You Were Here, A World Apart in Ed vara it.) in Propaganda Films (producentka Madonninega dokumentarca V postelji z Madonno, filma Ruby, Lynchevih uspešne Divji v srcu i nadaljevanke Twin Peaks, pa Beverly Hills, 9021QO...). Režijo je prevzel Alastair Reed, scenarij paje, čeprav so delo ponujali Maupinu, priredil Richard Kramer (kije znan po seriji Xhirtysometbingy. "Zdelo se rr ,e. daje za to potreben profesionalec," pravi Maupin, "nekdo, ki pozna film, in vedel sem, da bo mchard pravi. In ker je odkrit gay, sem se zavedal, da ho material znal obdelati brez senzacionalizma ali čiščenja." In Kramer je Zgodbe in njihove junake zares pustil takšne, kakršne je ustva I Maupin, ki zatrjuje; "Zgodbo je prire^1 v izredno bogato nadaljevanko - znal je to narediti in hkrati ostal zvest o ginalu. Michael Grade je imel prav, ko mije tekel, da je znal ujeti vtise iz knjige in jih je vključil v mešanico domišljije in resničnosti. Svoje občudovanje lahko najbolj izrazim, če povem, da lahko zdaj vzamem knjigo, jo odprem na katerikoli strani in slišim nj ove glasove. Ne svojih Igralci so me povsem orepričali." Prepričali so ga: v vlogi magnata Edgarja Halcyona David Moffat, ki ¡e igral že v prenekate filmski uspešnici (Houses/Her, Regarding Henry, The Music Box, The Llnbearale Lightness Of Being), najbolj pa se ga morda spominjamo po vlogi v nadaljevanki China Beach: v kateri ¡e bila njegova soigralka Chloe Webb v Zgodbah Mona Ramysey ■ ki je igrala tudi v filmu Qeens Logic iv kateri John Malkovich igra gaya): Lauro Linrey (Mary Ann Singletoni smo videli v komediji Dsve, na Movie Channel príhajc z to/enzo's On, Marcus D'Amicr (Michael Miš Tollver) je L. lani nominiran za nagrado Laurencea Olivierja za vlogo v uprizoritvi slovite drame o aidsu Angels In America, v manjših vlogah pa se je med drugim poskusil v filmih Futí Metal Jacket in Superman it; WHIiam Campbell (Joe Fielden) je že igral gaya: v prvi sezoni Dinastije je igral Stevenovega ljubimca Luka; kot gost je nastopil je v serijah Hote!, Star Trek: The Next Generation In Družinske vezi. gledali smo ga v Krimina stičnih zgodbah, v filmu Drahuta bil je Disneyjev (ne pretirano uspešen) Rocketeer, letošnjo sezono pa je na ameriški ABC dobil lastno humoristično-deteklivsko nanizanko Moon Over Miami; Thomas Gibson (Beauchamp) je bil osorni ženin Nicole Kidman v Far And Away, igral je tudi v Age Of Innocence, na tv pa v nadaljevanki Kennedyjevi iz Massaeftusetsa in v žaif-nicah Drugačen svet in ho se svet vrti: čeprav vsake, toliko časa kdo povzdigne glas^da slovenska načioni la't.eie.vižfj-a zu gQ)'/lczbično gledal stvo naredi bore malo (ja, kaj pa pričakujete!), je treba priznati, da se vsake toliko časa tudi na tem ;'ppdroeju stvari precej očitno premaknejo, In Če'Si privoščite malce/širši razgled, se vam od gostote programov, ki se "Ukvarjajo" s homoseksualnostjo, kar zmeša. Ker se pač o tem - tudi po zaslugi aidsa - vse več govori, razmišlja, Tako se -3Sat že nekaj let trudi s ftpme-■s.eksualnimi; ciklusi, nekateri nemški satelitski programi se o tem pogovarjajo (tudi prepirajo) v svojih "vročih" talk showin, tud! ORF se teme nikakor ne brani {nanjo gleda predvsem z umetniške plati}. Sosednja HIVji- pred nekaj mose-ci zavrtela tfekáj "čudnih" filmov iž Južne Aii-er Ko in .predvajate »v ftim o atdsu.'.Qur Sons (ki smo .ga videli že na satelitih, sicer-pa bo verjetno kmalu phromattudi ■k nam). Slovita limonada za. mladostnike Melrose Place (Sky One) resda počasi, a vse' bolj očitno postavlja v:os:predje. svojega g.aya, prav tako Severna obzorja ¡ki smo jih videli tudi pri nas trt jih, upajmo., še brano - dotiej pa tečejo na WTV)-- če; se spominjate, glavno prizorišče. Cicely na Aljaski, sta ustanovili dve lezbšjki; gaye, ki; sta prišla ga živet sredi prve sezone, pa se v tretji sezont tam tudi cerkveno poročita .„.(Ampak poljub so izrejalj!) Med stanovalci tretje «daje MTV-jsvega "reality showa* Real World (tokrat,so- se ..nastanili v San Franelscu, evropski. K'IV pa ga je začet predvajati '.stiedi-septembra^je.spet.gay,M je tokrat poskrbel jpresenéóétije; pred kamerami je zaprosil drugega gaya, ki se je v hišo Vselil pota m, ko so iz nje-vrgli prejšnjega; skraj.» rardsoid'-'^ sturova ca• ■V:Ljubljani (natančneje v Cankarjevem , dp^^srí^p :¡^|§';||pmt3rá ogledali :;ria letošnjem berlinskem festivalu nagrajeni kubanski film Jagóde'in čokolada. Pa tudi TVS je vse bolj "vesela": med drugim smo' videli, (sicer slab) biografski Cm o Rocku Hudiču, odlično ^rn solz in ,pretresljivi dokumentarec Življenje v Sifvertaku (ponovitev bo na dan -hoja proti aidsu). Nenavadno je te to, da niso '.•ín.'í ritega zakona o pisatelji-ackvi'ile-West in pa Mestnih 6 [ dom in svet ] Barbara Garrick (DeDe) je igrala v filmih The Firm, Steeples s !n Seattle, Dnevi grmenja, Razglednice iz pekla. Working Girl In Eigth Men Ouf, Stanley DeSantis (Norman) v ČandjTtianu, Razglednicah t: pekla Vročici sobotne noči, Annie Hali in v nanizankah Delo na črne, tflrrtysomethfng in Cheers: Cynda Williams (D orothea) pa v Mo'Beiler Blues in One False Move. Najpomembnejša je kajpak Olympia Dukakis v vlogi Anne Madrigal, bohemske lastnice hiše na Barbary Lane. Za oskar-?vko (kipca je dobila za stransko vlogo kot Cherina mati v filmu Moonstruck) in odlično karakterno igralko 'Jeklene magnoiije, Dad. Glej nor kdo se oglaša. Fire In the Dark...), In (kot se označi sama) režiserko, producentko, učiteljico in akt ist ko, je že od vsega začetka navijal Maupinov ljubimec Terry Anderson. Ko mu jo je omenil prvič, je Matipin dvomil: "Kaj ni malce preveč etnična?" "Te besede boš še požrl," je odvrnil Terry i - Imel je prav. S pravo mero ranljivosti je Olympia skrivnostni Anni Madrigal vdahnila verjetnost, ki bi jo katera druga igralka s filozofijo "Aha, ženska je, tofej 1 bon grala kot žensko" težko pričarala, In primernega transseksualca zagotovo ne bi našli. Dukakisova si je najela osebnega svetovalca za transseksualce. Dr. j an e Thomas je pri snemanju pomagala že Vanessi Redgrave, kc 1e ~rala nekdanjega trenerja Martine Navratilove Reneja Rlchardsa. Na njunem prvem srečanju je izkušena svetovalka Olympiji strogo pogledala v oči in ji rekla: "Kako ste lahko prepričani, da boste znali odigrati transseksualca?" Veteranka jI je zabrusila: "Ker je velik del mene moški. Včasih sem mislila, da so to moje grške korenine, ampak zdaj vem, da sem v resnici moški...'* Tudi v nekaterih stranskih vlogah so nastopila velika imena: Lance Loud, ki je zaslovel v sedemdesetih v nanizanki An American Family, ko je sv ijo homoseksualnost razkril tako rekoč v i,vo, s tv zaslona; Karen Back igra samo sebe: Rod Steiger lastnika knjigarne, ki jo je odkupil od Anne Madrigal; sir lan McKellen (Maupin je Tiel veliko vlogo F njegovem coming outu) nekakšno čebelo matico snobovske skupine mestnih gayev. Maupin, ki s snemanjem filmov nima izkušenj, je hotel bedeti nad vsako sekundo snemanje ne zato, da bi ljudem govoril, kaj ~aj počnejn Samo izkušnje je hotel. Čeprav je bil precej v nadlego. Kako tudi ne. Koje Anna zbirala goste v svoji dnevni sobi, Sta S Terryjem ležala na postelji v njeni spalnici. In kdo drug bi si ga upal zbosti, če ne Olympia Dukakis: "V pri ^oru. ko se Anna in Edgar srečata v restavraciji," skesano pripoveduje Maupin, "se Anna ozre naokoli in reče: 'Kaj ni tu čudovito -vsi se trudijo, da bi bili videti tako prekleto izobraženi.' Pri zadnjih besedah se je Olympia obrnila .n me pogledala naravnost v oči. Ja, takšne težave si nakoplješ, če hočeš biti muha na ; lu včasih te zmeč kajo." Channel Four je sprva (že pred tremi leti) nameraval posneti dve knjigi - toda za deseturno nadaljevanko bi bila potrebna ameriška finančna podpora, ki je kajpak nI hotelo biti. Tako so Zgodbe prva ameriška serija, ki jo je do zadnjega flcka financirala angleška tv družba. Glede nadaljevanja... pa je nastal škandal... Ameriški PBS (Public Broadcasting Service), ki je Zgodbe uspešno predvajal v ZDA in velja po svoji politiki za najbolj podobnega angleškemu Channel Four, je namreč napovedal, da nadaljevania ne namerava denarno podpreti. Naciona a tv mreže, ki je dobila podporo senata, da prikazuje '"Ameriko v celoti, v vseh njenih različnostih" in da "poskrbi da se sliši glas skupin i n skupnosti, ki so sicer odrinjene", je Zgodbe predvajala januarja letos in postale so njihova naiholj uspešna seri-jj zadr ih nekaj desetletij. Toda Ameriška družinska zveza je takoj sprožila kampanjo proti Zgodbam-, kaseto z nadaljevanko so poslali vsakemu članu senata in poudarili, da gre za "gay in profano" vsebino. Hkrati je bil desničar Ervin Duggan Imenovan za novega predsednica PBS. Njegov predstavnik za tisk je povedal, da nove serije, če bo posneta, DBS ne bo niti predv jal. Zato lahko pričakujemo, da bo novi ameriški javni televizijski sistem zaprl vrata gay tematiki. Channel Four, ki je za prvo serijo dal šest milijonov za stroške, je pričaKoval da bo za drugo serijo, z delovnim naslovom More Tales, glavni delež prevzel P0S; če pav so pri Channel Four že začeli razvijati scenarij, je predstavnik družbe aprila povedal, da ju projekt v nevarnosti: "Prvič smo financ!.ali vse sami, za nadaljevanje pa smo upali, da se nam bo pridružil ameriški partner. Zdaj pa se zdi, da na žalost ne bo šlo." Vse skupaj je seveda najmanj razveseljivo za Maupina. ki : že za prvo ser-io več kot deset let iskal producenta, ki ne bi iz scenarija povsem črtal gay likov: "Očitno seje javna televizija ustrašila peščice dobro organiziranih verskih fanatikov," je zapisal v pismu organizaciji GLAAD I Gay And Lesbian Alliance Against Defdmation). Leta ? prepričana, da gre res za posledico desničarske hampa ,e in imenovanja republikanca na mesto predsednika PBS. Čeprav mreža zanika kakršenkoli pritisk, je Duggan javno povedal, da njegova tv ne bo predvajala ničesar, kar bi se "Američanom zdelo neokusno." "V zadnjih treh letih," pravi Tom dl Maria, izvršni direktor podružnice organizacije GLAAD za San Francisco, "smo, kar se tiče gay in lezbične tematike, do? i ve J napredek. Toda stvari so se nenadoma resno obrnile na slabše. PBS noče priznati da je srt„: kulturne vojne Dokler ne dojamejo, dp |e to televizija, ki mora služki mnogim različnim skupinam, se bodo še naprej umikali."' Menda je na PBS nnšlo več kot dva tisoč besnih pisem, njihova nadzornica v San Franciscu pa je Dugganu poslala zaskrbljeno pismo: "Najbolj skrb zbujajoče je to, da se zi da je ta odločitev prikimavanje organizaciji, k prdiga o nestrpnosti, homo-fobiji in cenzuri." Frank Rich novinar New York T/mesa, k se je sestal z Dugganom, je zap,, al. da možakarir pod. "a nacionalna organizacije evangeličanov: "Obnaša se kot cenzor, da bi zadovoljil klice po fundamentalizm in hotriofoblji tistih kurcev, ki prisegajo na družinske vrednote; : pa je umik Zgodb zgolj bebava odločitev televizijskega novinca?" So sto Mucha Armistead Maupin se je rodil v Wgshing-tonu teta 1944, odrašča! pa je v Ra-leighu v Severni- Karolini. Na tamkajšnji Univerzi.je bil'čian vseh najpomembnejših društev; diplomiral, je leta 1966 in: .pogrnil na sprejemnih izpitih za.pravno šolo. Prijavil se je na šolo za mornariške ■Častnike in medtem ko je čakal, da ga sprejmejo, deiaf kot vratar, na lokalni tv postaji. V vojski je služit kot oficir m 'zveze v Sredozemlju,-potem-na kopnem z■ rečno patruljo v Vietnamu. Leta po vietnamski vojni se je vrnil v Azijo kot.čian Civilne prostovoljne skupine, ki je pomagate graditi hiše za Invalidne vietnamske veterane. Za ta trud ga je predsednik Niwn nagradil z nagrado Freedom Lea-(fersfjfp. Kratek čas je delal kot: novinar; ■ 3 Časopis v Charlestonu v/Južni.karoiini, iifiH 19/1 :>k s;: ga premestili v Sar Frarcisco. v "" vi tfesu;( skupaj let;. oporoko pa izpodbijat i nečakinja in nečak. . ■ ■ ■■■:■ : (Delo na čmo) je j [lasna sago v o roti; gayev. priznala pa je tudi, da je nekoč pristala v postelji z lezbično prijateljici1 iRrav), da «o je takrat bata, .da je s postna izprijena: Bumijo gozdov, art eški V Londonu so se združili gay aktivisti In varuhi okolja, da bi preprečili "očiščenje" gozda parka West Hampsfead Heath. The Corporation of London, ki upravlja ta park in tudi druge javne površine v mestu, namerava gozd izsekati oziroma podreti 5000 dreves. S tem bi se zneb vzgojenih gozdnih površin in znova vzpostavili stanje izpred več kot 100 let, ko je bilo na tem kraju le z grn čevjcm poraslo močvirje. Gay aktivisti, med njimi so tudi člani OutRage! so ostro protestirali in pripravili kampanjo za ohranitev gozda. Menijo, da gre še za en napad na pravice gayev s strani mestnih oblasti, saj West Heath desetletja predstavlja osrednji tn najbolj priljubljen prostor za hruzing (štrikanje) v Londonu, ki je obenem tudi zlahka dostopen iz središča mesta. Gozd je homoseksualcem nudil zatočišče in omogočal kontakte že na začetku tega stoletja ko še niso imeli nikakršnih drugih možnosti druženja na javnih mestih. Upravičeno slutijo, in so zato še tofiko bolj besni, da je ravno to tisti vzrok, zaradi katerega hoče uprava parka gozd tako ali drugače očistiti. Saj, po Londonu se ve, da hoče mesto preprečiti "tiste nemarne stvari", ki se tam dogajajo. Tako so v gozdu že namestili straže, policijski obhodi so vse pogostejši, problemi so tudi s sončenjem brez kopalk, čeprav je o tem že b:' dosežen dogovor... Primer West Hamps-tead Heath ni edini, konservativizem se vandalistično znaša tudi nacl drugimi podobnimi londonskimi znamenitostmi, posekani ali razredčeni so številni drugi parki, prav vestno je "nekdo" že iztrebil precej grmovja na vseh morebitnih de-likatnih področjih, izginjajo javna stranišča in še klop v parkih niso več to, kar so bile... (teh je čedalje manj ali pa so po novem brez naslonjal). Baren seks na britanski TV V avgustu so na nacionalni britanski tv začeli predvajat, nova reklamna spota o varnem seksu za gaye. Gre za prva takšna spota, k. soju naredili gayi sami. Prvi je posnet z igralci in modeli v romantičnem okolju, drugi pa je kratek posnetek kruzmga, v katerem nastopajo prostovoljci. Skupini GMFA (Gay Men Fighting Aids) je denarno priskočit na pomoč Channel 4, Spota sta dolga po 30 sekund in ju izmenoma prikazujejo vsak teden v tv seriji Outl. ßet shop boys O svoji seksualni usmerjenosti se . s izjasnil tudi pevec dueta Neil Tennant Po večletnih pomenljivih izjavah in namigih je v intervjuju v avgustovski številki gay mesečnika Attitude le povedal, da je gay. "V osemdesetih sem spoznal, da sem verjetno gay. Postalo mi je jasno, kaj me privlači. Vendar do pred tremi ah štirimi leti nisem imel nooene prave izkušnje. V prejšnjem desetletja sicer nisem Uvel v celibatu, prav daleč od tega pa tudi nisem bit." O zadnjem albumu PSB, Very, pravi, da je bil napi ¡an v obdobju zaljubljenosti, vendar so tudi prejšnja dela vsebovala močne gay motive. Noče še, da bi bila sedaj njegova iden titeta determinirana s homoseksualnos-c V zvezi s tem tudi ne želi ničesar povedati o Chnsu Loweu, drugi polovici dueta. Ta naj bi bil obupan, saj je pred kratkim zaradi aidsa umrl njegov zelo dober prijatelj. letih' . M Wá ' | Univerzalni vojak, ma£o tip Jean-Claude vtm Dam me noce, t a ¡5¡ njegov zelo zgod nji flli,. prfée! v Ameriko, ker je v;njem igral gaya. Monaco Forever je naslov francoske 'mojsrovine' i? teta;ijt98l.. S pocnasJo vom . .where í&a yast oecomcs the nr»; sent and lortiorrow never comes... II Toimin f.uiii zbrati denar za füm The Cétufoid Cíase?. "Nihče ríe more sp ti ' '-letne bo-vjfODičnr! /godov,re • Wooda. Ftlm pa lahko vsakomur pokaže, ko :Ko škode «o akoiici narediii homofo-||f______ --- Komentar Paula Buratona v Tirne Ou. u: [ com in SWt} PSekečni prekinil z delovanjem! Uredništvo časopisa Kekec sporoča, da zaradi spremembe celostne podobe časopis ne bo izhajai predvidoma do Novega leta. Uredništvo se bo potrudilo, da boste o ■¡du naslednje številke pravočasno in zanesljivo obveščeni. Vaši predlogi, Ideje in prispevki so zaželeni. Nova podoba vas bo presenetila! ¿3 uredništvo Tomaž Skorjanc Budi posilstva moških Bridejo, navdiK , j in propadejo? V mesecu juliju je zaradi finančnih težav propadel nov in ugleden angleški me sečnik Phase. Ideja o bleščečem neodvisnem magazinu za lezbljke in gaye je nastala in se tudi realizirala v krogu poslovnežev, samih gayev in lezbijk, Prvo številko so na obsežno svetovno gay tržišče lanslrall v mesecu februarju. Kljub mlačnemu odzivu javnosti In le 30 000 prodar zvodlh na začetku, je revija prejela ugodne kritike in s svojim dovršeno oblikovanim videzom določila I terlje gay založnikom, kakšna naj bo videti kvalitetna gay revija devetdesetih let. Četrta številka je že dosegla prodajo 45 000 Izvodov In revija je očitno našla svojo ciljno skupino bralcev. Visoka zadolženost, nenaklonjenost straight oglaševalcev, nerazumevanje bank. probfemi z distributerji ter nesposobnost samega vodstva voditi uspešno finačno politiko so povzročili, da se je pri peti, julijski številki vse tudi končalo. Žal se je kaj kmalu uresničil šalj i slogan, s katerim so promovirali začetno številko: 'Pirase -je le obdobje, ki bo minilo.' Za "obdobnega" seje izkazal tudi tednik Bona, namenjen moškim, ki Imajo radi moške Angleška revija iz izdajateljske hiše Mindmaster Limited (Bayz. Shebang in Pink Paper) je svoj hitri konec doživela že po treh tednih. Odgovorni in obveščeni vedo povedati, da stvar ni imela možnosti za preživetje. Predvidevanja pred izdajo prve številke so bila napačna. Krivdo za neuspeh prav tako pripisujejo nerazumevajočemu poslovnemu okolju, ki očitno ne mara novih, velikih in kvalitetno tiskanih gay medijev. Nasprotniki odločitve o prenehanju Izdajanja kritizirajo vodstvo, da je prel :ro popustilo, saj so tri številke odločno premalo za oprijemljivejše rezultate, že prva številka pa je bila prodana v uglednih 60 000 izvodih in Bona je tudi takoj našla svojo ciljno publiko, kot je bilo sklepati po odzivih bralcev. Vendar je t la ta odlo tev nepreklicna, zaposlene so izplača in Bona je zapustila prizorišče gay medijev tako hitro kot se je na njem tudi pojavila. Za razliko od Phase ni zapustila neizterljivih dolgov. V Veliki Britaniji so v juliju proglasili tudi posilstvo moškega za zločin, prvič v zgodovini, in tako spremenili 450-letni zakon proti "nagnusnemu zločinu" hete-roseksualnega posilstva. Vlada je sprejela amandma, ki med posilstvo vključuje tudi dejanja, prej imenovana "homoseksualnost brez privolitve", in zvišuje maksimalno možno kazen od desetih let do dosmrtnega zapora, tako kot to velja za posilstvo ženske. Spremembo je narekovalo povečano število registriranih posilstev moških (v Londonu 50 v lanskem letu) in skupinska posilstva, ki se pojavljajo kot del nasilja band nad ho-moseksuak Reforma daje moškim žrtvam posilstva Iste pravice do anonimnosti in zaščite kot ženskam. Spremembam je gotovo botrovala tuc vnost, katere mnenje se je o tem, kaj vse razume pod pojmom posilstvo, v zadnjih letih močno spremenilo. Kaj pa Slovenija? Po novem kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet v oktobru, so vsa posilstva obravnavana enako - ne glede na spol. 130, člen pravi: "Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let." Prav tako se obravnava tudi člen o spolnem nasilju (181.) - torej ne glede na spol (kot že v prei š njem KZ), Novi KZ prinaša tudi novost v členu (141.) o kršitvi enakopravnosti - tu je izrecno navedena tudi spolna usmerjenost: "Kdor zarač, razlike v narod nosti, ras barv veroizpovedi etnični pripadnosti, spolu, jeziku političnem ali drugačnem prepričanju, spolni us-merjanosti, gmotnem stanju, rojstvu, Izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drug okoliščini prikrajša koga za katero med človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svobosčino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico £ ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta." Če pa to stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let. ''Lata, 1953 je Kinseyeva raziskava ugo-:tajila,: ditiim^sakid^ti. iititiskL ftomc*. sekšutino izkušnjo. Štirideset flat kasneje, po ppmer^rHhiž^mskih sprw0ijii}ahlm-ko obstaja ter se. še krepi gay sočna: se število prav skrivnostno zmanjša 'na vsa kega devetdesetega: Dajte- nam r,opo*'j enakopravnost pred zskoni in, kdo ve. morda bo'hibv-riašietfrijib midcstfb istih üzo Minnelfi, pevka, igralka; akJs aktivistka na vprašanje, kaj meni o spolni usmerjenosti, aii je ta biološko pogojena ali...:. "To je tako zasebna m osebna stvar, pa vsi govorijo samo o tem; SamaSi mislim . Prav. Vsakdo ima pravim početi: in. biti to, kar ga osrečuje, mu daje notranji mir, dostojanstvo in samospoštovanje; \ Življenje-jd'v: teh časih - Postaviti si .mressvdja isšiha pravil»; krtini vei ,as-■nih in enotnih pravil, ki bi yegafa za vsakogar od nas," Andy Beil iz skuptne frasure: "Pri 11 ali ■ 12 lotih semibiijvjsvnem::Mranišeul:in ' dobro, se: spomnim, da sem videl stare sega tipa, ki je imel tiča'zunaj. To je bito da Še^r- ijati. Pil je tam povsem blizu mene... Pomisli! sem. o bog,' to pa je. zanimivo!* Jesn-Pauf Gauitier. kreator: *Krila pravzaprav .ne pripadajo nobenemu določenemu spolu, lahko so tudi zeio moška (možata). Odvisno od tega, kdo jih nosi. Sam nosim pod krilom usnjene hlače, ker me hkrati obvladujeta moja moškost in J&nskost. To pa potem tudi pomeni, de sem dvakrat bolj seksi, aii ne?" Joan Baez: ''Vsi sriio bolj ati manj btseh-. sušili ^^l ^j^^iBi^eriflrafie^f^fe: nati. Že dolga ietanisem imela ničesar z ženskami, vendar imam najbolj', prijetno ¡/»usr.p. imenujte to: kakor ¿elite, ravno z žensko, "/"t-M:' H; M: vir^i: i: i =i:::: Boy Gejrce naj bUz^M, {g se Žell.irein-ksmirati v spodnjice Matta Oiftona. ■Vend'ar'tQ' zan&:'ih fšzfegš 'ka|;:se: je zgodilo. "Mati je bil na praznovanju mjega . 25. rojstnega dne V::New-;Yorku,. Povabil sem ga. prisede,k irtenl na p> ste pa ni hotel. Bil je žeto neprijazen, Mislil sem si: 'Če ne more£. prenašati svoje lepote.. si odrežt glavo, srček f" V zmešnjavo gay&lez tiska pa je avgusta prikorakala še ena nova revija, ki bo svoje bralstvo rekrutirala med temnopoltimi. Vickers and BuIters je mesečnik, ki se naslavlja kot "skorajda resna črn-ska lezbična in gay publikacija" in se trudi pos-tre< z živahno mešanico novic, člankov o življenj-skih stilih. Informacij in malih oglasov. Revija stane 1 funt. vendar jo zaenkrat prodajajo le naročnikom (naslov: Vickers and Bullers, PO Box 4192, London SE24 OND. GB> [ dom in svet ] 11 Elzo avtor neznan Elza Budau. Pesn„,a? Pisateljica? Tudi. A predvsem gastronom In gurman, V vsaki kuhinji. V tisti pravi, še bolj v kuhinj! življenja. Narave. Umetnosti. Ljubezni. V pretekli sezoni je bila dokaj redna gostja Po/a diska. Čisto zares. Resda je niste videli, zato pa ste poslušali njene besede - iz ust Marjane Derzaj, D ¡tke H a beri. na Slovenski popevki... Njena nežna, romantična besedila so med gay populacijo malone kultna. Povafii me na luno koaj, Samo nasmeh je bolj grenak. Vrača se pomlad. Brez £> esed.., In se vem Poletna noč. Ampak gospa ki je sicnr čisto zares romantična duša. je Že nekoliko krat dokazala tudi (o da nima dlake na jeziku Če vam pusti, da vdrete v njeno zasebnost - kar se posreči malokomu - bo z vami enako zaneseno kramljala o slovenski omejenosti, heteroseksualnih strahovih, o svojih čustvih, odraščanju, pedantnosti. deiu (in službi na radiuf, prijatei-n. ljubeznih, ataroKopitnost! in spolnosti. Pogovor v F-duru, Da takoj razčistiva: ženske vas ne privlačijo? Ne. Čeprav na plaii mogoče bolj gledam ženske. Nekako se mi zdijo ženske obline... Gledam, da vidim, kam spadam. Se ocenjujete? Ne, to ne Tako ali tako sem original Me. da vidim, kam spadam. Do kod sežem. Drugače pa se kot otrok tudi nisem nikoli igrala zdravnike in bolnike in podobne... Ne? Kaj ste zamudili! Vedno sem se igrala bolj sama zase. So vas izločiti otroci ali... Ne starši. Nlko nisem smela na dvorišče. Češ da ni primerno: da na ulico hodijo samo otroci hišnice in podobni. Ampak jaz sem se s hčerjo hišnice zelo rada igrala. H nam domov se je prihajala igrat, ker je bila lepo vzgojena. Čeprav je bila 12 nižjega stoja Tole "nižje in višje" se mi zeli grozno. Rojen si, kjer si rojen. Kjer te je štorklja spustila. S tem se ne obremenjujem, toda takrat mi je bilo zelo neprijetno. Ker sem se vedno čutila nekaj drugega. Želela sem biti takšna kot drugi otroci. Pa se niste uprli? Doma pa ne, zelo strogo so me vzgajali Strogo? Tudi glede spolnosti? Tudi na tem področju so me zelo pazili. Stražili, bi rekla, ¿e v osnovni šoli sem se družila s fanti, ker se mi je zdelo, da se 3 dalo z njimi bolj pametno pogovarjati. Potem pa ¡e učiteljice, zaskrbljena, k; bo z mano. poklicala v šolo mamo, imeli sta dolg pogovor in potem me je mama doma trdo prijela, kaj mislim. Da ne gre, da se kar s fanti družim. V odmoru, na hodniku, v razredu. Zmerjala me je z... ne najdem druge besede kot tiste s petimi črkami na K. Pa sploh nisem vedela, kaj to pomeni. Vedela sem, daje nekaj groznega ampak nisem razumela, zakaj naj bi bila to... To n& človeka zelo vpliva. Postane zavrt, Zategel. Kdaj so vam razložili vse o ptičkih In čebelicah? Približno takrat. V tretjem razredu. Z mamo sva imeli sva dolg pogo- vor... Vidim, da niste prebrali mojega romana Ljubezen v f-molu Tarn sem vse obdelala. Najprej ga mora prebrati mama. Ja, da bo prečrtala s črnim, Česar sinček ne sme brati (smeh). Kdaj ste torej odkrili radosti narave? S prijatelj' , Od začetka so bili vsi veliko starejši. Pravzaprav sem iskala očeta, ker mi gaje mama odtegovala - tako sem si potem to razlagala. Starejši so bili deset, dvanajst let. Jaz sem jih Imela štirinajst, gospodje so bili torej... no. saj je bil samo en gospod, oke 28 let. Imel je potrpljenje z mano, spoštoval me je Mama je seveda kar norela, še vedno nori? Se še vtikuje? Ne dovolim ji več. Nič več ne povem. Pustila sem, dokler se nisem poročila in odšla z doma. Zelo mlada. Enaindvajset let. Leta triinšestdeset Leto pred poletno nočjo. Ja, toliko je stara kot moj sin. Torej ni bil spočet tiste Poletne noči? Ne. Pa vsi tako mislijo. Da si tisto, kar napišeš, tudi res doživel. Ampak - kar naj si mislijo, kar hočejo, mene to zabava. Jaz vem, kaj je moje življenje in kaj ni. Podobno kot marki"; de Safle, Preden pisal, je bil toliko in toliko let v ječi. Dvomim, daje bila opremljena z brhkimi deklicami, ki bi blie pripravljene karkoli početi z zaporniki. To pomeni da Je de Sade samo dal krita svoji domišljiji. Tako mislim jaz. In ni bistveno, alije to doživel. Napisal je dobro, vsi mislimo, da je to res počel. V intervjuju za Stop ste rekli, da bi bil za vas izilv napisati roman, izpoved nekega gaya. Kaj pa lezbljke, vas ne zanimajo? Ne In me tudi ne motijo. Pravzaprav še nikoli nisem Imela lezbične prijateljice. No, morda je kje kakšna skrita... Če bi bila ■ bi se ustrašili, bi bili morda prizadeti? Ne. Mislim,,. Če bi imela takšno nagnjenje, bi verjetno to že vedela. Tako ali tako pravijo, da smo ljudje biseksuatni. Vprašanje je le v kaj se razvijemo, čemu damo prednost. Ali kaj si upamo. Sama si ne 12 [ intervju ] morem predstavljati, da bi sta v posteljo z žensko. Priznam, da imam res več moških prijateljev. Imam pa tudi fantastične prijateljice, Ampak res si nisem nikoli zamišljala, da bi šla s prijateljico,,. Ko sem odraščala, je bilo kaj takšnega grozno. Še zdaj mnogi ljudje svoje nagnjenje skrivajo. To se mi zdi nepotrebno. A logično. Pri nas. Ker nismo še zreli, ne zavedamo se, daje to čisto zasebna stvar vsakega posameznika. Verjetno pa bi poskočila, če bi se kdo lotil mojega sina, ki nI v to smer... Pa če bi bil? Ne bi mi bilo vseeno. Toda to bi bila njegova izbira. Ko je imel prvo dekle, sem se vzela v roke In krepko razmislila, da ga ne bi kaj polomila. Gotovo mi ne bo nobena všeč, sem si rekla. To je normalno. Ampak jaz o tam sploh ne smem razmišljati, ker ni moja stvar. Moram jo vzeti samo kot depardanso mojega sina. Če ga bom lomila, bom sina izgubila, če jo bom sprejela takšno, kot je, S toplino, širino, bom pa še hčer dobila. To sem razčistila in nisem imela težav. Tudi mi ne želimo, da se kdo vtika v stvari, ki so samo naše. Toliko zakonov gre narazen, ker se tašče vtikajo. Pravico imaš samo, če te kdo prosi za pomoč. Toda Slovenci pri tem res nismo zreli. Zganjamo nasilje nad drugimi. Mislimo, da se moramo vsi enako obnašati. Imeti enake stvari, sijih želeti, delati. Namesto da bi razmišljali, daje normalno vse, kar človek dela. Kdo pa ima pravico raci, kaj je normalno in kaj ne? To je čisto Individualna Izbira. Vsak se mora brigati zase, se Imeti pod nadzorom, se vprašati, kaj je naredil, česa nI, kaj je bilo narobe... Druge pa pustiti pri miru, če seveda ne posegajo nasilno v tvoj prostor. Torej takrat, ko vohunijo za tabo. Narobe in prav... to me spominja na pridige v cerkvi. Pri starih Grkih ni bilo takšno in drugačno druženje moških nič spo-takljlvega. Tudi v starem Rimu ne. Pa veliko umetnikov je ljubilo Isti spol. Mislim, da nagnjenje pri tem res nI pomembno. Ampak vseeno vpliva na delo. Tudi vas, ko zdaj delate oddajo o Jurčiču, pisatelj najbolj zanima kot človek. Kako je Uvel, ljubil... Ja, to me zanima pri vsakem umetniku. Tisto, kar bereš, je eno - to vem po sebi. Ni rečeno, daje sam takšen, kot piše. Da v roman projicira sebe. Čeprav tudi lahko. Lahko pa je čisto drugačen. Že, ampak nekateri morajo to drugačnost skrivati. Kajti če kdo vohuni po življenju heterosekeualca, je to trač, kakšne silne moralne škode ni, če gre za razkrivanje homoseksualca, je pa takoj hudič. Tudi sama sem bila velik kamen spotike. Ljudi je silno zanimalo vse v zvezi z mano, jaz pa imam do razkrivanja zasebnosti hud odpor. Zaprem se. Nihče nima pravice brskati po meni. To je tako, kot če bi mi dvignili krilo In gledali, kakšne hlačke nosim. To je moja stvar. Lahko pa si vsak misli, kar hoče. Toda če ete poročeni In Imate otroka, se tako ali tako ve, razve... Kaj pa, če kdo žvi s partnerjem istega spola? Bi vi dopustili, da ae razve? Ničesar ne skrivam. Ampak na veliki zvon pa tudi ne obešam. Tole nI veliki zvon, zato si vas drznem vprašati: bi šli v posteljo z nekom, ki Ima aida oziroma je okužen? Mislim, da ne. Pravzaprav ne vem. Tega meje zelo strah. Bolezen bi mi lahko prekrižala načrte. Petindvajset let je šlo mimo, ne da bi kaj delala - popevk nimam za resno delo - in šele zdaj se lahko res posvečam delu. Nima časa, da bi se ukvarjala še z boleznijo. Saj nikjer ne piše, da bi se okužili! Ne, ne, jaz na tvegam. Ne zaupam nikomur. Ker smo preveč pokvarjena družba. Ampak alds je grozljiva stvar. Jaz sem pač gospa, ki ima za sabo že velik del življenja. Toliko bolj je aids grozljiv za mlade. Opozarjamo jih: pazite, mislite, bodite pametni... Ampak mlad človek se veliko teže vzdrži. Hormoni delajo, mogoče se napije-jo, ne mislijo na zaščito, in aids je prehuda kazen. Prehude posledice so. Ko sem bila jaz mlada, sem se bala samo, da ne bi zanosila, Danes se mi v primerjavi z aidsom to sploh ne zdi več težava. Poznala sem fanta, ki je umrl za aidsom. NI mi šlo v glavo, da je moral umreti prav on. Pri nas se premalo zavedamo, da je aids resna stvar. Mogoče zato, ker se o bolnih ne govori? Nič nismo naredili. Premalo je poudarka na tem, da bi moral vsak zase vedeti, ali je ali ni pozitiven. Premalo zato, ker je to povezano s stroški. Kje bomo pa dobili denar potem, ko bo veliko obolelih? Kaj pa očitki, da je aids šiba bo%a za padre? To je smešno. Pred vojnama je bil podobno sramoten sifilis. Zdaj pa... Zdi se mi, da drug drugemu ne moremo zaupati. Grozno je, da živiš z nekom v zakonu, si mu zvest, on pa skoči čez plot, ne misli na zaščito, in še ti dobiš aids. Grozno. Od človeka, ki naj bi ti bil najbližji. Ne vem, kako bi na to reagirala jaz. Vem le, da nikomur več ne zaupam. Samo Še sebi. Kaj storiti? Natakniti si deviški pas? iti v samostan? Ne, ampak - če se odločiš za enega človeka... Kaj niso to krščanske vrednote? Ne, to so človeške vrednote. Saj ljudje nismo taki, da bi vsevprek.,. Kdo pa lahko reče, kaj lahko in česa ne? Če lahko vsevprek? Ne moremo... No, dobro, starokopitna sem. Na te stvari gledam tako In se tega tudi držim. Torej človek - na primer moški - ne more imeti dveh žensk, ki bi ju ljubil. Enako ljubil? Ne. Mislim, da ni toliko ljubezni, da bi sejo kar tako delilo. Razen če gre za drugačno ljubezen. Če na ženo, na primer, gleda kot na naslednico svoje matere, ki ohranja dom, drugo pa ima kot žensko. Ta ljubezen ni primerljiva. Kot imaš pač različno rad psa, avto, rože... Enaka ljubezen ni mogoča. Ker se spreminjamo. Če imajo starši več otrok, jim ti očitajo, da imajo najmlajšega raje... toda tudi starši so se spremenili. Do tega imajo pravico. Ne morejo biti taki kot prej. Jaz ne morem biti taka, kot sem bila pri petnajstih: da bi mi stvari pomenile prav tisto kot takrat. Na primer prva ljubezen. Tako jo poudarjajo! Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Jaz se spominjam vseh svojih ljubezni. V vseh nekaj vidim. Jih primerjate? Primerjati ni dobro. Saj nismo isti... Včasih se sprašujem, kaj je z mano narobe. Nekdaj sem se zaljubila en dva tri, potem so bile muke... Zdaj pa sebe bolj poznam, vem, kaj je zame in kaj ne, bolj sem previdna. Zelo je hudo, če ima kdo tebe bolj rad kot ti njega, Lahko je videti, da si grd. Zato moram biti prepričana, da Iz nekega druženja nekaj bo, daje resno... Se potem zadržujete, da bi ee v koga zaljubili? Mislim, da to nI loterija. Dobro moraš premisliti, preden si dovoliš, da se zaljubiš. Lahko nekoga rad vidiš, ampak vseeno moraš imeti distanco. Je ta distanca povezana z vašo vzgojo, nelzkazovanjem čustev, pozornosti, zadrževanjem, a strahom, da ne bi koga prizadeti aH bili sami prizadeti, če bi bili zavrnjeni? To je povezano. Ampak zdaj v zrelih letih bi si moškemu upala pokazati, da mi je všeč. In če mu jaz nisem, nič hudega. Samo... zdaj se je težko zaljubiti. Najboljši so oddani. Potem so vdovci, pri katerih se lahko vprašaš... Zakaj so vdovci— (smeh) Ostanejo vam vsaj prijatelji - med njimi je veliko gayev. To je res. Ne vem, zakaj. Saj tudi kdo skriva, včasih napeljem tako, da bi spoznal, da to razumem, ampak če ni hotel povedati, je to njegova pravica. Razumem. Ni pa prijetno, da moraš pred prijatelji nekaj skrivati. To škoduje prijateljstvu. Sama bi bifa bolj mirna, če bi vedela. Recimo... Na obiske ne hodim. Pri mojih letih iti na obisk... Če gre mlado dekle, je še naivna, zato se ji oprosti.. Jaz pa moram vedeti, kaj pomeni povabilo na poslušanje plošč. Ne morem se potem izgovarjati, da sem mislila dobesedno! Pri gaylh pa veš, kako je in si ne delaš utvar. Spoznala sem veliko inteligentnih, zanimivih, očarljivih gospodov, ki bi me zanimali kot žensko. Pa sem videla, da jih jaz ne zanimam. Nisem bila prizadeta, a bilo mi je žal. Če bi se res zacopaii v gaya ~bl ga skušali spremeniti? Ne. To bi bilo nasilje, Nihče od nas nI Bog. Tudi če bi vam bilo zelo hudo? Mislim, da se sploh ne bi tako zaljubila. To Imam urejeno. Torej ne počnem nečesa, za kar čutim, da ni primerno. Pač pa se ob gayu počutim čudovito, nikoli ogroženo... S poročenim prijateljem ne morem niti v kino, ker bodo ljudje znoreli, kaj si mislim. Paje lepo iti s kom v kino in se potem o filmu pogovarjati. In če grem k prijatelju gayu na vikend, ni to nič čudnega, s pot a kij i vega. Za koga? Za vaju ali za sosade? Enostavno ni čudno, in ne počutim se ogroženo. Ne morem pa iti na vikend svoje prijateljice, če je tam samo njen mož. Če dobro razumem: Če Je gay, se ne obremenjujete s tem, kaj bodo govorili o vašem obisku, če Je patočen, pa se? Ja, ker so vpleteni še drugi ljudje. Jaz pa rada vem, pri čem sem. Rada čvekam, če je človek zanimiv. Čeprav je kdo kdaj užaljen: Šla [ intervju ] 13 si z mano na večerjo, naprej pa ne? Ko sem bila miada, sem se vedno bala. da me bo kdo položil. Pri meni ne gre, da bi s kom kavo pila, potem pa bi morala z njim kar takoj v posteljo. Jaz sem bolj romantična. Moji romani so seveda čisto druga zgodba. Kot film Vse, kar síe si vedno Jeleli veúeti o sefesu... V resnici se zelo nadzorujem. Kadar sem se spustila z vajeti, ni bilo dobro. Torej se brzdate? Ne. Toliko se spoštujem. Če se naDljem. se razjokam. Sicer ne jočem. Nič vec. Največ sem prejokala, ko sem bila poročena. Namesto da bi naredila kaj bolj pametnega. Zdaj pa je vse presahnilo. To je hudo. Ko ml je umrl oče, imela sem ga zelo rada, nisem mogla jokati. Pa bi bilo laže. Ste očetu kdaj povedali, da ga imate radi? Saj je vedel. Ste mu to povedali z besedami? Čutil je. Pri nas doma se čustev n Izkazovalo, nismo si padali okoli vratu in se lizali. To me odbija. Ne prenesem, da si me kdo lasti. Cmok, cmok... Kakšne cmoke pa Imate radi? Take, ki si jih sama izberem (smeh). Ampak - resno: po vsem, kar sem že skusila, mislim, da gre za druženje. To se mi zdi vrednota; da se lahko z nekom pogovarjaš, dožlviš kaj lepega. Konec koncev se nihče ne ukvarja 24 ur s seksom. Vsaj ne dolgo. Vse znane ljubice v zgodovini so bile zelo inteligentne ženske, mnoge celo starejše od kraljev. Toda za-nir~ ve. In tem gospodom ni bilo ob njih nikoli dolgčas. Sicer pa mislim, da človek potrebuje predvsem družbo. Ko si mladje mogoče seks bolj v ospredju. Pomembno je, da si tisto, kar potrebuješ, kar si želiš, vzames. Sploh ni rečeno, da se moraš zato poročiti, živeti skupaj. Če pa pogosto men>aš partnerje, to pomeni, da nisi nikoli zadovoljen, vedno iščeš naprej. Od nekoga dobiš premalo, toda zato, ker se tudi ti premalo zavzemaš. Za gaye velja, da so zelo promiskuitetni. Mislim, da to sploh ni res. Kolikor jih poznam... Če imajo partnerja, ki ga zer majo podobne stvari, konjički..., so sploh zelo veseli, da najdejo koga ker je to teže. Morda je tako zato ker so moški nas-plošno bolj promiskuitetni. Opa, ta je pa šovinistična! Ne res ;! Ženska je tista ki ima otroka! Ampak šablonam, ste-reotipom res ne verjamem. Sicer tudi o nasprotnem nisem prepričana, ampak uveljavljenim stereotipom res ne verjamem. Na pi,,ner, da gayi sovražijo ženske. Men se ne zdi tako. Imam občutek, da sta gay in ženska lahko zelo dobra prijatelja, Vsekakor - če sta odkrita in med njima ni občutka ogroženosti. Mislim, da smo heteroseksualci večinoma zelo nestrpn1 To je naša majhnost. Ko je nekdo malo drugačen od nas, smo že čisto ogroženi. Obsojamo nekaj,o čemer sploh nimamo pojma. Vsi smo tako pametni glede vsega. Tudi sama sem bila komu v napoto, ker sem drugačna. Imam drugačne korenine, drugače sem odraščala, se izobraževala. Odstopala sem v vsem. Pri nas to ljudi moti. Kaj se pa gre? Kaj pa mir1;, daje? Mogoče so prav zato vaša besedila za slovenske popevko tako blizu gayem? Skorajda kultna? Ne vem. Mogoče se te lahko nekaj tako dotakne, da misliš, da je resnica. Mogoče ti je všeč. N^Ješ košček sebe. Tisti del sebe, ki sicer nikoli ne pride na dan. Mislim, da je večina ga ye v precej senzibilnlh, laže se enačijo z romantičnim besedilom in si to tudi priznajo. "Pravi moški'' pa se ne s me raznežiti. Kakšna preproga trav, kakšen strop nebo! Dol' te dam, pa zdravo! Adljo, romantika! Pravzaprav opažam, da se zdaj tudi sama nekaterih stvari iotevam bolj po moško. Kot moški gleda na žensko: Saj ni vredna, samo težave bom nel. Jaz se bojim, da bi s «ga nakopala na glavo; Ah, imam toliko deia, enostavno se ti ne zljubi. Nisem se pripravljena žrtvovati. Kajti nekateri.n ljudem ni nikoli dovolj družbe. Tega me je groza. Bi lahko rekli, da ste bolj sebični? Ne. Mislim, da sem samo bolj realna. In ne ljubi se mi pretvarjati. Ko sva že prt pretvarjanju: kaj mislite o razhrlnkavanju - nasilnem coming on tu? V nobenem primeru nisem za nasilje. Pri tem pa gre prav za nasilni poseg v intimnost, ^e si nasilen, ti bodo z nasiljem tudi odgovorili. Posameznikova odločitev je, ali bo kaj skrival ali povedal. Gre seve da tudi za najbližje. Za družino. Misliš nanje. Včasih mogoče celo preveč. Kajti - kot sem že rekla - mi še nismo zrela družba. Demokracija je samo beseda. Še manj smo verjetno zreli za poroko med istospolnima partnerjema ali za tor da bi lahko gay par podvojil otroka? Seveda. Sploh pa je poroka samo zaradi lastništva. Če eden od istospolnih partnerjev, ki sta živela, ustvarjala skupaj, umre, preživelega sorodniki malone vržejo na cesto. Vse je en sam biznis. To je pokvarjeno. Če bi bili res dobra, osveščena, poštena družba, bi bilo vse v redu. Rekli bi Dobro - imaš otroka s poročenim moškim, oče bo seveda skrbel zanj, ni pa treba, da se zaradi tega ločuje... Po drugI strani pa vidim, koliko ljudi se ne loči, ker bi morali vse deliti Lakomnost... Pozabimo na bogastvo, kije v nas. Še bolj čudno se obnašamo glede posvajanja otrok: rojevajo se otroci, ki so jih očetje naredili svojim hčerkam. Zapiramo oči in se delamo, da tega ni. In tudi v zakonih nekaterim otrokom ni postlano z rožicami. Starši se prepirajo... Otrok pa mora predvsem rasti med zrelimi ljudmi. In očitki, da homoseksualni pari niso sposobni, zreli, ne držijo. Med njimi je veliko genijev. Starši morajo otroku dati najboljši del sebe Mu pomagati, lajšati pot v svet. Odraščati. Pravijo, da zgledi vlečejo -da bi homoseksualni starši vzgo i homoseksualnega otroka. S tem se ne strinjam. Nekateri zgledi celo odbijajo. Na primer alkoholiki. Sploh pa - kakšne otroke posvojimo? Ne nekoga, ki srečno odrašča, ampak nekoga, ki nima staršev; njegova mama je morda premlada... Na to pozabljamo. Raje revčke vtaknemo v zavode, kot da bi jim dali toplino. Kajti gre predvsem za toplino. Toda družba, Je pošteno posvojiti otroka, če veš, da ga bodo sošolci zafrkavali, kakšno ''mamico" ima. Če se norčujejo iz otrok, ki niso "konvencionalni" - nima/o mame. očeta, niso od tod... In se zmerjajo s pedri, ne da bi vedeli, kaj to pomeni... Ja, za to smo krivi odrasli. Naši stereotipi. Celo če heteroseksualen par posvajo otroka, ga je strah, kakšni so b"!i otrokovi starši. Mogoče je ila mama kurba? Res ne vem, kako bi uredili vsa ta vprašanja. Morali bi biti vel,ko bolj široki. Vsekakor so posv< tve boljše kot tisto, kar počne neki Italijanski ginekolog, ko ženskam po šestdesetih omogoča, da zanosijo. Mislim, da je čas ko imaš otroke, in čas, ko imaš vnučke. Naravni zakoni! Ampak, počakajte prav naravni zakoni so argument za to, da moški sami ne morejo/smejo Imeti otrok. Še ne. Mogoče bo znanost tudi na tem področju napredovala. Še ta udarec! Vsekakor bi bilo potem manj otrok. Še ena šovinistična! Zakaj pa moški par ne bi najel ženske, ki bi zanju zanosila In donosila? Kot to že počneji heteroseksualri pari? To pa je naravno? Pri "naravnem" res nismo dosledni. Tudi jaz težko sodim, ker spadam med heteroseksualce. Ampak nam sodijo prav ti! Pa ne moremo. Ker tega ne poznamo. Še vedno je veliko otrok, ki nimajo nikogar, ki bi jih vzgajal, ki bi jih imel rad, ki bi jim pokazal, kako je lepa pomlad, kako cvetijo rože.. Boško Mucha Foto.' arhiv Stopa 'Kako si lepa, r^ \ r i rr Salome! Kam odidejo priljubljeni natakarji, ko se na (tabu konča sezona? V širr svet, da postanejo transvcstitskc zvezde. Vsaj nekateri. Treba je ubežati zimi, ko na morju zavlada moreč dolgčas, hienad se je odpr£vil le s kovčkom n 100 matkarr' v Žepu. Na karnevalih je iiii vedno punčka, princeska, lepotička. Bilo je nekoč, zdaj že davnega 1989, vK4je bil transvesiltski ¿tir, ko je prvič "nastooil" i-' Ljubljani. V ženskem perilu, ki je tik pred tem še krasilo s rene Roza diska. Joj, kaka ga je bito strah. Zdelo se mu je grozna. Vendar mu je uspelo. Čeprav je rta svojem pneit. shomi, za božič 89 v K4. med izvajanjem legendarne Liti Marlene cepivi s stola. Salomčje Pila rejería. Je strelec, simpatičen, 'znajdljiv. spontan. Oboževal Madonno . ■ bit ooa/evana Yu-Madonna. Uspel v tujini in po vsej Sloveniji. Nastopal v uglednih zabaviščih in nepoznanih krčmah. Petičnoži zaradi njega naročajo najdražji sanipa- ec, prijetno se začara tudi v krogu vaških frajerjev. Življenje ženske je drago. Oblette šiva sam. Zaslužke investira nazaj v posel. Nekoč bo bolje. Za letošnjo je$en in ;imo ima že zasedene vse termine, Imttira ženske, k: izžarevajo erotiko in lepoto. V K4 ga ne gnjavite ure in ure s tem, da i ' tudi .' lanirt) nastopa// kot on, ker ste bili za pusta vedno čarovnica. Je že res. da ste morda prava čarovnica, Salomé pa je priznana lepotica, ki vam bo čimprej pobegnila na plesišče Ponuja tudi S/M program. Mašk ?a žočeio šlatati, Se prepričati, da res ni ženska. Ženske mu zavidajo lepe, dolge noge. Obvlada hojo ¡10 žerjavici, verjame v srečo in je srečen. Prenočiti zna v luksuznem hotelu ah v spalni vreči na plaži, to dolgo dopustovati na morju, pa čeprav nima mi sebi več kot J 50 mark. Letcs poleti so ga občudovale starejše dotriačtnke na slovenski obali. Zjutraj so hodile pod okno njegove sobe. Vsak dan se jim je moral pokazati. Priznavajoče 50 si ga ogledovale in navdušeno vzklikale: "Kako si tepa. Salomé!'' So tvoja publika predvsem gayi? Na žalost ali na srečo moja publika niso samo ga- Pretežno so mi bolj všeč glodalci, ki niso gay publika. Njim sem zelo zanimiv, zanje sem nekaj novega in tudi sam sem navdušen med njimi, vsaj kar se Slovenije tiče. Presenečajo me s svojimi bučnimi aplavzi. Nekateri gayi pa transvestitov nimajo radi, ker si sami naskrivaj žel.jo, da bi se lahko oblekli v žensko. Zato so name zelo ljubosumni V zadnjem času sem celo opazil, 6a si kdo Iz krogov mojih navideznih gay prijateljev prav želi, da bi mi uničil kariero. Po končanih nastopih se pomešaš med svoje občinstvo? Po nastopih, še vedno oblečen v žensko, pridem ned publiko, ker ljudje to zahtevajo od mene Želijo me videti m spoznati se me morda tudi dotakniti. Nekateri pridejo na moj'e showe, na primer pred kratkim v Kranjsko Goro, tudi iz zelo odaljenih krajev, ker me sicer razen v Roza disku, kamor pa ne zahajajo, ne morejo videti. V K4 ljudje prihajajo k me in me hvalijo. Velikokrat si po nastopih želim le še miru in zabave, in me to utruja. Kaj pa vem, morda sploh nočem biti zvezda?! Kot zvezda se ne obnašam, ker potem bi bil ves čas, kot Helena Blagne, v garderob n bi po nastopu izginil domov skozi zadnja vrata. "Zvezd-ništvo" mi ni všeč. Opažam, da nekateri ljudje, ki se poskušajo v tem poslu, visoko dvigajo nos in se držijo kot zvezde. Mislim, da to ni dobro. Zase vem. da ne bom nikoli zvezda Heleninega ranga in zato se ne bojim, da bi mi ljudje hoteli škoditi. Poskušam izvesti dober program in nato se naprej zabavati občinstvo. Nočem se skrivati ali zavračati stik s publiko zato, ker sem znana osebnost ki nastopa n se pojavlja v medijih. Dam jim priložnost, da .me spoznajo. Tui sam sem že kdaj hotel spoznati Kakšno medijsko osebnost, pa mi ravno zaradi njenega ošabnega "zvezdniškega" obnašanja to ni uspela. Ali potem še vedno funkcioniraš kot tista ženska, ki si jo imitiral na odru? Igraš tudi ti raznorazne vloge, od nedolžnic do pohotnih dam? Seveda igram neko vlogo, ko sem Salomé. To nI Nenad, ta verjetno ne t prišel med ljudi v ženski obleki. Po vsakem nastopu pa sem Ista ženska. Ne vem sicer točno kakšna. To bi bilo treba vprašati poznavalce. Ne obremenjujem se s takšnimi "damami", ker je neumno imeti pet obrazov. Ljl jje tega ne marajo, tudi jaz sam ne, saj potem nikoli ne veš, s kom imaš opravka. Sem človek z [intervju ] enim obrazom, morda le tnalo spremenjenim, kadar sem ženska. Kaj pa počne Salomé doma? Kako se do tebe obnašajo ljudje na ulici? Poprečno po dve uri na dan sedi pri telefonu zarac poslovnih pogovorov. Zadnje čase veliko e, kadi in... sanjari o prihodnosti, Mimoidoči me že prepoznajo. Gledajo me z radovednostjo, jaz pa se obnašam, kot da tega nc vidim, čeprav vse opazim. Kaj si telliza naprej? Živim od danes najut'i. Tako sem živel prej - bom še naprej. Za prihodnost si seveda želim, tako kot vsi ljudje s postavljenim ciljem, nekaj doseči, če sem se že odločil za tak posel. Ne želim nečesa blazno velikega, ampak nekaj kar me bo zadovoljevalo nv omogočalo normalno življenje. Si si takrat, še na Rabu, predstavljal takšno prihodnost? Sploh nisem nikoli pomislil, da bi se pojavljal na televiziji, v časopisih in poznal toliko ljudi, kot jih danes. Mislim, da sem lepo uspel. Dosegel sem tisto, kar se mi je zdelo še pred časom nemogoče. Zelo sem zadovoljen, nedvomno bi bil vsak na mojem mestu. Po reakcijah gledalcev seje pokazalo, da sem kvaliteten. Da nisem le slepo zaverovan vase, tako kot je žal veliko drugih Bit si in si še vedno prvi v Sloveniji. Kakšna je konkurenca, kako drugi poskušajo na transvestftski sceni? Sem prvi v Sloveniji in tu nimam konkurence. Nihče drug ne bo nikoli Salomé. Kakšna pa je ta scena v tujini? Gay diskoteke so večinoma iste kot Roza disko; nič boljše in nič slabše. Bolj mije všeč delati izven gay scene, kamor normelno seveda hodijo tudi gayi. Na primer v kabaret v Hamburgu prihajajo ljudje srednjih let, zakonski pari, ki z zanimanjem spremljajo program. Tam sem z velikim veseljem nastopil v konkurenci 25 transvestitov, se celo uvrstil kot četrti ali peti... Če bi izbirali po lepoti, bi zmagei. Hrvaška? Lahko jo primerjam s Slovenijo. Ob morju je bolje, bolj ko greš proti notranjosti, večja je nevarnost, da se kje najde kakšen "kmet". Na morju je super, sprejem je zelo dober. To me je presenetilo, saj me je tam bilo ves čas strah da bo kaj narobe. Le prerivali so se okoli mene, s kom se bom pofukal in podobne primitivnosti, na katere pa tako naletiš vsepovsod. Rab, tvoj domač kraj? Rab je ena velika kmetija, polna denarja Ljudje gledajo samo na denar in radi pometaj pred sosedovim pragom. Je kot kakšno slovensko primorsko mesto, kjer ljudje pozimi nimajo kaj delati in zato samo opravljajo. Trenutno me imajo za neke vrste zvezdo. Veliko je zavisti, saj se srečujem z ljudmi, o katerih oni lahko le sanjajo. Z njimi nimam kakšnih posebnih problemov niti stikov, Vedno mije bil všeč Rab kot otok, veliko manj pa njegovi preb.valci. Družina, sorodniki... Družina je potrebovala dve leti, da je sprejela moje delo. Potem pa me je kar šokiralo, ko so me sprejeti in se navadili. Vsakokrat, ko pridem na obisk, me zelo lepo sprejmejo. Še vedno pa prihajajo k njim razni ljudje, ki jih verjetno hočejo prizadeti, Kažejo jim moje intervjuje, češ. poglejte kaj imate v družini, mar ne bi bilo bolje, ko bi bil vaš sin hči. Vender dvomim, da jih to prizadene. Starä in Salomé? Rezložil sem jim, za kaj gre. Pokazal sem jim svoje fotografije In videokasete s posnetki nastopov. Tako so videli, kaj počnem. Mama je bila presenečena, ker si je vse skupaj drugače predstavljala. Mislila je, da sem prostitutka ali pa plesalka, ki ji tlačijo denar v spodnjice, da plešem striptiz, da me vsi pofukajo... Potem se je pomirila, ko je videla, da me publika ne grabi in ne šlata. Prej ni še nikoli slišala za transvestita ali transvestitski show. Nato je o tem veliko brala v časopisih in se sprijaznila, saj ji drugega ni preostalo. Nikoli nisem hotel pred njimi ničesar skrivati, ker bi bilo slabše, če bi zvedeli od drugih. Te irejemajo tudi kot gaya? Moja mamr me vedno, ko pi lern, vpraša, če še grem z moškimi. Rečem ji, naj me ne sprašuje tako bedasto. Potem pa me nič več ne vpraša. Transvestizem jemlje pač kot posel ve pa tue! da "grem z moškimi", ker sem jI to sam povedal Tako me potem sprašuje, če še "počnem tiste bedarije" .. Kakšno je na sploh vzdušje na Hrvaškem, te pozitivno sprejemajo? Trenutno tam ne želim delati, ker so v finančno slabem stanju. Sicer rne lepo sprejem;jo, sam sem bil zelo navdušen. Ko sem živel na Reki. sem dvignit nočno življenje do vrelišča, zdaj pa je tam precej bolj dolgočasno, vse je mrtvo Čakajo na nekaj novega. Gay scena ? V Sloveniji jc boljša kot na Hrvaškem. Tam se verjetno nikoli ne 60 nič doseglo - zaradi pol nične situacije. V Sloveniji se vsi trudijo nekaj narediti. Mislim, da sem tudi sam dosti naredil za slovensko in hrvaško gay sceno. Recimo na Reki gayev sploh ni bilo opaziti. Potem ko sem se tam pojavljal, so postali bolj odprti in zdaj se več ne skrivajo. Če se nekje pojaviš kot transvestit, je tam Že gay scena, pa če so gayi ali pa jih ni In če so transvestiti dobro sprejeti, bodo sprejeti tudi gayi, Gayi? Nad njimi sem pa razočaran, ker so skoraj vsi babe. Le čakajo, kje bodo kaj slišali, izvedeli, da bi potem naprej raznasali čveke. Poznam veliko ljudi, ki niso gayi. pa so poznali gaye in so bili nad njimi prav tako razočarani. Z njimi si bil nekoč prijatelj, potem pa samo čakajo, kdaj ti zarrnejo nož v hrbet. Sam sploh ne upoštevam tega. kar govi-----. Če uživajo v tem, naj to počno. Vendar se družiš z njimi? Pa ne s takšnimi. 2 njimi delam v rokavicah. Med gay imam Ur1 zelo dobre prijatelje, ki mi ne delajo takih stvari. Naj se to ne razume narobe - nočem, de me naslednjič napadejo vsi pedri, ko bom prišel v K4. Prijateljstvo med gayl fe momo, tudi brez seksa? tota: üorazd MaJarcjn 16 [ intervju j Seveda, to je normalna stvar, vendar zelo redka. Ljudi je treba natančno preučiti. Si kdaj hotel biti zares ženska? Da, ho sem bil še otrok. Zelo so mi bile všeč ženske obleke, kozmetika, dolgi lasje, čevlji z visoko peto, nogavice... in sem hotel biti ženska. Vendar nisem razmišljal, da bi vse to lahko imel tudi kot moški. Zdaj si ne želim spremeniti spola, kajti skozi svoje nastope izpolnjujem te želje, svoj show program delam z užitkom. Nikoli se mi še sanjalo ni, da bom opravljal delo, ki mi bo tako ustrezalo. Ženske so zanimive in različne, moški dolgočasni In zapeti? To ni res. To lahko trdi nekdo, ki pozna premalo ljudi, ki se zadržuje le v neki stalni družt Tak pa ne more presojati, kakšni so moški. Odvisno je od tega, s kakšnimi imaš stike. Tudi moški so različni in zanimivi, tako kot ženske. Tvoj moški? Moj moški je grob, črnih las, visok, šarmanten, zelo fin in zelo dober. Vendar takšnega na žalost še nisem srečal. Spot v takšnem odnosu: igraš žensko vlogo ali se ta menja? Večinoma so mi všeč moški, ki me imajo za žensko. To so zame pravi moški. Med gayl še nisem spoznal takšnega, ki bi mu jaz bil všeč kot moški. Veliko gayev, kr sem jih dosede1 srečal po svetu i doma, je feminiziranih, če pa kdo med njimi ni tak, mu jaz nisem všeč. Tako svojega moškega nikoli ne iščem v gay lokalih. Lahko priznam, da imam celo večji izbor moških v drugih, "normalnih" diskotekah. Kako dolgo trajajo igrice? Ti moški norijo za mano in p ' tem se odlično zabavam. Uživam pri tem, da zavajam kakšnega frajerja. Bolj kot da bi seksaf z njim. Bolj me rajca to, da ga privlačim in da je potem šokiran, ko spozna, da sem moški. Igrice trajajo do takrat, ko stvar postane resna. Potem potegnem črto. Sledijo pojasnjevanja, da nimam ne jošk ne česa drugega. Običajno se stvar konča prijateljsko, z eno pijačo. Udaril me ni še nihče. Verjetno sem tako simpatičen, da noben moški ne dvigne roke nad mano. Od kdaj so ti všeč moški, kdaj si "postal" gay? Sam sploh nisem vedel, kaj je to spati z moškim. V to me je nagovoril moj bratranec. Poskusil sem z zelo velikim strahom. Po prvi izkušnji pri petnajstih letih sploh nisem vedel, če mi je to všeč, počutil sem se nekako brezvezno. Potem sem spal z ženskami, a sem imel občutek, da jih maltretiram. Tega si ne znam razložiti, imel sem jih za žrtve. Nadaljeval sem z moškimi. Nisem jih imel veliko. Želiš imeti stalno zvezo z moškim? Da, če bi našel kakšnega za zvezo. Redkokdaj sem bil z gavem v zvezi, ker sem vedno naletel na kakšnega avanturista. Med gayi je ogromno avanturistov in zato si zdaj več ne prizadevam tako močno najti stalnega partnerja med njimi. Same zveze si želim in ne želim. Ko si z nekom v zvezi, se takoj pojavijo prepovedi in obveznosti. Narediti moraš to in ono, ne smeš tega in tistega... to pa meni ni všeč. Zelo lepe- e, ko si sam, vendar pridejo trenutki, ko si zelo želiš, da bi bil nakdo ob tebi. V vsakem primeru ti nekaj manjka, Kakšno je tvoje trenutno razpoloženje? Trenutno bi želel biti sam in ne imeti več nobene zveze. Potem te nihče ne gnjavi in imaš svoj mir. Ukvarjal bi se s svojim poslom, potem pa bi si našel miren kotiček in bil s prijatelji. Z moškimi ali ženskami, to ni pomembno, če so pravi prijatelji. Iskreni, ki ne lažejo. Je (bo) to možno? Nimam veliko dobrih prijateljev. Te je težko najti, ker so posredi vedno kakšni interesi, poslovni ali drugačni. Kadar gre za posel, prijateljstva ne morejo uspevati. Zares je zelo težko najti iskrene prijatelje, ki ti ne lažejo in ;i ne podtikajo stvari. Še posebej, če izstopaš z množice, si drugačen, se greš estrado. Seveda imam zelo veliko "prijateljev", ampak jih ne smatram za prijatelje. Sam sebi sem gotovo najboljši prijatelj. Strahovi, starost? Vsak človek se nečesa boii, verjetno tudi jaz. Trenutno me ni strah za svojo kariero, saj vidim, da ta lepo uspeva Starosti se ne bojim. Ne načrtujem, da bi se vse življenje ukvarjal s tem poklicem. Če pa se že toliko postaraš, so tu še vedno starejše pevke, na primer Tereza Kesovija, ki jih lahko imitiraš, Lahko bi bil tudi Marlene Dietrich v njenih šestdesetih. Vedno je treba delati, iti naprej, ustvarjati nekaj novega. Pridejo pa tudi leta, ko zamenjaš poklic. Ukvarjal bi se z nečim, kar bi b.io povezano z mojo sedanjo dejavnostjo. Imel bi na primer lepotni salon, ali pa bi se ukvarjal s kozmetiko, fotografiranjem, slikarstvom Zanimajo me "fine" stvari, ne kaj "navad nega". Prav gotovo pa ne bom fina dama, ki cele dneve samo po-ležuje na blazinah in si pili lohte. Morda bom nekoč celo dama, ki ima svoj lokal. Lastnica gay lokala, Prihodnost gay scene? Mislim, da nazadovati ne more. Scena se lahko razvija le naprej. Če se bodo seveda gayi sami potrudili za to in se ne bodo še naprej tako obnašali, kot se zdaj. Sicer bo scena ostala tu, kjer je danes, gayi pa v parkih. Vse je odvisno od njih samih. Ne vem, česa se bojijo. Radi negujejo svoje prazne strahove. Verjetno nimajo jajc. Je bi bilo mene tako strah, ne bi nikoli obul čevljev z visokimi petami in začel nastopati. V Sloveniji in Hrvaški je ogromno transvestitov. Skrivajo se med štirimi stenami, se tam preoblačijo in zabavajo sami s sabo ali z redkimi sebi podobnimi, ki jih iščejo preko oglasov. Čemu se skrivajo» ko bi se lahko pokazali!? Aids? Ne bojim se ga. Nisem "avanturistka". Če mi i aids usojen, usojen pa je lahko vsakomur, naj bo tako. Ne bom zato zdaj vsak dan preživel v paničnem strahu pred boleznijo, ker bi verjetno kmalu pristal v norišnici. Operacija prsi? Ne boje. Najprej sem jo planiral, zaradi posla. V tujini najbolj uspevajo transvestiti s prsmi. Vendar je to velik korak v življenju, svoje zasebno življenje pa živim kot moški. Ne vem kako bi živel z joški preko dneva, ponoči bi že šlo. Morda, če bi živel v tujini. Vendar to ni enostavno narediti v nekem okolju. Petje v živo? V živo še nisem pel, kot na primer Etena. Vendar že delam na tem, da bi kmalu pel tudi v živo. Glas ne bo preveč ženski, bo bolj moški, podoben Amandi Lear. Bil sem že na poskusnem snemanju, z mano so aili zelo zadovoljni. Kadar imitiram pevke, počnem to z njihovim glasom, ko bom pa posnel svoje pesmi, bom seveda pel v živo. Načrtujem predvsem priredbe. Salomé kot posel? S tem delom se preživljam že štiri leta, ne ukvarjam se z ničemer drugim. Poslovnim partnerjem se največkrat predstavim po telefonu. Dogovorimo se, da jim pošljem svojo videokaseto, fotografije, intervjuje in ponudbo. Takrat so še v dvomih, oklevajo, ne vedo, kako bodo njihovi gostje to sprejeli. V Sloven se s strahom odločajo za mo program, čeprav so po izvedenem showu vsi zelo zadovoljni in želijo da pridem še večkrat nastopat. Na poslovne razgovore hodim kot moški, čeprav bi se verjetno prej dogovorili, če bi jih obiskal kot Salomé. Nočem mešati zasebnega in poslovnega, v vsakdanjam življenju sem pač moški. Zanje je šokantno že to, da me vidijo kot moškega in potem še ket žensko. Ko gledajo fotografije, me sprašujejo, če sem ta oseba na slikah jaz ali kdo drug. Ne prepoznajo me. Na odru je ženska? Tudi občinstvo velikokrat ne ve, da jih zabava moški, pa naj gre za Slovence, Italijane ali Avstrijce. V tujini je vsak transvestitski program sestavljen tako, da prideš na oder kot ženska, odideš pa kot moški. To lahko naredim tam, pri nas pa ne. Verjetno bi Salomé odšla z odra okrašena s paradižniki in jajci. Tako grem slavno z odra kot ženska. Čeprav občinstvo ve, da sem moški vendar takrat tega ne verjamejo. In nihče ne upa delati problemov. Le e. !(rat sem se pri nas pokazal kot moški. V Joy clubu, ko je bil tam še gay disko, sem se na koncu slekel. Večna dilema: Helena Blagne. Ona, gayl In ti? Helena Blagne mi je tudi zasebno zelo všeč, saj sem jo že dobro spoznal. Večina ljudi je ne mara, verjetno . ljubosumja. Šarmantna ¡ in lepa, pravi tip ženske. Zelo mi je všeč njen velik dekolte, priporočil bi ga vsaki ženski. S tem je lepša, še bolj ženstvena, izžareva erotiko. Je prava seks bomba na Slovenskem in Hrvaškem, pa še dober glas ima. Med gayi je priljubljena verjetno zato, ker ima med njimi veliko prijateljev. Je neke vrste "gay mama" te publike. Ona je čudovit tip ženske, ki ga je zelo težko imitirati. Sam to poskušam in mislim, da sem že dokaj blizu. Če bi me Helena videla zdaj, ko delam njeno imitacijo, mislim, da bi bila zelo zadovoljna z mano. M. F. [ intervju ] 17 r1' Letošnji tabor, ki je bil kot vsi do sedaj mednaroden n tradicionalno poimenovan rožnati, je bil (že?!) četrti, sodeč po številu udeležencev in zainteresiranosti, ki padata eksponentno 'kot tudi ob vseh drugih podobnih dogodkih v občem Ž rijerju), Pa se zelo bojim, da tudi eden zadnjih. Z vso pravico se je Čuditi temu, saj se je tabor odvijal na F norskem in to v času, ko je večina izpitov in drugih obveznosti pri koncu, poteka pa tudi del dopustov. Razlog bi bil lahko v stroških, vendar ne v tem primeru, saj je bil tabor financiran ■ prijavljen preko organizacije za prostovoljno delo MOST, ki je v celoti pokrila stroške za prvih petnajst udeležencev in to za celoten termin od 21, do 27. avgusta. Vse, kar bi v tem primeru torej tisti, ki je imel tabor v načrtu, moral naredi.i, je to, da bi se prijavil na enega od seznamov, katerih je bilo obilo tako na Metelkovi kot tudi v K4. Dovolj dober indikator je to, da smo na taboru zaman pričakovali udeležence, ki so se prijavili, kajti večina jih je odpovedala v zadnjem tednu. Del krivde gre pripisati temu, da smo bili med samo organizacijo prisiljeni spreminjati termin, tabor je namreč potekal v Dijaškem domu Koper, s katerim smo imeli vse do samega začetka tabora manjše težave, i oa smo jih pravočasno rešili in to na sam potek tabora ni vplivalo. Vendar pa leži poglavitni vzrok nezanlmanja ir ignorance takšnih in podobnih dogodkov na naši sceni najbrž v tem, da je želja večine posameznikov po nekem skupinskem in za gibanje koristnem delu ter sodelovanju zelo nizko na seznamu kajti bolj enostavno je vsepovsod nergati, kako je scena "en navaden bullshit", kjer se nič ne dogaja in je vse prazno, prednost pa dajati osebn'm interesom in ciljem. Ob tem se najbrž ne zavedamo, da ustvarjamo vzdušje, ki ni dostojno nobenega gibanja ali organizacije o.roma skupine, s tem pa odklonilna stališča tistih, ki si nekaj želijo spremeni" in sodelovati, pa si iz vseh razlogov, katerim se pridruži še strah, ne upajo blizu. Kdo bi jim tudi zameril, nevsezadnje. Koliko časa še tako, tovariši? Gdje smo ono stali? aja, tabor. Kot že rečeno udeleženci smo se naselili v prijetnih sobicah v Dijaškem domu v tretjem nadstropju, skupina desf ih ljudi, med katerimi ie bilo tudi dekle z Japonske ter brat in sestra iz Bratislave Narava tabora je la pač zelo "odprtega17 tipa, tako smo dobivali veliko ob kovalcev med samim taborom za dan ali dva, posvetili smo se prostočasnim aktivnostim, med katerimi so se velikokrat razvile Interne "delavnice", kajti spontano nastali razgovori so bili veliko plodnejši kot pa fiksno zastavljen termin delavnic. Je pač v človešk laravi, da pogovor ob kavici v prijetno ohlajeni sobici med tremi ali štirimi "čvekači" prej steče, kot pa v soparni učilnici ob listu papirja in med večjo skupino. Tako smo sogovort izvedli tri delavnice, ki so bile pospremljene s foto-session in pa celodnevnim izletom na enega od mirnih kotičkov naše obale. Ob večerih smo radi zavili v dobro znan lokalček v Piranu ob Tartiniju, kjer smo se spomnili na prihajajoče večere v K4 in še enkrat potrdili znano dejstvo, da se znamo gayi in iezbijke dobro zabavati. Svojo potrebo po lepem in čustvenem smo potešili z neštetir sprehodi po piranskih ulicah in po obali, predvsem v večernih urah, Konec koncev tudi celo leto čakamo na to, da si bomo vsaj za nekaj časa odpočili. In tako smo v soboto zaključili, seveda z žeijo, da bi nas bilo drugo leto več, čeprav je grenak priokus ostal in potrebno bo veliko časa da ga bomo sprali. Da pa ne bi ostalo samo pri cesarjevih novih oblae h. so tu kratki orisi delavnic katere smo Stri kali in zaštrikaii v tem tednu. Coming-out delavnica Delavnica je potekala v dveh delih: skupinsko in deljeno na gaye in iezbijke. V skupnem delu smo se posvetili predvsem definiciji (kaj coming-out sploh je), ugotovili smo tudi, da obst ij ata pravzaprav dve vrst com-ing-outa: notranji, ko mora posameznik prizna' svoie nagnjenje samemu Sebi (kar bi zlahka imenovali tudi proces identifikacije) in ki je večinoma veliko bolj težaven kot pa zunanji coming-out. ki pomeni drugemu odkriti svojo pravo 'barvo n katerega lahko izvedemo šele takrat, ko "smo razčist i sami s seboj". Notranji coming-out se pri nekaterih zavleče še v pozna dvajseta leta, neredko tudi čez Pogovorili smo se tudi o javnem coming-outu (kje in kako ga narediti) in predvsem o tem, ali je coming-out še vedno posamezn ova osebna odločitev ali pa je za tem nemara več dejavnikov. Poglavje zase je coming-out doma: tega je izvedlo (namenoma a pa tudi nej 60% udeležencev delavnice, Kar se lepo ujema z rezultatom ankete, ki sem jo izvedel pred letom dni med enako populacijo (Revolver št.8). Izkušnje so bile zelo različne; zanimivo je tudi, da nekateri zlahka še vedno živijo pri starših, ne da bi jih njihovo nepoznavanje usmerjenosti sina ali hčere količkaj oviralo pri osebnem življenju (vendar pa je vprašanje, če se lahko to vleče v nedogled). Comiug-out v službi naivečkrat ni rezultat naše volje, saj se še vedno preradi najdejo tisti, ki jim je naše intimno življenje preskrito in bi ga radi na vsak način približali še drugim. Večina udeležencev pa se je izrekla proti takemu načinu coming-outa oziroma na tem mestu. Skratka, tema coming-out je stalna in nikoli do konca izčrpana tema delavnic, morda že nekoliko prežvečena. Vsekakor pa zelo primerna za izmenjavo izkušenj in mnenj. Gay seksualna delavnica Seksualna delavnica za gaye se. : odvijala v času, ko nas je ravno pestilo pomanjkanje moških udeležencev na taboru, zato smo se je lotili le štirje predstavniki. Kdor je bolj doma v statističnih analizah, ve, da so odgovori bolj primerljivi, če je vzorec številčno večji. Vseeno pa smo z nekaj dobre vol. razvili prijeten pogovor, manjkalo ni tudi drugih, stranskih vprašanj, saj smo se zopet poslužili vprašalnika, ki je bil sicer pisan za Iezbijke, zase pa smo ga priredili tudi gayi. Kljub vsemu nekatera vprašanja zaslužijo, da jih posebe, imenimo. Vsi štirje smo si bili enotni, da bi bili trije pogoji pod katerimi bi se odrekli seksu, naslednji: nevaren seks, neustrezno mesto (WC, park) in pa primer, ko nam partner ne bi bil všeč (čeprav je to najbrž odgovor kogarkoli, ka ¡ težko sije predstavljati, zakaj bi se človek odločil za seks z nekom, ki mu ni všeč, razen morebiti v denarne namene, pa nas ti tu ne zanimajo). Najdaljše obdobje brez seksa, ko smo bili v vezi, je pri vseh pri- L [ tabor ] bližno eden do dva tedna, v času pa, ko nismo bili vezani, je ta številka nekaj višja in znaša poprečno tri mesece. In kako pogosto imamo spolne odnose? Vsak dan, če smo v vezi, enkrat na dva tedna ali rnanjkrat pa, ko smo prosti. Tudi tehnike, ki jih počnemo med seksam, so približno enake: na prvem mestu je tu poljubljanje, božanje In masiranje nadalje pa oralni seks ter medsebojno samozadovoljevanje, nekaj manj anainl seks. Ugotovi,i smo, da nekateri gayi zelo odklanjajo poljubljanje kot sestavni del seksa. Vprašanje, ki jo najverjetneje eno najbolj zanimivih, je to, kolika časa je trajala najdaljša zveza s fantom. Presenetljivo v našem okviru je to znašalo skoraj pri vseh štirih tri leta, z enim odklonom v pol manjšem obdobju, šestnajst mesecev. Število oseb, s katerimi smo bili od lanskega avgusta v spolnem kontaktu, pa je tudi enako In sicer znaša tri fante. V seksu se obnašamo tovariško, kar pomeni, da igramo aktivno In pasivno vlogo, večkrat pa se prilagodimo želiam partnerja. Nekaj razhajanj v odgovorih je bilo na dve vprašanji, ali praktlciramo oralni i anainl seks po aktivni/pasivni vlogi, saj so okusi glede tega zelo različni. Strinjali smo se tudi, da je vprašalnik vse preveč kvantitativne narave, premalo pa je govora o kvaliteti. Nekaj je bilo namreč takšnih vprašanj, ki so bila povsem nesmiselna. Trije od štirih smo že imeli tudi spolni odnos z žensko, ponavadi še prej kot spolni odnos z moškim, nekateri so se k temu vrnili tudi pozneje, čeprav to ni trajalo dlje časa Prvi spolni kontakt s fantom pa smo vsi imeli v času od 14 pa do 20 let. Da postelje ni ed' prostor, kjer seksamo, je razvidno iz množice alternativnih odgovorov: na prvem mestu je tu kopalnica, avto, narava, nekaj manj drugi prostori v stanovanju, nekateri pa to radi poskusimo tudi v vodi Nekater t si želeli pri seksu uporabljati tudi spolne pripomočke, npr. verige, perje ali umetni ud, čeprav Imamo v tem ga in tako smo še enkrat obnovili i dopolnili lastno znanje, ki naj bi nas obvarovalo tega, da bi postali sami žrtve starega štosa: "stranger in the night, aids in the mornlng". Ob zaključku smo se preselili na teraso, kjer smo posedli v krog in načeli tri vprašanja, o katerih navadno ne razmišljamo, sedaj pa smo poizkusili vsaj za nekaj minut: 1. kaj bi storil, če bi izvedel, da si HIV^? 2. ali bi pristal na spolni odnos z osebo, ki je HIV+? 3. kaj ti pomeni pojem smrl kako si predstavljaš smrt? Premislite še sami it strinjali se boste, da nikakor n ;nostavno. Najverjetneje bi tudi tisti, ki smo si izmenjali mnenja in razmišljanja. v dejanski situaciji ravnali povsem drugače. Delavnico smo zaključili "u sitne sate", toda pomembno je, da smo drug drugega nekaj naučili in to je bil dovolj velik razlog da je vsakdo sodeloval po svojih modah. Vse tiste, ki na taboru niste bili. pozdrav-Ijam. Igrajte se varno. Love, peace and tolerance! Jadran daieč manjšo izbiro kot lezbijke. Trenutno namreč uporabljamo spolne pripomočke le redki. Odgovor na vpraša e, ali se samo-zadovoljujemo tudi takrat, ko smo v vezi, je bil enotni da. In na koga se nanašajo fantazije? Sto ljudi, sto okusov odgovori so se gibali od lepote na splošno, do bolj konkretnih situacij, kot so na primer moški v uniformah ali poslovneži, dlakavi In poraščeni tipi, pa mladi fantje dvanajstih aii trinajstih let. Za zaključek še dve vprašanji: ali mislite, da je orgazem nujen? Tu je bilo mnenje deljeno, tako kot tudi pri odgovorih na to, aii nam je poglavitno, da pri seksu zadovoljimo sebe ali partnerja. Dva sta bila namreč mnenja, da na ta večje zadoščenje, če je partnerju lepo, kot pa če sta mela sama levji delež. Kaj je namen takšnih delavnic? Predvsem to, da se o seksu pogovarjamo tako, kot se navadno menimo o tisočih Iruglh stvareh, ki nas obkrožajo. Za nas štiri udeležence mo- ram reči, da nam to ni predstavljajo ovire. ' saj smo se resnično na dolgo in široko razgovorih. Tudi v prostem času So Se na to temo razvili številni pogovori, ki so bili zelo zanimivi in pestri, na žalost pa n i k er zabeleženi kot tale. Aids delavnica Po četrturr stmulaci >ki igri smo se posvetili splošnim teoretičnim generiJijam o aidsu, čeprav bi lahko vsakdo izmed udeležencev povedal, kaj do sedaj o tej bolezni ve, vendar človek navadno postane presenečen, kako malo pravzaprav vemo. To pa ne pomeni, da razprava ni bila živahna, prej nasprotno. Sled praktičn del: vsakdo od udeležencev je prejel prezervativ, ki ga je nataknil na... banano, seveaa pravilno, lezbičnl del pa je prikazal še druge, manj znane preventivne ukrepe proti okužbi z virusom HIV. Čeprav smo se ob tem na moč zabavali in je vse skupaj delovalo bolj komično, pa seje vsakdo naučil česa rove- 10, dnevi gay in lezbičnega filma 4.12. -11.12. 94 dvorana Kinoteke, Ljubljana [ tabor ] 19 LLC mednarodna konferenca mladih gayev in lezbijk v Dublinu Na začetku meseca avgusta 1994 je Mednarodna gay in iezbična mladinska organizaciji' (IGLYO) organizirala letno konferenco. Ponovno je izbrala Dublin na Irskem, kjer so konferenco priredili že leta 1985, ko jl bila na Irskem homoseksualnost še prepovedena. Vedet moramo, daje Irska izredno katoliška država in da se še danes gayi in lezbijke srečujejo z mnogimi homofobičnimi izpadi. In morda se je prav zato IGLYO odločila organizirati konferenco na Irskem in s tem pomagati Mladinski skupini gayev in lezbijk pri prodoru v javnost. Konferenca je trajala šest d... in v teh dneh so potekale različne tematsko obarvane delavnice za mlade gaye in lezbijke, ki v svojih nacionalnih organizacijah delujejo in se srečujejo z raznovrstnim I problemi mladih. V programu je bil poseben poudarek na HIV / AIDS problemu (predavali so gostje Iz ZDA), poročilu Amnesty international In pojavu porajajočega se rasizma v zahodnih državah. Poleg rednega delovnega je bil tudi kutturno-zabavni program. Tako smo lahko spoznali irske narodne plese in glasbo, sprejel nas je predsednik Irske študentske organizacije iz Dublina, organiziran pa je bil tUdI piknik v romarskem središču Glendaloughu, Na konferenci j : sodelovalo okrog 90 mlad i gayev ¡n lez^.jk iz 27 držav, Organizacijsko je bila konferenca Izredno dobro speljana. Stanovali smo v študentskih apartmajih v Univerzitetnem študentskem centru v Dublinu, kjer se med počitnicami dogajajo najrazličnejše konference in srečanja mladih z vsega sveta. Še posebna zahvala gre dvema organizatorjema iz Dublina, ki sta neprestano skrbela za dobro počutje in brez bno delo, predvsem pa za varnost udeležencev (Irska je izredno nevarna) to sta Junior Larkin In Suzy Byrne Konferenco je denarno podprl Svet Evrope, Kaj so o nas pisali irski časopisi Zasledili smo kar štiri članke v časor ¡u "The Star", predvsem so cit ill lokalne politike (ki jih je najbolj zbodel naš izlet v Glen-dalough), Največ je imel za povedati J. Fox, povzemam nekaj njegovih izjav: "Homoseksualnost je sicer legalna v naši državi, vendar je to družbeno nezaželen pojav... Me m. da denarja irskih davkoplačevalcev ne bi smeli zapravljat za promocijo homoseksualnosti na Irskem... Morali bi neti trdno stališče o tem - morali bi jim vzeti pogum.., EU je podprla konferenco, ki podpira nezdrave navade. Denar davkoplačevalcev bi se moral porab.. za blaginjo naroda, ne pa za takšne prireditve. Velika večina državljanov nima želja po takšnem zapravljanju denarja." Oglasi-a se je tudi politična svetovalka S. Philips: '■Konferenca spodbuja k nenaravnim spolnim pojavom, ki vodijo k nezdravemu in bizarnemu življenju. Mladostniki, ki pos-tanejo gayi ali lezbijke, so se narobe odločili," Odgovarjala jima e ena od naših Irskih gostiteljic, Suzy Byrne: "Tudi homoseksualci smo davkoplačevalci in končno je naš denar porabljen za nekaj, kar lahko vpliva na naše življenje. Homofobične izjave nikakor ne morejo vplivati na uspeh konference.,. Irski gayi in lezbijke imamo našo državo za primer tolerantne in civilizirane skupnosti." 0 naš konferenci so poročali tudi na Wic-klow's East Coast Radiu, ki je sprejel nekaj telefonskih klicev v živo. Veliko poslušalcev je podprlo namen konference, nekateri pa so nam c' tali, da smo sodomisti in celo, da onesnažujemo okolje! Legalizacija homoseksualne skupnosti Glavna tema konference bi naj bila 1+1. torej partnerstvo. Tako je bilo eno od predavanj namenjeno gay poroki (oziroma registriranemu partnerstvu). Govoril nam je Hans Ytterberg, švedski sodnik, ki nam je predstavil zgodovinski razvoj homoseksualnosti oziroma njenega sprejemanja na Švedskem, podal pa nam je tudi model njihovega priznavanja homoseksualne skupnosti. Kot kri rtinalni akt je bila homoseksualnost Inkriminirana v kazenskem zakonu iz leta 1864, ki jo je imel za "dejanje proti naravi" Kazniv je bil tudi spolni akt med ženskami, Dekrirninalizirali sojo v začetku 20. stoletja, ko ni bila več področje sodstva, temveč psihiatrije. Hkrati s tem so ugotovili, da je mladino potrebno zavarovati - za sporazumen homoseksualn akt je obveljala višja starostna meja kot za heteroseksuaini akt. Ljudje so začeli razlikovati med "dobrimi" in "slabimi" gavi, pri čemer so "dobri" tisti, ki se organizirajo m zavzemajo za poroko, "slabi'1 pa so promiskuitetrn. Organizirano gibanje homoseksualcev se je začele v šestdesetih letih, kot rezultat pa se je pokazala resolucija o sprejemljivosti homoseksualnih partnerstev. Leta 1977 je začela delovati posebna komisija, ki je raziskala to področje, za kar je potrebovala 7 let. Znižali so "age of consent" na isto starost kot za heteroseksuaini spolni akt, črtali so homoseksualnost s seznama bo-lezr in uvedii možnost registriranega partnerstva, ki je zelo približano heteroseksuaini poroki. Model švedske registrirane homoseksualne skupnosti Razlikuje se od poroke po tem, da ni možnosti posvojitve, skrbništva ali rejništva, v primeru lezblčnega partnerstva pa tuc ni možnosti umetne osemenitve. Pog^i za tegi-stracijo je, da je vsaj eden od partnerjev švedski državljan. Priimke lahko partnerja izbereta po želji Veljajo ugodnosti dedovanja, davčnih olajšav, zavarovanja Kar se tiča razveze, pa se deli vse neto premoženje partnerjev, možno je tudi preživljanje nepreskrbljenega partneja, obstaja pa tudi možnost subsidiarnega preživljanja otroka partnerja. Če je nasploh prisoten otroK. ni možna takojšnja ločitev, ampak obstaja čas za premislek (v korist otroka) - šest mesecev! 20 { miad i J foi of retí le fief 1er VPRAŠALNIK ZA HOMOSEKSUALNE MOŠKE Pred vami je vprašalnik, na kakršnega že 10 lat vsako leto odgovarjajo evropski gayi. Vabimo vas, da se jim pridružite. Izpolnite samo en vprašalnik in ram ga vrnite na naslov ali na določeno mesto (v K4, Metelkovi). Razultati bodo objavljeni v zimski številki Revolverja. Za sodelovanja se vam lepo zahvaljujemo, Roza klub, Magnus, LL. ŽIVLJENJE Starost: Izobrazba: - osnovna - srednja ■ do pol leta ■ do 1 leta - do 3 let - do 5 let - nad 5 let Kakšne so vaše seksuaine aktivnosti s partnerjem v zvezi: - višja vselej veliko redko nikoli - visoka vzajemna masturbacija + + - + + oralne: fafam + -h + Status: si ga pustim fafati + + + + - zaposlen analne: sem aktiven + + + + - se šolam sem pasiven i- + + - nezaposlen sado-maso + + + ~r - drugo S kom živite: Kakšne so vaše seksualne aktivnosti z naključnim (enkratnim) partnerjem: - sam vselej veliko redko nikoli - s partnerjem vzajemna masturbacija + + + + - z ženo ali partnerko oralne: fafam + + + + - z enim ali več prijatelji si ga pustim fafati + + + + - s starši (ali sorodniki) analne: sem aktiven + + + + sem pasiven + ~r + + krog sestavljajo zlasti; sado-maso + + + + - homoseksualci - heteroseksualci - enako eni in drugi Kdo ve za vašo homoseksualnost: - oče - mati - brat ali sestra - par kolegov v službi (šoli) -večina hetero prijateljev SPOLNOST Pri kateri starosti ste imeli prvo homoseksualno izkušnjo: Pri kateri starosti ste imeli prvo heteroseksualno izkušnjo: Kolikokrat poprečno seksate: - večkrat na teden - večkrat na mesec - priložnostno ■ neredno Ali pojav aidsa vpliva na vašo spolnost in kako: - imam manj partnerjev ■ previdneje izbiram partnerje (po izgledu) - ne iščem več po štrik placih - prakticiram varnejši seks - iščem stalno zvezo - imam stalno zvezo Ali ste v zadnjih 12 mesecih v zvezi (če ste jo imeii) kdaj uporabljali kondome: vselej veliko redko nikoli tega nisem počel Za kaj se imate: ko sem fukal 4- + + + + za homoseksualca ko sem bil pofukan + + + + 1- za heteroseksualca prifafanju ■+ + + + + za biseksualca se je on kdaj spraznil Koliko spolnih partnerjev ste imeli v zadnjih 12 mesecih: v vaša usta? + + + ■f + moških žensk ste se vi kdaj spraznili 0 1 + + + + v njegova usta? + + + + j. do 5 + Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabljali kondome z naključnimi part- do 10 + + nerji; do 20 + + vselej veliko redko nikoli tega nisem počel do 50 + + ko sem fukal + + + + 4- več kot 50 + + ko sem bil pofukan + + + + + pri fafanju + + + + + Koliko istospolnih partnerjev ste imeli v življenju nasploh: -do 10 seje on kdaj spraznil -do 50 v vaša usta? + -t- + + - do 100 ste se vi kdaj spraznili - nad 100 v njegova usta? + + + + Ali ste trenutno v stalni gay zvezi: Ali s kondomom uporabljate tudi lubrikant: da ne - vedno Koliko časa je trajala vaša najdaljša gay zveza: ■ nisem bil nikoli v zvezi ■ do 2 mesecev - včasih - nikoli - ne vem kaj je to [ vprašalnik ] 23 Ali ste v zadnjem letu vsaj enkrat fukali (bili aktivni ali pasivni) brez SCENA kondoma? da, v zvezi Kam hodite: redno včasih nikoli da, z naključnim partnerjem ne v park + + + na postajo + + + na gay plažo + + + + ZDRAVJE v savno + + v Roza dlsko + + + Ali ste že imeli kako spolno prenosljivo bolezen: na Metelkovo + + + da ne Če da, Katero? - gonorejo - sifilis - hepatitis B Ali ste že Kdaj opravili alds test? ne da da, večkrat Če ne, zakaj ne: - mislim, da seksam varno - ne ver =imem v anonimnost - pozitivni rezultat lahko uporabijo proti meni - pozitivni rezultat bi me preveč potri - ne upam si (strah me je) - to nima smisla Ali poznate Koga, Kije oKužen (al; jolan): ne da da, znanca da, prijatelja Ali se strinjate z nasiedrij.Tii trditvami: - zaradi lastne varnosti je bolje, da okuženi tega ne pove svoji okolici - okuženi naj ne delajo v javnih službah - z okuženim bi lahKo prijateljeval - z okuženim l lahko živel - z okuženim hi lahko seksal druga zbirališča (katera?) Kako se vam zdi v Roza disku: ■ prijetno - zabavno - dolgočasno - nič se ne dogaja - druge selej isti ljudje ■ scena je preveč odtujena ■. elel bi si več programa ■ želel bi več porničev Kako se vam zdi na Metelkovi: - ne poznam - prijetno - odtujeno preveč domače neurejeno - dolgočasno - vselej isti ljudje ne da se štrikati - želel bi si več programa - žele! bi si več družabnosti - okolica mi ni všeč redno včasih nikoli Revolver + + + Kekec + + + da morda ne Pandora + + + Delo + + + Dnevnik + + + + + + Republika + + + Slovenec + + + + + + Jana + + -h Stop + + + + + + Mladina + + + + + + Antena Lady, Slovenske novice, Kaj + + + + Oglasnik -h + + Mislite, da veste dovolj o aldsu da ne 0 čem bi želeli več Informacij: - o znakih okuženosti - o način;h prenosa - o testiranju - o seropozitivnosti o zdravljenju - o riziku v vsakdanjem življenju o varnejšen seKsu - kako spoznati okuženega ali bolnega drugo Kaj bi morale gay organizacije storiti v zvezi z aidsom: - več informirati o preventivi - skrbeti za okužene - druge obvarovati pred okuženimi - organizirati žure z varnejšim seksom ■ deliti kondome in lubrikante - pritiskati na vlado, da stori več - druge Kaj mislite, daje potrebno gay sceni: - Roza disKo - Metel Kova - Revolver - Kekec - Pandora ■ tabori - dnevi gay filma - razstave - aids akcije - izleti v naravo - izleti na tuje štrik place - pogovorna srečanja - pomoč po telefonu - vldeoteka, knjižnica - izdajanje knjig - drugo: Kaj bi morala storiti država: - sprejeti zakon o istospolnem partnerstvu (poroke) -se boriti proti diskriminaciji homoseksualcev - dopustili posvojitev otrok - omogočiti dedovanje po partnerju istega spola - več vlagati v boj pro' i aidsu - finančno podpirati gay organizacije in aktivnosti - drugo: 24 [ vprašalnik ] VPRAŠALNIK ZA LEZBIJKE Pred vami je vprašalnik, na kakršnega že 10 let vsako leto odgovarjajo evropske lezbijke. Vabimo vas, da se jim pridružite, izpolnite samo en vprašalnik in nam ga vrnite na naslov ali na določeno mesto (v K4, Metelkovi). Rezultati bodo objavljeni v zimski številki Revolverja. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo, Roza klub, Magnus, LL. ZrVUENJE Starost: Izobrazba: - osnovna - srednja - višja - visoka Status: S kom živite: - zaposlena - se šolam - nezaposlena - drugo ■ sama ■ s partnerko z možem ali partnerjem ■ z enim ali več prijatelji(caml) s starši (ali sorodniki) Vaš prijateljski krog sestavljajo zlasti: - lezbijke - nad 100 Aii Ste trenutno v stalni lezbični zvezi: de ne Koliko časa je trajala vaša najdaljša lezbična zveza: - nisem bila nikoli v zvezi - do 2 mesecev - do po! leta - do 1 leta - do 3 let - do 5 let - nad 5 let Kakšne so vaše seksualne aktivnosti s partnerko v zvezi: vzajemna masturbacija oralne: ližem se pustim lizati vaginalne: sem aktivna sem pasivna sado-maso Kakšne so vaše seksuelne aktivnosti z naključno (enkratno) partnerko: vselej veliko redko nikoli vselej veliko redko nikoli + + + + + + + + + + +■ + + + + + — + + + — + + + - lezbijke in gayi vzajemna masturbacija -f- + + + - heteroseksualci oralne: ližem + + + + - homo In heteroseksualci se pustim lizati vaginalne: sem aktivna + + + + + + + + Kdo ve za vašo homoseksualnost: sem pasivna + + + + + - oče sado-maso + + + - mati - brat ali sestra - par kolegic v službi {šoli) - večina hetero prijateljev SPOLNOST Pri kateri starosti ste imeli prvo homoseksualno izkušnjo: Pri kateri starosti ste imeli prvo heteroseksualno izkušnjo: Za kaj se imate: - za lezbijko - za heteroseksuaiko - za biseksualko Koliko spoinih partnerjev ste imeli v zadnjih 12 mesecih: žensk 0 1 do 5 do 10 do 20 do 50 več kot 50 moških + + + + ■h Kolikokrat poprečno seksate: - večkrat na teden - večkrat na mesec ■ priložnostno - neredno Ali pojav aidsa vpliva na vašo spolnost in kako: - imam manj partnerk, partnerjev - previdneje Izbiram (po Izgledu) - prakticlram varnejši seks z moškimi - prakticiram varnejši seks z ženskami - iščem stalno zvezo - imam stalno zvezo Katere spolne pripomočke uporabljate; - diIdo/vibrator: aktivno pasivno obojestransko - drugo: - ne uporabljam spolnih pripomočkov Ali ste v zadnjih 12 mesecih uporabljali kondom z moškimi partnerji? vselej veliko redko nikoli nisem bila z moškim Ali ste v zadnjih 12 mesecih kdaj prakticirali varnejši seks s partnerko? Koliko istospolnih partnerk ste imelei v življenju nasploh: vselej veliko redko nikoli - do 10 uporaba zaščit.rokavic + + + + -do 50 uporaba kondoma + + + + - do 100 uporaba dental dama + + + + [ vprašalnik ] ZDRAVJE Ali ste že imeli kako spolno prenosljivo bolezen: da ne Če da, katero? - gonorejo - sifilis - hepatitis B Ali ite že kdaj opravili aids test? ne da da, večkrat Če ne, zakaj ne; - mislim, da seksam varno - ne verjamem v anonimnost - pozitivni rezultat lahko uporabijo proti meni - pozi 11 vn ezultat bi me preveč potrl - ne upam si (strah me jej - to nima smisla Ali poznate koga, kije okužen-a (ali bolan-a). ne da da, znanca da, prijatelja Ali se strinjate i naslednjimi trditvami: - zaradi lastne varnosti je da morda ne bolje, da okuženi tega ne pove svoji okolici + + + - okuženi naj ne delajo v javnih službah + + + - z okuženim bi lahko prijateljevala + + + - z okuženim bi lahko živela + + + - z okuženim (okuženo) bi lahko seksala + + + Mislite, da veste dovolj o aldsu: da ne O čem bi želeli več informacij: - o znakih okuženosti o načinih prenosa o testiranju o seropozltlvnosti o zdravljenju - o riziku v vsakdanjem življenju - o varnejšen seksu - kako spoznati o ku že nega ali bolnega - drugo:.................................................. Kaj bi morale gay organizacije storiti v zvezi z aldsom: - več informirati o preventivi - skrbeti za okužene - druge obvarovati pred okuženimi - organizirati žure z varnejšim seksom - deliti kondome in lubrikante - pritiskati na vlado, da stori več - drugo SCENA Kam hodite: redno vča^h nikoli v Roza disko + + + na Metelkovo + + + druga zbirališča + + + (katera?) Kako se vam zdi v Roza disku: - prijetno - zabavno - dolgočasno - nič se ne dogaja - vselej isti ljudje - scena je preveč odtujena - želela bi si več programa - drugo: Kako se vam zdi na Metelkovi: - ne ¡znam - prijetno - odtujeno - preveč domače - neurejeno - dolgočasno ■ vselej isti ¡judje - ne da se štrlkati - želela bi si več programa - želela bi si več družabnosti - okolica mi ni všeč Kaj berete: Revolver Kekec Pandora Delo Dnevnik Republika Slovenec Jana Stop Mladina Antena, Lady, Slovenske novice, Kaj Oglasnik Kaj mislite, da je potrebno gay sceni: - Roza disko Metelkova - Revolver - Kekec - Pandora - tabori - dnevi gay filma ■ razstave - aids akcije - izleti v naravo - izleti v tujino pogovorna srečanja - pomoč po telefonu videoteka, knjižnica - Izdajanje knjig drugo Kaj ' morala storiti država: - sprejeti zakon o istospolnem partnerstvu (poroke) - se boriti proti diskriminaciji homoseksualcev - dopustiti posvojitev otrok - omogoč" ' de ovanje po partnerju Istega spola - več vlagati v boj proti aidsu - finančno podpirati gay organizacije in aktivnosti - drugo: redno včasih nikoli + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 26 [ vprašalnik ] Ameriška krščanska desnica se je podala na več milijonov vredno križarsko vojno, v kateri homoseksualce označuje za novega javnega sovražnika številka ena. In vse kaže, da zmagujejo: to jesen se bo njihova agenda znašla na volilnih listah v sedmih ameriških zveznih državah. John Weir, novinar revije Details, se je podal v nasprotni tabor, da bi razkril sovražnikove nakane. sirom po ZDA. Videokasete hlinijo objektivnost, kot da bi želele gledalce bolj ¿abavati kot spodbujati njihove predsodke Toda njihcva moč sega čez vse meje: Američanom govor. da jaz jem drek. Da bi to zanikal, stojim v cerkvi fundamentalis-tov v Lancasterju, Kalifornija. Ampak tu ni nihče tako strašen, da bi se lahko soočil z njim. Ljudje na zborovanju, ki ga je sklical Ty lenosti in nepremišljenega žara kolektivnega cilja. Beeson predstavi glavno čtivo maše: Janez 10:10: Tat ni za drugega, kot da krade, ubija in uničuje..." Tako se mestece oh vojaški in vesoljski bazi spoprijema z gospodarskimi težavami po hladn /rtirti, mestece v državi, ki ima največji delež nezaposlenih v ZDA. Veijet no jim je v uteho to, da imajo svojega demona. Tudi jaz ' nam demone. Zato se, ko prečastiti prosi, naj se mu pridružimo v grajanju duhov, rade volje pridružim. Sem belopolti gay iz srednjega sloja. Mogoče se vam to ne zdi nič posebnega, ampak poznam zelo ve ¡"ko ljudi, ki se s tem ne morejo sprijazniti. Pravkar me obdaja najmanj sto takšnih. "Normalni'7 očki in mamice iz predmestja, mladi poslovneži, najstniki z lasmi, postriženimi na krtačko... Kot da bi bili tu vsi, ki h poznate. Ampak v resnici so to ljudje na rezilu nacionalne politike. Kristusovi bojevniki. Dvigajo roke v pozdrav svetemu Duhu in grozijo homoseksualcem, na >e spravijo nazaj v svoja skrivališča. Sem homoseksualec v cerkvi Izvir življenja, v cerkvi protihomoseksualnih aktivistov. Ali če povem po domače, zobam češnje s sovragorr. V evangeličanski cerkvi v puščavi Mojave, uro od Los Angelesa. To je cerkev, ,ii je znova posvetila osramočenega tv pridigarja Jima Bakkerja. preden ga le roka pravice vtaknila v ječo. Voditelja cerkve sta izvršna producenta zloglasne dvajsetminutne videokasete The Gay Agenda, ki jo je med lansko razpravo o homoseksualcih v vojski dobil v roke ameriški senat. Na videu je med drugimi "resnicami" o gayih tudi trditev, da nas 17% uživa v valjanju po parterjevih fekalijah in da jih jemo, kar ; psi 'ater iz Santa Cruza označil kot "'roianje po dreku". The Gay Agenda se je začela kot trend na mf hnem območju. Lansko poletje jc. Koalicija trs-dn onatnih vrednot (krščanska iobistična klika) prečastitega Louja Stieldona v okrožju Orange produf ■ "ala Gay R gbtS/Speciat Rights, da bi spodbodla antigay razpoloženje med črnsko manjšino. Štiridesetminutni posnetek prikaz je nomoseksualce kot bando belcev z velikim zaslužkom, ki se pridružuje gibanju za državljanske pravice le zato, da bi rekrutirala mlade, da se lahko norč ije iz vlade, hipnotizira tisk in širi bolezen. Obe videokaseti in še ducat njima podobnih spominjajo na Hitlerjevo propagando, ki je temeljila na trditvi, da so Židje uši polni sposo-jcvalci denarja in kurb. In te kasete so izredno učinkovite. Pripomogle so k temu, da so zavrnili ali preprečili sprejetje zakonov s pravicami za homoseksualce v Koloradu, Cincinnati, Ohiu. in to jesen bodo vplivala na odločitev glede antigay zakonodaje v Arizoni, Idahu, Ne-vadi, Michiganu, Missouriju, Oregonu. Was-hingtonu in po okrožjih, mestih n naseljih Beeson, niso nikakršni nai.'_ tr. Čisto prijazni sosedje so. In cerkev Izvir življenja ni masivno orweiovsko ministrstvo Resnice, ampak dolga, nizka rožnata zgradba, ki jo obdajajo hribi i puščavsko grmovje. Skromna je kot katerakoli druga stavba v mestecu, upoštevajoč gay bar. Le da v nasprotju z Zadnjimi vrati, kjer gostje vstopajo s parkirišča za hišo in jih pri tem nihče ne vidi, Iz\'ir življenja svoje ime ponosno nosi na sprednji strani stavbe in njeni privrženci vstopajo skozi glavna vrata. Pričakoval sem rally Ku klux klana, namesto tega pa sem vkorakal na Sing Along... Oder z gospel zborom, šest pevcev in mikrofor' dva mojstra za velikima projektorjema, ki na stene projicirata besedila. Župljani ploskajo, se smehljajo in dvigajo roke v zrak, da bi prejeli svetega Duha. To so ljudje, ki redno poslušajo pne1 ge o tem, kako "Tretji svetgrc^i, da bo prišel v Ameriko in jih oropal njihovega napredka," če citiram njihovega pastoija Tyja Beesona. Ampak sploh niso videti sovražno razpoloženi. Videti so kot kolegi v moji študentovski sobici. Kot da smo sa dobili, da bi obujali spomine na Aliman Brother Kakšno uro že poiemo. Potem se glasba stiša in eden od pevcev stopi med ljudi. Izkaže se, da je to Beeson. ki ne pridiga le o imigrantih, ampak tudi o intelektualcih, liberalcih, homo-saksualcih, brezdomnih in o medijih. Majhan. debelušen možakar v obleki poslovneža in s sivimi skodranirT lasmi je nekdanji agent za prodajo nepremičnin, možakar, ki zna ljudi pripravil do tega, da se počutijo varno in hkrati v zadregi "Berite zemljevid, tef ci," pravi m nas kara, naj odpremo naš moralni vodnik. Sveto pismo, in sami najdemo pot. "O Bog!" zakliče radostno neki župljan. Mlad poročen par zraven mene vzame v roke Biblijo, svinčnik In kup papirja. To ni zgolj cerkev, ampak aktivistična enklava, Beeson pa svoje ovčka nagovarja kot vojake, ki se odpravljajo v sveti boj. Govori o "prostovoljcih" za Gospoda, o tem, da si ? treba Ameriko vzeti nazaj. Bazen pogled po cerkvi pokaže, da se ljudje v pričakovanju moči zgubljajo v nekakšno zamaknjenost. Dobro poznam njihove zastekljene po glede, tudi sam sem tako gledal na demonstracijah organizacije ACT UP ^r na srečanji! aktivistov v boju prot, aidsu. Pogled, poln bla- "Zlodej, bodi preklet!" ponavljam kot vsi v cerkvi, za trenutek srečen, da pripadam nečemu, kar večje od mene. "Zdaj pa uperite prst v svojega soseda in ponovite," zaukaže Beeson. Svoj prst izstrelim proti obrazoma mladega para poleg mene; prej sta mi posodila svinčnik in papir, da si bom lahko zapisoval. "Zlodei, bodi preklet!" izustim, pri tem pa imam v mislih zlo, ki ga ne morem nadzorovati Na primer aids. Par reče isto meni - verjetno z mislijo na privržence pro-choice giban-i, f ubijajo svoje nerojene otroke ali na učitelje, ki delijo kondome, ali na moške, ki zapeljujejo fantiče, ali, kaj bi se slepil, name.. Poleg tega pa je, bebec, to v Bibi ji: "Z moškim ne smeš leči kot z žensko. To je gnusno." Nadalje: "Če moški lex z moškim tako kot z žensko... je treba oba ubiti..." Potem je tu Pavel, ki se v Novi zavezi huditje nad "požen-ščenimi", k: irr n dovoheno stopiti v božje krat stvo, tako kot ne prešuštnikom, maliko valcem in tistim, ki onečaščajo lastno telo. Nenadoma se mi posveti: Zlodej sem j z! Opravičujoče sosedoma vrnem svinčnik, nervozno sklenem roke in čakam na konec maše. Evangeličani so precej podob mulcem ki so me na univerzi klicali buzi. V javnosti ne znajo oproščati, toda če jih ujameš na samem, so strpni, celo nežni. Ampak ko mi že skoraj postanejo všeč, se spomnim, kdo so njihovi prijatelji. V Ameriki je več kot šestdeset milijonov *Born Again" kristjanov, vključno z binkoštniki, meto disti, karizmatiki, baptisti in prezbiter7 inci. Njihovi nauki se razlikujejo, toda vsi berejo Sveto pismo in zaskrbljeno majejo z glavo, češ da je Amerika zašla daleč s poti božjega na uka. Skupaj z volilci, ki na leto zaslužijo več kot 200.000 dolarjev, so to največji in najbolj zvesti eteI republikanske stranke. Moralno področje, nad katerim hočejo imet nadzor, je vse, kar diši po spolnosti, družini, izobraževanju in veri. Zastopajo jih lobisti v Washingtons podpirajo jih boga'i dediči in podjetniki iz južne Kalife nije, odlično se razumejo s politiki, katerim so pomagali na volitvah, povezani so z dinastijami, ki imajo v rokah komunikacije. Državni kabelski televizijski sistemi vsak teden pritegnejo več milijonov gledalcev. Na voljo imajo j cerkev J 29 podatkovne baze in dolge sezname naslovov. Ljudi, ki prispevaj o na katerega od glavnih krščanskih računov - tudi prek tv pridigarjev -lahko izsledijo In jih bombardirajo s ponudbami za nove prispevke. Krog se sklene. Nekdo, ki je kupil Gay Rights/Special Rights, lahko konča na seznamu za pošiljanje še ducata podobnih vldeokaset, med katerimi so tjudl No.l Threat to Public Health. Child Molestation end Homosexuality In The Gay Conspiracy. Še nekaj je: boj proti homoseksualnost vsa ta "gibanja71 poživlja. Če lahko verjamemo repor-terju Los Angeles Time S3 Davidu Colkerju, ki je že leta 1993 pisal o The Gay Agenda, j-imela Beesonova župnija, preden sc e vrgla v produkcijo videokasat, pol manj privržencev. In evangeličanski strategi po vsej državi so zda' ko so jih "prikrajšali" za komunistično grožnjo in ko nikakor ne morejo zmagati V boju Z morilci zarodkov, našli novega nasprotnika. Četrlkov večer je In seminar "Inside the issues'' v zakristiji izvira življenj d namesto Tyjö, ki je zbolel, vodi njegova žena Jean nette Beesen. Ob spremljavi pianista bere Izvlečke iz zadnjih časopisov in jih razlaga s stališča pravične krščanke. Kot večina evangeličanov Jeannete ve o homoseksualcih veliko več kot jaz. Pokara ''straight" časopise, ker pišejo o gay politiki, menjavi spola in seks škandalih, na seznamu njenega čtiva pa je tudi nekaj mainstream gay revij, kakršne so The Advocate. Out i Frontiers, pa lokalni gay časopis, za katerega nisem še nikoli slišal. Ker sem pisal za večino revij, ki jih omenja, čutim kar nekakšno domačnost. Konec koncev ni nihče tako pozoren bralec kot tv sovražniki. "Posluši etole," odpre Frontiers. "Zgodba, ki jo je napisal homoseksualec z aldsom; pravi, da bi rad, da bi bila njegova bolezen seksl." Govori z rezkim in zagrenjenim glasom, kot igralka v poceri soap operi, ki skuša biti pateJ'čna, pa ji uspe zgolj sarkastičen prezir. Prebere nekaj vrstic, pri tem ji seveda uide, da je članek ironičen, potem pa z gnusom odloži časopis. "Ni dovolj, da so okuženi/ reče, "zdaj hočejo govoriti celo o tem kako je to zabavno." Potem Iz Outa prebere članek o poroki med moškimi: "Zahtevajo enake pravice kot drugi," je ogorčena nad tem, kar se meni zdi samo po sebi umevno. Pa njeno ogorčenje ni omejeno samo na homoseksualce. Izbruhom ne uidejo niti brezdomci, transvestitl, Michael Jackson, moški z uhani, Madonna, celo Barbra Streisand, ki podpira združenja Gay and Lesbian Alliance Against Defamation In druge dobrodelne organizacije za boj proti aidsu, kar so nespodobnosti, ki si jih je treba zapomniti, ko "boste spet slišali, dajo kdo hvali, kako Izjemna ženska je". Jeannette je parodija krščanske neizprosnosti. Kar naprej se moram opominjati, da ne gledam Dara Carveyja v njegovi točki Church Talk v oddaji Saturday Night Live. Težko je verjeti, da se ne šali, ko pokliče v boj proti lokalnemu časopisu. Razlika med odkritimi homoseksualci in Born .Again kristjani je bolj zapletena, kot si mislite. Oboji imamo muce-liške komplekse. Naša gibanja temeljijo na podobnih trhlih prepričanjih o veri in spolnosti. Konec koncev je prav tako sila težko dokazati pogovor s svetim Duhom kot razložiti spolni nagon. Kristjani naidejo Boga. homoseksualci sami sebe, na skupnem bojnem polju pa preganjamo egoiste, ki se nam nočejo prilagoditi. V Ameriki ni nihče bolj pripravljen izpovedovati se kot gayi in p, /rženci svetega Duha. Maše zgodbe o coming outu In njihove pravljice o čudežnih razodetjih so kot po meri za show Oprah Winfrey. Mogoče se zato tako pogosto znajdemo iz oči v oči v dnevnih, tabloidnih tv programih. Težko si je predstavljati, da bi se javno bojevali s kakšnim drugim nasprotnikom. Lani je prečastitega Louja Sheldona pred večerno mašo v baptistični cerkvi a Hamiltonovern trgu v San Franclscu pozdravila skupina z uharri ovešenih in depiliranih radikalnih pedrcv v bojnih barvah, pripravljenih na spopad. Seveda je bil eden med njimi oblečen kot nu^a, kar žali katolike, čeprav so cilj napada, na primer, karizmatični orezblterijanci. Toda radikalnim gay skupinam se ne zdi vredno razlikovati med svojimi sovražniki. Podobno tudi evangeličani ne razlikujejo med tistim, kar Sheldon imenuje "gruča polnagih divjakov". Kot da so vsi gayi v javnosti nori in napadalni. In xristjanka, kije nekega aktivista na Hamiltonovern trgu pobarala "Kaj hočete od nas?", je bila verjetno prepričana, da sprašuje vse pedre tega sveta. Aktivist je kajpak sprejel vrženo žogico in odigral partijo z njenim strahom: "Pokradli vam bomo otroke, jih po-fukali in potem požrli!" Gre seveda za različno razumevanje ironije. Kristjani pri branju Svetega pisma ne poznajo humorja. Kc vidijo pred cerkvijo ljudi, oblečene kot demone Iz pekla, so verjetno prepričani, da življenje oponaša Biblijo. Menda se je Lou Sheldon, presenečen nad "pozdravnim odborom" na trgu, zatekel nazaj v cerkev in poklical policijo. Tako je ravnal Iz svojega krščanskega mučeniškega kompleksa ali pa ga je s tem skušal dokazati. Evangelic an tako pogosto nezavedno omenjajo hudiča. Satana, ztodeja. tatu, ki krade našo blaginjo, našo srečo, naše otroke, da se zdi, kot da se šalijo. Pa so mrtvo resni. In sila premeteni. Začeli so kampanjo, v kateri Američane prepričujejo, da so gayi krivi za vse, kar skušajo pravzaprav narediti sami. Ko kristjani trdijo, da hočejo homoseksualci prevzeti vaše šole, si podrediti vaš podmladek, voditi vaše medije In tako škoditi kakovosti vašega življenja, pravzaprav govorijo o sebi. Prisiljena molitev pred poukom, učenje kreatlvisticne teorije kot verjetne, znanstvene alternative Darwin o vi teoriji o evoluciji, hude kazni za dekleta, ki so splavila, za prešuštnike in homoseksualce -samo nekaj političnih ciljev, za katere si resno prizadevajo nekatera gibanja. V primeijavi s tem so moji cilji zgoij obrambni: hočem zakonsko zaščito pred diskriminacijo. Hočem Imeti zagotovilo, da me ne bodo odpustili, vrgli iz stanovanja ali mi odklonili zdravniško ali vladno pomoč, ker sem gay. Ampak stvar je še boij preprosta. Lanski božič sem preživel na zabavi v zahodnem Holly-woodu, pri gayu iz Pakistana, ki si stanovanje deli z materjo. Ta je stala med sinovimi prijatelji - dvajset ali trideset urejt.io oblečen h gayev, ki nisme imeli ta večer kam drugam. Nekatare so družine izgnale, drugi so prišli, ker jih ljubimci ne morejo odpeljati domov, eden pa je prišel z materjo In zapeli smo božične pesmi. Potem smo šli skupaj k pol-nočnici. Peti Sveto noč s skupino gayev in dvema mamama - mislim, daje prav to gay agen da', da lahko prijateljem predstaviš svojo mamo. Predvsem za božič. Toda evangeličani trdijo, da hočemo gayi vec kot le to. Poleg tega nimajo njihovi strategi samo takojšnjega dostopa do široke množice gledalcev, ampak tudi neobdavčen sklad- Raja Cerkvi prispeva na leto od 25 dolarjev do deset odstotkov svojega celotnega dohodka. Ne-profitnl in nekonfesionalnl politični lobiji, kot je Traditional Values Coalition, se v celoti preživljajo z neobdavčenimi prostovoljnimi prispevki od cerkva, ki so njihove članice, in posameznikov. Grožnja tako imenovane gay agende je pri tem i;. ;mno donosen vir... "Fant, tisti trakovi so zlat rudnik!" tro. dr. Mel White, dallaškl duhovnik cerkve Metropolitan Community Church za gaye In lezbljke, kl pravi, da je "tisti neznani avtor knjig iri govorov za versko desnico". Dokler se ni leta 1987 razkril kot gay, je pisal knjige z Blllyjem Grahamom, Patom Rnbertsonom in Jerryjem Falwellom, Zdaj je "pogojno spuščen" v evangeličansko gibanje in trobi o svojem odpadnlštvu kot Pattl Davis, ki daje v nič mamo Nancy Reagan. Mel se spominja, da je prečastiti Falwell nekoč dejal: "Hvala bogu za gaye. Priskrbeli so ml vso publiciteto, ki sem jo lahko dobil. Če jih ne bi bilo, bi sijih morali izmisliti." Tudi za Izvor življenja so homoseksualci zlata jama. Videokaseta The Gay Agenda, k, yi izšla oktobra 1992 (13.95 dolarjev), je v enem letu pošla. Prodali so sto tisoč kaest in iztržili skoraj 1.5 milijona dolarjev, pri tem pa so produkcijski stroški znašali "okoli 75.000 dolarjev," kot prai producent Bill Horn. Lou Sheldon ugotavlja, daje prodal in/ali razposlal 20.000 kopij kasete Gay Rights/Special Rights, kl je na trgu od julija 1993 za 19.95 dolarja. Trdi, da se stroški videa (50.000 dolarjev) v letu dni ne bodo povrnili. Ampak White temu oporeka: "Sheldon kasete deli svojim donatorjem. Dvajset dolarjev vredna kaseta tako postane vredna sto ali tisoč dolarjev. Sploh se ne da izračunati, koliko zasluži." Ne le priskutni, tudi s la donosni so tile pedri, Pa tudi v zadrego spravljajo vse naokoli. Zato bi verski fanatiki utegnili dočakati, da bodo zakoni za pravice gayev zavrnjeni. Ko se vozim k Sheldonu, po radiu nabijajo Ten Years After in i d Love to Change the World. Ko sem bil majhen, je bil njihov pevec Alvin Lee zame simbol za cooi obnašanje. Zdaj pa sem presenečen nad uvodnimi besedami: "Everywhere is freaks and dairies, dykes and fairies, tell me where is sanity?" Lee se ne norčuje iz homoseksualcev; oponaša ljudi, ki so se zgražali nad tistimi, ki so živeli na robu. A če verz ni očitno antigayevski, kaže družbo, ki ye takšna. Člani verske desnice protlgayevskih občutkov ne vsiljujejo tistim, ki se jih branijo. Izkoriščajo Čustva, ki so v naši kulturi že prisotna - nihče ne mara homičev. Steve, sin Louja Sheldona, je tipičen strateg verske desnice. Sveže obrit, v modrih hlačah, v zapeti srajci in s kravato je videti kot pametnjakovič iz republikanskega vc'llnega štaba. Nič čudnega. Pravi, da je najprej politik, šele potem kristjan. "Mi smo lobistl, ne cerkev." Ko se srečava, držim v roki kopijo Gay Rights/Special Rig Ms. Rokujeva se in povem mu, [ cerkev ] d< sčem njegovega očeta. Ostro, a vljudno odvrne, da je Lou v Missourlju, Kjer svetuje voliloem, naj ne potrdijo zakona o pravicah gayev. "In zakaj ste hoteli govoriti z njim?* me vpraša. "Hotel sem se pogovoriti o tem videu Precej prepričljivo delo. In videl sem jih še nekaj. The Gay Agenda, pravkar sem kupil The Gay Conspiracy. Pri Državljanih za odličnost izobraževanja.' "Bob Simons Ima tudi video?," me prekine Steve. "Ja, nisem ga še videl. Vas bom obvestil, kakšen je.'7 Steve se nasmehne In nenadoma sva na isti strani. Ne povem mu, da sem gay. Namesto tega ga hvalim. Kako sem bil presenečen, ko sem v njihovem videu videl govoriti gay in lez-blčne voditelje in aids aktiviste. "Inteligentno ste njihove besede uporabil :roti njim." Na posnetku govorijo tudi gayi In lezbijke, ki se jim snemalna ekipa ni predstavila kot skupina antigay aktivistov. "Nasedli so vam. Celo voditelji." "Ja, mogoče smo kot tisti iz nadaljevanke Get Smart," pravi, in najinemu pogovoru doda ton humoristlčne nanizanke. Toda šala je samo navidezna. Steve ne misli, da je homoseksualnost stvar, ob kateri bi se človek lahko smejal. V spomin se ml vrne Sheldonova vldeokaseta, najbolj umazana med vsemi. Vsebuje vse zdaj že glavne elemente antigayevskega žanra: pričevanja zdravnikov in medicinskih sester, ki grajajo homoseksualne spolne odnose; parada golih moš-1 h in razgaljenih deklet, ki na maršu za prance homoseksualcev vpijejo, kako si bodo podredili svet; pedofili ki zahtevajo znižanje meje polnoletnosti; "ozdravljeni" homoseksualci, I pričajo o tem, kako "bolan" je gay stil življenja; moški v usnju, ki trdijo, da jih nasilje zbližuje; zbegar otroci, ki jočejo pred drag queeni. Slike so z zborovanj gayev in lezbljk, citati iz javnih intervjujev, statistike iz medicinskih glasil. Vse je zelo prepričljivo. In ni vse laž. Zunaj konteksta je veliko javnih prireditev videti kot satanistlčni obred. Krščanski dogmatiki to dobro vedo. Vedo, kako je najlaže stereotipi-zirati gaye In pri tem uporabiti njihove lastne besede. Seveda je Gay Rights/Special Rights tudi softcore draženje - kaj moški počno drug z drugim, Med vrsticami pa je razvidno, kaj je skupno vsem moškim glede njihovh spolnih nagonov. Ko gova ti s Stevom Sheldonom, se počutim kot njegov temni dvojnik. Vrstnika sva, oba sva odraščala v Isti kulturi. Oba sva gledala Get Smart. In zanj, se zdi, e gay zgolj straight moški, ki se nasaja na tlča. Petintrideset let sem star, Na demonstracijah ACT UP-a so me zaprli. Corning out sem naredil s pisanjem. Na kapi ';em nosil rožnate trikotnike. Toda nikoli nisem izustil besed "Homoseksualec sem" ali "Gay sem". Bratu sem o svojih nagnjenjih povedal tako, da sem podčrtal nekaj verzov v pesmih Louja Reeda. Mami se je posvetilo potem, ko sva se pogovarjala o razliki med mano in Georgeom Pep-pardom v filmu Zajtrk pri Tifffanyju. Očetu pa sem, kolebajoče, povedal samo, da me "spolno privlačijo moški," kar ml je omogočilo, da sem se ognil strašni besedici "homoseksualec" ali celo še bolj strašni "gay", ki zveni, kot da je oklnčana s pastelnimi barvami in da je bilo v dekorativne namene porabljenih na tisoče dolarjev. Toda po dveh tedn pogovarjanja z evan- gellčam v predmestnih naseljih po južni Kaliforniji sem spoznal, da je le redkokdo od njih sploh že srečal pravega gaya. Morda jih vidijo na televizijskih okroglih mizah, morda so jim pomagali pri Iskanju pomoči, da bi se ■"spreobrnili", ali pa so jih posneli gole na kakšni gay paradi, Ty Beeson si je s svojimi sodelavci ogledal pregrinjalo (aids quilt], ko je bilo lansko jesen razstavljeno v Lancasterju, in tam je gotovo srečal kakšnega gaya. Ampak morda je potreben samo zaupen pomenek pri kavici... Pomenek med homoseksualcem in članom krščanske desnice. Zato se zadnji dan svojega popotovanja - s Patti Smith, ki na radiu prepeva Jesus died for somebodv's sins, but not mine - odpravim naza v cerkev Izvir življenja, da jim povem, da sem gay. Izbral sem si Billa Horna. Kot predstavnik za tisk produkcijskega oddelka Izvora je Izdal in promoviral pt. antigay deokaset: Sexual Or,nntation Or Sexual Deviation: You Det le; The Gay genda; The Gay Agenda In Public Education; The Gay Agenda: The March On Washington in Gay Pride '93, Resda je propagandni minister protlhomoseksualnega gibanja, toda podobno kot Steve Sheldon je povsem navaden mož. Mojih let, časnih oči in s peščeno svetlimi brki. Kot mi f bratje predan otrokom, katerih fotografije krasijo stene njegove isarne. Pozdravi me pred vrati pisarne, kar v teniških copatih In prepoten, opravičujoč se, da je pravkar po telefonu govoril o homoseksualnosti po radiu KCNR v Salt Lake Cltyju. Potem pa ga čaka poslovna pot v lowo. Kc >ri-pravijam kasetofon, skusam spregledati podpisane slike Coilna Poweila, Dana Quayla in Pata Buchanana - vplivna ¡mana z antl-gayevskiml nazori. Če bi mu povedal, da sem gay, bi bilo tako, kot če bi tistim nabitim fantom v srednji šoli, ki so me ozmerjali z buzljem, rekel: "Ja, prav imate." Nisem prepričan, da sem pripravljen tvegati. Toda ko začne Bili razglabljati o svojih naučenih mislih o homoseksualcih, se moram zganiti. "Povprečen homoseksualec umre predno je star 42 let," strese iz rokava. "Neznansko ljubimo homoseksualce In jih želimo obvarovati pred njihovim načinom življenja, kajti ko prebiraš kakšen majhen gay časopis, moraš pogledati samo na stran z osmrtnicami: Ti leset let. Poglejte tega tipa. Kdaj se je rodil? Gotovo je star trideset. Taie pa 1955 do 1993. Če se ti l|p ,die zares smilijo, potem jim moraš dopovedati, da to, kar počnejo, prinaša smrt in uničenje." Kimam, presenečen, da ne sliši, kako ml razbija srce. "Veš, Bil!," začnem, "moram ti priznati, da sem gay." Kasetofon snema, on me pogleda, sploh ni začuden, le., zaskrbljtn ja. "Tega ml pa nisi povedal." "Ne, res ne." Ne vem. k< nej pričakujem - ali bo od kod privlekel Toot In razkužil pisarno, ali me objel In ml odpustil, ali zahteval, da zapustim sobo. Mogoče ga je zaskrbelo, kako bodo njegove besede zvenele čez nekaj mesecev, ko bo članek na sestanku prebrala Jeanette Beeson. "Poglej... Vedel sem:, John," nežno in Intimno izgovori moje ime. "SI pač gay. Želel bi si, da ne bi bil. Ampak to rl pomembno, Gay si? No, in?" Ni ravno trenutek za reklamno fotografijo. Ampak kar nekako pomirjujoče je. Ravno mu začnem zaupati, ko spet začne s tem, kaj počnejo homoseksualci, le da tokrat ne govori le o seksu, ampak tudi o denatju in oblasti. Na-vrže nekaj dvomljivih trditev, češ da imamo predvsem velike dohodke, da smo hiperizo-braženi In moški. Ljudje, ki jih opisuje, so pravo nasprotje od gayev, ki ji,i poznam jaz. Prav,, da vsak od nas na leto zasluži najmanj 55.000 dolarjev, kar le pobral v Wall Street Jurnalu. Da Ima najmanj 60% gayev visokošolsko diplomo. Da več kot 65p% gayev po tuje na staro celino in ko mu povem, da sem bil tam tudi jaz, mi reče, da sem tipičen homoseksualec. Vpraša me, ce sem zaplodi. pet otrok, kot jih je on Pravi, daje težava pri gaylh v tem da partnerju ne znajo reči ne. tako kot to znajo ženske. Kot iz topa me vpraša, kaj homoseksualc ločnemo - analni seks ali ort,. ni ali kaj? "Konec koncev imate na voljo samo dve luknji." Lepo. Pri petintridesetih razglabljam o težavnosti analnega seksa s straight tipom, ki snema antihomoseksualne vldeokasete. Pravi, da večina gayev pride Iz družin brez očeta; toda v Ameriki, se zdi, v vseh družinah manjka oče ali pa otroke zlorablja (moj oče ne spada v nobeno od obeh kategorij). In če mije Bill vsaj malo podoben, je še vedno pred velikim vpr šanjem, kaj pomeni biti moški. Mogoče je homofobija prav Billov način ocenjevanja, kako različna moška sva postala. Na moji pisalni mizi n 'otografij petih ot ročic kov Nimam družine ali bližnjih, ki bi jih moral preživljati ali šolati. Imam pa prijatelje z aldsom, za katere je treba skrbeti. BiH pa v meni vidi promiskuitetnost, bogastvo in mobilnost- Ko gleda gaye in lezbijke na protestnem shodu, ne vidi zatirane manjšine, ampak hordo belcev iz srednjega razreda, ki zahtevajo priznanje svojih pravic. Bill, Steve in jaz smo si zelo podobni. Trije beli Američani, ki so jim vse življenje vcepljali v glavo, daje svet njihov. Toda zdaj so se naše sanje Iz šolskih klopi obrnile. Njima se zdi, da sem deležen vseh fantazij vsakege šestnajst-letnlka - veliko seksa, veliko denarja in možnost. da grem, Kamorkoli in kadarkoli se mi zahoče. Zdi se jima, da so se od maturantskega plesa do njunega tridesetega rojstnega dne pedri prebili nekam neprej. To, da zdaj očitno zahtevamo še več, se jima nikakor ne zdi pravično. NI dovolj, če rečemo, da je krščanska desnica homofobična. Če sta vera v boga in spolna sla neopisljivi, potem je takšen tudi strah drugih ljudi. Karseda hitro vozim nazaj v Los Angeles, proč od bibličnega paradiža, spregledam vse omete hitrosti, samo da bi bil čimprej v Sodomi, med svojimi. Jethro Tuli na radiu tulijo JJezus rešuje". Za kaj? se sprašujem. Za utopijo, v kateri je vsak človek dovolj človeški, nima zunajzakonskih razmerij in nikoli ne spi s partnerji drugih; ki spoštuje semo boga, ki je spregovoril Mojzesu; in I nikoli ne masturbira ali pa tega vsaj ne počne brez kesanja? Kakšen človek pa je to? Pri novem evangeličanskem gibanju ne gre zgolj za potiskanje homoseksualcev nazaj v klozete. Gre predvsem za nestrpnost, zaradi katere bo božje kraljestvo, ko bo prišlo, videti kot pokrajina pred mano: široko, rajsko lepo In - nenaseljeno. I cerkev } 31 r/Pedi¡o Almod vai ■ , - fOntro rerzno konservativen Najslavnejši španski gay filmski režiser, 45-letni Pedro Almodovar, k< se je uveljavi! z eksplicitnimi seksualnimi filmi (npr. Zakon želje, Matador. Privezi me in letos še Kika), vas ob srečanju preseneti. Je očarljiv, kariz-matičen In odločno konservativen (f) v svojih pogledih. Poudarja, da ga pogosto napačno razumejo. Ljudje jemljejo stvari za hec, kadar je pravzaprav povsem resen, in obratno. Za primer navaja odgovor, ki ga je nekoč dal novinarju na vprašanja o prihodnosti, namreč če meni, da se bo krivuija njegove kariere obrnila navzdol Novinar ga je vprašal: "Trenutno ste zelo 'vroči', ampak če se boste 'ohladili', kaj mislite da boste postali?" Odvrnil je: "K/a va dela Izkoristila popustljivejšo cenzuro v osemdese h, ima tista leta le za odraz libe-ralnejše družbe. Ta je od 1980, ko je pričel s celovečerni, v Španiji, po Francovl smrti, že obstajala. Povsem resno govori o življenju španskih gayev v zadnjih desetletjih. Otroška leta je preživel pod Francovim režimom. Homoseksualnost je bila tedaj na nek način dovoljena, vendar pa uradno prepovedana Bila je stvar, o kateri se ni govorilo. In o tem se še vedno ne govori. Vendar pa so v pokrajinah, kot je Andaluzija, vedno bili na primer trans-vestlti, ki so tvorili del skupnosti mesta ali vasi. Homoseksualnost je bila marginalna, a se tega ne da posploševati to je odvisno rsš najprej povedati prav to in potem to nenehno ponavljati, pač kjerkoli si že. V Španiji nismo taki, tega ne rabimo, pa to se ne pomeni, da se zato vse življenje le preganjamo 'po skrivališčih'. Razlika je samo ta. da o tem ne govorimo. Ko omenjaš ameriškega predsednika Clintona, ne rečeš 'beterosek-suatni predsednik Clinton', pač pa rečeš predsednik'. Zato zavračam, da me imajo za gay filmskega režserja, kajti filmi nimajo spola. Filmi so filmi. So dobri in slabi, niso pa moški ali ženski aH gay. Ne skrivam ničesar, nočem pa biti 'nekaj v nebo vpijočega' in tega niti ne potrebujem." Zanika vlogo lastne seksualnosti v svojih filmih, Zavrača tudi vse namige, daje njego- sik". Po treh letih mu nekdo to citira In ga povsem resno vpraša, če je sedaj postal klasik, pa mu ne more razložiti, da se je le šalil. Pripoveduje, da so njegovi odgovori vedno vzeti iz konteksta. "Nisem zasvojenec z mamili, ne homoseksualec in ne genij. Vse je le igra. "Tudi ta opazka je bila šala, namenoma obrnil Izrek pisatelja Trumana Capota, vendar je izjava v odmevih ostala še dolgo živa. Vendar šale niso vedno na dnevnem redu. Almodovar je medijska oseba, filmski ustvarjalec, pisec, sodeloval je pri underground tisku... Kot znana osebnost nastopa na drugačni ravni In na drugačen način kot ostali filmski ustvarjalci. V Španiji ga na ulici prepoznavajo kot pop zvezdo. Nekaj let je imel celo punk ročk skupino Almodovar-McNa-mara, za katero pa pravi, da je bila res le parodija. Na vprašanje, aii so karakteristike njegovih filmov poigravanje z imidži ali pa refleksije na resničnega Pedra Almodovarja, sa v odgovoru nikakor noče imeti za škandaloznega ali ikonoklastii;nega. Če so njego- od dejanskega stanja v posameznih krajih, od žilavosti posameznikov, kraja bivanja, (ne)naklonjenosti družine... V Španiji so fante ponavadi o spolnosti poučevali duhovniki v šoli - tako je bilo v Pedrovi generaciji. Bilo e grozno, kajti to je bilo spolno trpinčenje. Otroci so bili bolj ali manj zlorabljeni, zato je papeževa hlnavščina, ko je govora o homoseksualnosti, prav neverjetna. "V življenju sem spoznat zelo veliko duhovnikov in lahko bi rekel, da je med njimi 90% homoseksualnih. In od teh je 80% pe-dofilov, tn tako si v Francovih časih odkrivaI si/o homoseksualnost!" Almodovar je za diskretnost, ko govori o sebi. "O homoseksualnosti govorim te takrat, ko nisem v Špdfiiji, kajti tam me nihče ne sprašuje, če sem gay aii ne. Ne vem, kaj bi odgovoril, če bi me kdo to vprašal - kajti zame je to stvar ki jo deiim te s tistimi, ki sem jih sam izbral, ne pa s ceio državo. Sebi nisem nikoli lagal o svoji spolni usmerjenosti. Sicer pa konec koncev n/ftomur, ki ga v življenju prvič srečaš, ne rečeš: 'Jivjo, veš, jaz sem pa peder!' V Ameriki izgleda, oa mo- va afi.. teta do ženskih likov, ki jih v filmih tako simpatično od,0ra igralka Carmen Maura, porojena iz zmožnosti gaya, da se vživi v vlogo ženske. "Ni se treba dentifici-rati z ženskami, da lahko pišeš o njih. Stoletja so bile obsojene molčati, zato lahko omogočijo visoko dramatičnost vsakega deta. So bolj bogate in znajo bolj presenetiti kot moški, so bolj pontane. Zelo rad imam melodrame. Pri gledanju filma me najboij osreči jokanje. Kajti to niso solze bolečine, pač pa sreče, zadovoljstva." Se bolj je navdušen nad Jean-Paul Gaultlerom. ki je kri ral obleke za njegov zadnji film Kika. "Natančno sem mu povedal, kaj hočem, in z njim je bilo zelo lahko sodelovati. Tudi sam je uživa! pri fem. Rad ima kino. Je pravi ljubitelj filmov in zelo prijeten tip." V Kiki je uporabljena tudi malo znana pesem Kurta Weilla, Youkali Tango Hubanera. Napisana je bila za kabaret v tridesetih letih, v filmu pa jo je slišati v orkestralni Izvedbi. Almodovar z užitkom govo o čudovitem vo-kalu Terese Stratas In citira besedilo ki govori o otoku Youkali, kjer človek lahko najde srečo in deli ljubezen: "tn na koncu rečejo: Vendar so to te sanje. Ni otoka Youkali!" Morda so tudi Almodovarjevl filmi sanje, skozi katere preko igralcev pove In v javnosti počne tisto, o čemer v resničnem svetu ne govori rad? [film ] And the Band Playeó Oil Potrebne so velike zgodbe, da nastanejo veliki novinarji. Randy Shilts je napisal zgodbo o aidsu. Že prej ugledni novinar San Francisco Chronicla je bil med prvimi ki so za medije pokrivali področje nove bolezni. V začetku tega leta j s izšla njegova kr., ga Conduct Unbecoming, ki opisuje, kako ameriška vojska v svojih vrstah odkriva gaye in jih preganja, včasih tudi v smrt. Njegova velika zgodba pa je nastala in izšla že leta 1987. And the Band Played On: Politics, People, and the AIDS Epidemic je najbolj prepričljiva in pikolovska študija o tej bolezni, kar jih je bilo doslej napisanih. Je tudi smrtna obsodba za tako opevani ideal objektivnosti, saj kaže strukturne in ideološke probleme, ki hromijo in onesposobljajo sodobne medije. Shilts seje vneto poglabljal v politiko, vlado, travme in smrti več kot celo desetletje. Bil je zagotovo živa priča katastrofe, ki vznemirja mnoge generacije po svetu. Noben drug novinar mainstream medijev ni tako dramatično sprožil alarma In dojel vseh razsežnosti tragedije, ki jo prinaša aids. Njegova dela so zlitje močnega osebnega prepričanja, zbranih podatkov in prepričljivih argumentov. Trdil je, da bi tahko preprečili mnoge smrti, ki jih je povzročil aids. Za to je krivil delno tudi medije. "Njihova puh tost in ptitvost, ki se ukvarja s pot čnimi aspe/rti aidsa, : zagotovo najtemnejše poglavje v zgodovini ameriškega novinarstva," je izjavil v intervjuju pred mnogimi leti. San Francisco Chronicle je zaposlil Shiltsa leta 1981, da bi pokrival tematiko razraščajoče se gay in lezbične skupnosti v mestu. Za časopisje bila to dokaj radikalna poteza, saj je kot ede.i izmed vodilnih medijev najel deklariranega gaya za poročanje o gay problematiki. Aids je udaril naravnost v Sh Itsovo področja. V trenutku, ko se je zdelo, da so si gayi In lezbijke oddahnili od preganjanja in zasmehovanja. Začel je pisati zgodbe in kolumne o bolezni davno prej, preden so te postale tipične tudi v drugih medijih in preden so oblasti začele odgovarjati nanje, V uvodu k And the Band Played On pravi: "Te knjige ne bi mogel napisati, če ne bi bil novinar pri San Francisco Chronicle, edinem dnevniku v ZDA, ki ni potreboval filmske zvezde, da se sooči z aidsom, predno je teta legitimno posta/ vreden objav na naslovnicah." Vendar njegovo delo pri časopisu ni bilo dovolj, da bi pritegnili tudi druge medije. San Franciscu je manjkala politična in medijska publika, ki bi lahko vzbudila nacionalno pozornost. Za to je bila potrebna knjiga. And The Band Played On se začenja ob praznovanju 200, obletnice ZDA. 4. julija 1976 je bila v mestu New York ena največjih nacionalnih prireditev. Kasne.,., se epidemiologi v poznih večernih debatah sprašujejo, kje in kdaj se je pričela bolezen ter se spominjajo te bleščave noči v new yorskem pristanišču in vseh tistih mornarjev. Prišli so z vseh koncev sveta, nekateri so prinesli s sabo tudi aids. Shilts p,ikazuje posameznike, ujete v dramo, v kateri so se znašli. Mlad moški je imel spolno svobodo za način političnega izražanja. Zdravstveni raziskovalci besno zasledujejo bolezen in slutijo bližajočo se grozljivo prihodnost Brezmočni zdravniki lahko le gledajo oslabele paciente, ko umirajo, limučeni vodje gay skupin se nočejo odreči težko prlborjeni seksualni svobodi. Zdravstveni uradniki nihajo med homofobljo in zahtevami političnih gay skupin. In brezbrižni reporterji, preračunljivi zvezni birokrati ter nacionalni politični vodje, ki aids in vse obolele smatrajo za brezimneže... Aids je do leta 1987 že močno opustošll gay skupnost, knjiga pa je presenetila in pretresla medije. Ocenjevali sojo kot junaško, pogumno, pretresljivo, osupljivo. Kljub navdušenju pa sami do takrat niso naredili kaj dosti tistega, kar knjiga od njih pričakuje. Po vsaki definiciji je prihod aidsa ena najbolj uporabnih zgodb sodobnosti, izpolnjuje vse kriterije za temo, ki naj bi jo mediji pograbili: zarota, znane osebnosti, politika, medicinska skrivnost, seks, neizrekljiva tragedija, patos in smrt. Iz vsakega od teh elementov bi lahko delali filme tedna ali časopisne feljtone. Vendar je trajalo vsaj pet let, preden je leta 1985 smrt Ročka Hudsona privedla epidemijo na naslovnice in v osrednja poročila. Televizija in časopisi so se bolezni na veliko izogibali, dokler se jo je dalo ignorirati. Brez medijev, ki naj bi izpolnili svojo viogo "varuha" naroda, se je vsak posameznik ukvarjal - ali pa ne - z aidsom kot je znal in se mu je zdelo prav. Vzroka za to, daje Shilts prvi napisal takšno zgodbo, ni treba iskati v njegovih nadnaravnih sposobnostih. "Nisem nikakršen božji dar za novinarstvo. Sem dober novinar in to mi ni uspe/o zato, ker bi bil kakšen briljan-ten novinar. Naredil sem samo to, kar bi lahko naredil vsak novinar," je razlagal. Ni bil lažno skromen. V njegovem delu pravzaprav ne preseneča toliko odličnost, kot kon-vencionalnost. Pisanje je resnično, anek-dotično, podprto s statistiko, kakršno je običajno v današnjih časnikih. Razlikuje se v tem. da ni Ninil objektivnosti ter se je izogibal hinavščini in mrtvim točkam, ki nevtralizirajo novinarjeva stališča in puščajo bralstvo tavati v temi za resnico. Njegovo deio je natančno, kredibilno in nepristransko, pa naj gre za opise gay vodij ali pa zatirajočih birokratov. Skozi pisanje so ves čas skrbno nanizane smrti posameznikov krute, boleče in iztrebljajoče Prevladuje občutek, da je skoraj iztrebljena gay skupnost v San Franciscu s smrtmi in nasiljem drago plačala pridobljeno kulturno in spolno svobodo. Vendar bi bilo delo brez te potrtosti in jeze otopelo. Siva ničevost pogoltne še tako mogočne zgodbe, če se te prefiltrirajo skozi nevtralno novinarsko stališče. Zato novinarji, vsaj nekateri, nočejo biti nevtralni. So mno-gostranskl in pošteni. Dober novinar se ne pretvarja, da nima lastnega prepričanja. Randy Shilts se e vztrajno imel za novlnar-j, ki je bolj gay kot pa gay novinar. Odklanjal je dogme. Vodje gayev je obtoževal, da so dali politiki prednost pred odgovornostjo, ko je izbruhnila bolezen. Outing - neprosto- voljno javno odkrivanje gayev med znanimi osebnostmi - je napadal kot kruto in nasilno dejanje. Trudil se je tudi ohranjati distanco do aktivlzma, pa to vedno ni bilo mogoče. Ko je leta 1989 za aidsom umrl njegov prijatelj, je v Esquire zapisal: "Pr//efe/ sem v Boston na promocijo svoje knjige ogorčen in potrt. Ko seir: se pojavljal v vseh mogočih oddajah, sem vmes razmišljal, kako se mi bo zdaj zdaj utrgalo. V TV oddaji bom sedel poleg nekakšnega vladnega predstavnika, ki bo osladno lagal v imenu svojega poklica in ne bom mogel molčati. Začel se bom dreti: 'Lazeš, kurbin sin. Mar ne veš, da tam zunaj umirajo ljudje, pravi ljudje, ljudje ki ji! i imam rad!'" Na koncu turneje je Shiltsa premagalo. Med radijsko oddajo J; telefoniralo veliko poslušalcev in govorilo, da se državni denar ne bi smel zapravljati za ljudi, ki so si sami krivi, da so dobili aids. Drugi so celo Izjavljali, da jim ni mar, če "vsi tisti pedri in narkomani pocrkajo". Potem je začel kričati: "Podrepn\e neumnel Radi bi pobili vse, ki vam niso podobni, vi prekleti nacisti!" Osupla gostiteljica v studiu je le molčala, Shilts je na dan, ko je zaključil And the Band Played On, izvedel, ua je tudi sam okužen z virusom HIV. Tega ni razkril širši javnosti, ker ni hotel končati kot aids aktivist, kar postanejo skoraj vsi okuženi gay pisci. Še naprej je hotel biti novinar. To je bil in ostal. Letos februarja je oznanil, kar so mnogi dolgo slutili. Bil je že bolan. S pomočjo prijateljev in kolegov je dokončal svoje zadnje delo, Conduct Unbecoming. Po njegovem najuspešnejšem romanu je režiser Roger Spottiswoode, po scenariju Arnolda Schumana, posnel film z istim naslovom. And the Band Played Ori je prišel letos spomladi v kinematografe. V filmu se pojavljajo znana imena: Richard Gere kot plesalec, s HIV okužen gay, Phil Collins kot lastnik savne, Steve Martin, Lily Tomlin, Sir lan McKellen (iz Mestnih zgodb) in Matthew Modine. Randy Shilts, k. so ga na gala prireditvi ob premieri v San Franciscu pozdravili z bučnim aplavzom, je umrl 17. februarja letos zaradi bolezni, povezane z aidsom. [film 1 33 KfiftM ■ffTTirtni Tema; Fist fucking. Fu kanje s pestjo. Ali s pestmi, če vam ustreza, Martin Duberman, spoštovani profesor zgodovine na Cif.y Ui versify of New York Graduate Center, avtor petnajstih knjig, sproščeni sivolasi gospod z nekaj literarnimi nagradami, bi se rad prepričal, da ni nikomur na seminarju iz predmeta gay/lezbična zgodovina, politika in kultura nerodno zaradi teme. "Skraj osti v sek-su", kot sam pravi. Fist fucking, ljubezen med moškim in dečkom in sadomazohizem. "To je nevarno, izmikajoče se področje," pra\ "Ali kdo od vas pričakuje kaj posebnega?" Vsi prisotni so zbrani, svinčniki pripravljeni, na obrazih izmučeni pogledi in pred njimi plastični kozarci z jutranjo kavo. Toda po prvi uri čeprav se na vse pretege posvečajo besedilu o izbrani temi (Medii at and Surgical Risks in Hsndbalting: Implications of Inadequate Socialization Proces) -so prisotn fideti kot razpuščena flota, če ne že rahlo zdolgočaseni. Duberman skuša pro-vocirati, spodbosti vprašanja, kako njegovi študentje (Kot oredstavniki svojh kultur) določijo, kaj je in kaj n 5prejemljivo. Ampak študentje se ne pustijo izzvati. Med njimi je veliko gayev in lezbijk - post-Stonewail in ACT UP generacija - vajenih vsaj trohice jasnosti in svobode. Ko kritizirajo članek {"Kakšna je avto/jeva izobrazba?" sprašuje prva študentka. "Članek je simpatičen, le slabo je napisan," meni dtuga), se kar naprej pogovarjajo tudi o položaju fistinga v času aldsa in var-lega seksa, o klubski sceni, o tem. ali bi združenju North American Man Boy Love /ls-sociation dovolili sodelovati na gay-pride paradah. Potem pa Betsy, študentki antropologije, začne presedati zgolj moški, analni pogied na stvar: "Morali bi se pogovarjati o vaginalnem fíat fuekíngu." Ko Duoerman v iskanju rai'icnih pogledov prealaga, da bi naredili ano Tino anketo o tem, kje je posameznikova meja v spolnosti, najprej nastane tišina, potem kolektivni vzdih ("Občutljivo!"), nato silovita razprava o metodologiji ankete. In potem Betsy, ki je nekajkrat nasprotovala celotnemu konceptu označevanja nekaterih spolnih preferenc za "ekstremne", navdušeno propagira pristop Truth or Dare-. "Pogovarjajmo se o tem. kar smo res storili." Vsi se režijo. Duberman mimogrede navrže: "Ne verjamem, da bi vas veliko spisalo daljši seznam o tem, česa ne bi naredili." Toda študent Christopher nasprotuje: "Vzgojen sem kot katolik. Moj seznam bi bil dolg. Začel bi se s poljubljanjem." Masha pravi, daje dala skozi vse od "vanilla seksa, S&M do dolgočasja", Ira pa nedolžno vpraša: "Bomo morali sezname razlaga+i?" Toda Brian dvomi: "Včasih se počutim krivega, ker so moje navade precej vaniila. Včasih se mi zd da se ne osvobajam, kot bi se moral. Postavlja se retorično vprašanje o tem, kako premikati svoje meje. Bojim se, da sem precej zaplankan." "V šestdesetih in sedemdesetih," povzame [ šola j profesor, "je bila t -eksualnost standard, po katerem smo se vsi ocenjevali." Ampak njegov komentar stvari še poslabša, saj Briana zaskrbi, da morda ženskam ni posvečal dovolj pozornosti: "Zdi se mi, da bi moral to skusiti, ker bi tako postal širši ali pa bi vsaj vedel, za kaj gre. Vsekakor mu ni treba skrbeti, da bi bil osramočen homoseksualec. Kajti Betsy odvija odgovore in jih bere naglas. Nekateri so šaljivi ("Nobenih živali, razen mogoče prikupna lama"; ali "Nekrofilija, razen če bi šlo za resno razmerje"), nekateri odprti ("Sama ne bi drugemu zadala bolečine, toda rada imam, če mi kdo žveči prsne bradavice; kaj naj bi to pomenilo?"), drugi žalostni ("Potegnila sem črto čez spolne aktivnosti, v katere vsaj eden od partnerjev ne more privoliti; in to trdim kot nekdo, ki je v seks privolil pri dvanajstih")... Učilnica je polna protislovij. Pravzaprav je fist fucking šele na tretjem mestu na seznamu stvari, ki jih imajo študentje za odt a-juče - za spolnimi odnosi z otroki in surovostjo; anonimni in nevarr seks sta takoj zadaj. Razpravljajo o tem, kako je seks reguliran, o vprašanjih moči in o kulturnih omejitvah. Duberman |ih opozarja, da njihovo zasebnost bolj determinirajo sile zunaj njihove moči, kot pa se tega sami zavedajo. In na koncu Ira vpraša: "Je seks seks ali je seks nekaj čisto drugega?" Vprašanje, na katero bo nekoč morda lepo število prisotnih bodočih umetnostnih zgodovinarjev, antropologov, odvetnikov, psihologov in profesorjev angleščine moralo najti odgovor; zato si predmeti z gay tematiko (gay studies) utirajo pot na ameriške akademije, Dubermanova enaintrideset strani obsega- joča bibliografija priča, da je bilo na tem področju v zadnjih desetih letih storjeno že veliko, čeprav pogosto brez blagoslova akademije. Članki in knjige o političnem gibanji gayev; gayi in lez ke v antiki, v srednjem veku, renesansi, razsvetljenstvu in dardanas; gay starševstvo in zakoni; homoseksualnost na Kitajskem, Kubi, v Afriki, Sovjetsk zvezi; gayi v vojski, zakonodaji in psihoanalizi; lez čni feminizem; biseksualnost in an-drogenost... Eden od novih naslovov na tem seznamu je o gay in lezblčnih študijskih programih, ki si utirajo pot na univerze, kot so MIT, Duke. Yale Rutgers, University of California... Prva generacija, ki se je osvobodila takorekoč pred dobro minuto, skuša drugi prenesti čim več, preden se spet ne zapro vrata "omare". Doslej so študentje z zanimanjem sprejeli vsako priložnost. Na univerzi Sarah Lawrence je zanimanje za gay studies sprožilo insti-tucionalizacijo dveh celolet.rh programov: seminar o lezbični literarni tradiciji, ki jo vodi muzikologinja Elizabeth Woods, in bolj teoretično usmerjen seminar Douglasa Duber mana, za katerega seje zanimalo toliko študentov, da so morali organizirati dve ločeni predavanji. Kot pri podobnih predmetih (na primer Jvnska ali &fro-ameriška problematika) je čutiti, da gre zares. Asistent angleščine na univerri Juke Michael Moon zadovoljno poroča, da so se, ko je nek študent na predavanje prinesel plakat Queer Natior dve aH tri učne ure prerekali o tem, celo vpili so. "Skoraj je ušlo izpod nadzora. Bilo je super." Gay in lezbične študijske programe je kot pomembno smer odobrilo združenje Modem Language poglavitni vratar akademske verodostojnosti - že leta 1981. Nova smer je bila posledica neuničljive moči gay aktivizma in šolnikov. Moon opisuje, kako so je kot študent prvič srečal z Waltom Whitmanom in njegovim Crossing Brooklyn Ferry: "Prepričan sem bil da govori samo meni, V knjigi je stavek: /t is not upon you alone that dark patches fall. Skušal sem najti način za coming out." Potem je med podiplomskim študijem prišel v stik z neodvisnimi gay in lez-bičnimi profesorji, kot je Jonathan Ned Katz, in z odprtostjo starejših akademikov, kot ? Dubermari, ki je coming out izvedel v svoji knjigi Black Mountain: An Exploration in Community, v kateri 0| ;uje ekspe' nentai-no dijaško in umetniško kolonijo v Severni Karolmi. Ko je Moon za zelo znanega literarnega starosto napisal esej o homoseksualnosti, mu ga je ta vrnil s pripisom: "To občutljivo zadevo ste obdelali zelo taktno." Študijska smer se je akademsko začela oblikovat ko je Yaio leta 1987 začel z vsakoletnimi Lesbian and Gay Studies konferencami Dve leti potem so neznanci napadli nekaj študentov, ki so razobešali posterje ACT UP-a "sex positive" (ki so bili komajda erotični); med demonstracijami, ki so sledile, je policija iz New Havena aretirala sedem ljudi zaradi kaljenja miru in upiranja policijski intervenciji. Leta 1990 se je konferenca preselila na Harvard. Nepričakovano se je spremenila v velik dogodek na zborovanje, na katerega naj bi prišlo kakšnih 800 ljudi, jih je prišlo več kot 1500, In še nekaj znakov je bilo, da se gay in lezbični študij prijemlje: ustanovitev oddelka za gay in lezbični študij na mestnem kol Ižu v San Franciscu, kopica zanimivih naslovov knjig pn založbah, kot so Columbia University Press, Chapman in Hali... Pred kratkim je City University of New York odobrila ustanovitev Centra za gay in lezbični študij, ki deluje kot center za raziskovanje in štipendiraje. Lansko pomlad so na univerzi v Mihvaukeeju v Wisconsinu pripravili konferenco za vse diplomirance nove študijske smeri. Novembra bo podobna konferenca na univerzi Rüthers v New Jerseyju; pričakujejo veliko udeležbo, saj je New York blizu. Mogoče je prav zato, ker so gay študij uvedli samo na določenih, prijaznih ustanovah, na napad treba še čakati. Toda njegovi dnev so brez dvoma šteti. Roger Kinball, avtor knjige Tenured Radicals: How Politics Has Comp-ted Our Higher Education, pravi: "Zdi se mi, daje ena največjih vrednosti literature ta, da nam pomaga prekoračiti rasne, razredne in spolne meje; namesto da bi poudarjala tisto, kar nas loč od drugih, literatura poudarja našo skupno točko: človeškost." Kimball je prepričan, da smeri, kot je ta, pogosto tlakujejo pot za "novi segregación izem, kot seje zgodilo s črnskimi študijskimi smermi isto se lahko zgodi z gay študijem." Predsednik Wesleyanske univerze v Connecticut William Chace je izrazil dvome o temeljili gay študija: "Vprašanje je, koliko časa bodo ti intelektualni problemi res zanimivi. Nekateri predmeti bodo nastali in propadli. Kje drugod bodo uspaii. Toda mislim, da bo takšnih bolj malo." Tudi Moon meni, da je akademija kot kraj, kjer si lahko gay in o tem tudi razmišljaš. morda utopija. Strinja se tudi s kritikom Lesliejem Fiel d er jem, da je vsa tako imenovana ameriška klasična literatura pravzaprav queer, queer, queer. "Emily Dickinson si želi Susan Gilbert, Walt Whitman si žali sebe in drugih moških, vtem vrstnem redu...," pravi Moon. "Natty Bumpoo si želi Chingachgook, Ismael si želi Quequega, Huck pa Jima. Ampak kako naj si razlagamo te želje?" Elizabeth Woods, ki je en semester poučevala lezbično literaturo na Bamadu, preden so jo zvabili na Sarah Lawrence, pravi, daje "možnost, da program razširi čez vse šolsko leto. prava blaženost". Nekateri Moonovi študentje so prepričani, da bi moral b;ti seminar obvezen za vsa študente, vendar paje Michael Warner, profesor angleščine na Rutgersu, potem ko je na p ra d a vanju začel govoriti o spolni identiteti, ugotovil, daje med njegovimi študenti - večina jih je strai ght- zavladala panika. Četudi na Sarah Lawrence vlada panika, to ni takoj očitno. Na oglasno desko pred pu-bom je nekdo pribil sporočilce "Homofotiija je družbena bolezen". Na vratih zgradbe je z oranžnim sprejem izpisano Dyke Pride. Nekateri izmed petnajstih študentov, ki hodijo na predavanja Douglass Crimpa. so sploh pripomogli k uveljavitvi gay študija na S arah Lawrence. Crimp na tokratnem predavanju opozori študente, da morajo kmalu oddati svoje eseje, potem prebere članek iz New York Timesa o razsodbi v primeru Sharon Kowalski, v katerem so se za skrbništvo nad Sharon, ki j: bila težko poškodovana v prometni nesreči, bojevali njeni starši in njena partnerica Karen Thompson. Sodnik je za skrbnika določil varuha, prijatelja staršev, čeprav je Sharon kar naprej ponavljala, da hoče živeti s partnerico. Eden od razlogov za sodnikovo odločitev je tudi to, da je Thompsonova prekršila prijateljičino pravico do zasebnosti, ko je njenim staršem povedala, da sta ljubici Članek med študenti zbudi ogorčenje. Če si skrit homoseksualec, se v resničnem življenju sploh ne moreš braniti, če si odkrit, pa bo vse, kar rečeš, uporabljeno proti tebi. Crimp spodbuja študente, naj premis' o kako na gaye in iezbijke gladajo drugi in kako lahko sebe dojemajo sami. V prvem semestru berejo, kaj imajo o homoseksualnosti povedati zgodovinarji, zdravniki In psihiatri:; v drugem raziskujejo, kako so gayi in Iezbijke zastopani v sodobnih medjih in razpravljajo o aidsu. Po predavanju se o študiju pogovarjamo v pubu. "Nihče ne mora mimo tega, da so gayi tu," pravi nekdo zmagoslavno, čeprav na Sarah Lawrence sprva niso bili navdušeni nad tem in čeprav se e menda zmanjšalo število prijav, potem ko je New York Times Magazine o fakulteti pisal kot o lezbični Utopiji. Toda casi se spreminjajo. In študij ponuja nekaj drugega kot združenje gay študentov e aktivistična skupina. "Tu nas je prej veliko delalo pri posameznih projektih, toda profese ji pravzaprav ne vedo veliko o stvari. Zato je dobro Imeti nekoga, ki ve več kot ti in ti svetuje, kaj naj bereš." "Dvajset let sem delal kot umetnostni kritik." pripoveduje Crimp, "in jasno mi ; bilo, kakšr.. so moja stališča Toda glede gay tematike jih nisem imel Moral sem na novo premisliti o nekaterih standardnih vprašanjih," Ki se vrtijo predvsem okoli tega, ali je spolna opredelitev - homo ali hetero - posledica biologije ali kulture, narave ali vzgo. , Ko je Eve KosoFsky Sedgwick, zdaj uči na Duku, leta 1985 poučevala na kolldžu Amherst, je študente prosila, naj ne razkrijejo svoje spolne identitete prej kot tri tedne pred koncem seminarja, ker "namen tega seminarja ni delitev človeške vrste na homoseksualce in heteroseksualce". "M< ja predavanja se ukvarjajo z antihomofo-bijo," pravi Sedgwickova. "Zato je poudarek na spolnosti, toda pri tem nočem vsiljevati mnenja, kakšna je 'naravna' naravnanost spolne sle, ampak ta vprašanja raziskuiem." To pomeni, da se tudi na Sedgwickinem seznamu čtiva spreh; ajo običajni osumljenci: Walt Whitman, Gertrude Stein, E.M.For-ster, Oscar Wilde. Velik pomen ima tudi [okojni francoski filozof Michel Foucault, k) je v svoji Zgodovini seksualnosti razglabljal o teh vprašanjih - o tem, da so kategorije, kot so homoseksualnost in heteroseksuainost, izumili psihologi, zdravstven1 sfstem in družba nasploh na prelomu stoletja. Spolnost, pravi Foucault, ni dana od Boga, ampak je diskurz, domislica družbe. Ki se spreminja od kraja do kr a, iz enega v drugo obdobje. To, kako se ljubimo, s kom in, kar je najbolj pomembno, kako zarar1 tega opredelimo sebe, niso geni ali hormoni, ampak družba. Čeprav je to liberalen pogled, je tut problematičen. Eno od središčnih vprašanj v gay študiju je, ali je gay Identiteta "esenčna" (naravna teorija: biti gay je prav tako naravno in prirojeno kot biti straight) ali "skonstruirana" (teorija o vzgoji; nobena spolna identiteta - gay ali straight ■ ni naravna ali nespremenljiva). Trenutno je seksi, če £, "kon- f šola ] 35 struktivist' - to so dekoraterji, vohuni v hiši ljubezni, njihova metoda sloni na maski, predstavi, vesoljnem drag showu spolne identitete. Toda teže se je bojevati za pravice "konstruktivistov" kot za pravice razpoznavne spolne manjšine. In kar študentje potrebujejo, je več akcije in manj teorije, tako kot študentje na vseh študijskih smereh. Moon, ki vztraja pri intelektualnem raziskovanju spolnih kategorij, pravi: "Ni lahko predavati to snov devetnajst, dvoj setletnikom, ki šele skušajo ugotoviti svojo spolno naravnanost. Po predavanju o spolni identiteti me je obiskalo kar nekaj zaskrbljenih študentov: Poglejte, prihodnje leto bomo diplomirali in se preselili v New York. Bomo kot kmetavzi?" Tudi če verjamete, daje spolna Identiteta rezultat narave ali kulture, dejstvo je, da tako zgodovina kot literatura ne poznata obdobja, ko bi se vsi zaneseno predajali blaženosti heteroseksualnosti. Toda po fiasku na Yaki je nastalo veliko razpok, ki se še večajo, pravi Michael Warner. "Veliko ljudi že dolgo dela na tem področju, Duberman, BoswelF Jonathan Ned Katz. Skušajo ustvariti dediščino za gay skupnost in ji dati nekaj dosto-janstvenostl. Toda zdaj je gay študij dobil še novo, konfrontativno razsežnost, na katero je vplival ACT UP in literarna teorija, socialna teorija, Dsihoanaliza. Starejši, neodvisni profesorji, ki se že dolgo ukvarjajo s temo s povsem drugačnega stališča, se nenadoma počutijo zapostavljeni in necenjenl." Ne prvi pogled se lahko zdi, da ta nasprotja še podpihuje dejstvo, da je na primer Sedg-wickova - zagovornica "konstruktivistov", njeno prvo knjigo Between Men: English Literature and Male Homosociat Desire iz leta 1985 citira večina profesorjev na gay študij- ski smeri - poročena gospa, ki pravi, da je "queer". V uvodu k novi knjigi The Epistemo-logy of the Closet piše, da je "pod vplivom številnih dlskurzivnib režimov, torej spolni perverznež..,. To pomeni da ljudje na različne načine razvrščamo, kdo je perverzen in kdo normalen, in po oceni mnogih, mogoče pa ne vseh, sem jaz perverzna." Naprej noče komentirati. S knjigo Between Men..., ki je predvsem pogled na moško poželenje v literaturi 19. stoletja, le Sedgwickova postala morda prvs feministka, ki je analizirala zatiranje gayev. "Vedno mi je bilo jasno, da bo ta svet zame znosen, če bodo ob meni gayi," pravi. "Ne glede na to, ali bi bilo še kaj prostora za feminizem, ki je bil in ostaja moj veliki intelektualni projekt." Njeno delo ;e gay in lez-bičnemu študiju priskrbelo tako potrebni teoretični iedigre. Ali, kot pravi Moon: "Bile so knjige, ki sem jih lahko pokazal svojim mentorjem, ko sem pisal eseje o homoseksualnosti: toda na področju samooblikovanja je bilo treba storiti še veliko: postaviti paradigme. To je več kot gole biografije, več kot spoznanje, daje bil Whitman odkrit gay." Pisarje gospe Sedgwick slovi tako po svoji revolucionarnosti kot težavnosti. A čeprav se morate skozi njeno prozo prebijati s pestmi, je povsem očitno, kaj ji gre najbolje od rok: draži naše nač e razvrščanja ljudi ,n pre-dalčkanja v spolne kategorije. Vse, kar govori o sebi, je pravzapav res, Mnogim se zdi res "queer" - feministkam, ker proučuje moške; gayern, ker nI tudi sama gay: hete-roseksualcem, i r se ukvarja z gayi. Toda... "Tisto, kar se je izoblikovalo pri gay študiju," pravi Elizabeth Wood, *se ne da vedno enostavno prevesti za lezbijke. V feministični teoriji iedgwickove, v kateri sooča patriarhalne figure in moško homoseksualnost, so ženske v drugem planu. Lezbijk sploh ni. Mislim, da je izvrstna, toda njene teorije res niso prenosljive/' Medtem ko nekateri profesorji postavljajo metafizična vprašanja o lezbištvu, Woodova pozabi na teorijo in študente preganja najprej po labirintu lezbične literature, jim predstavlja lez-bične pisateljice, za katere še slišali niso (Djuna Barnes, Radclyffe Hall, Renée Vivien). Gay i lezbičnl študij si zares nista podobna. Crimp je na predavanju vprašal: "Ali sploh Obstaja lezbični tabor?'' Porota se še vendo prereka okoli tega vprašanja. In okoli mnogih drugih. Le čas bo pokazal, ali bo gay študij - v te1 ali drugačni obliki - preživel. "Pravzaprav se ml ne zdi, d; e univerza kraj za gaye," pravi Crimp. "Akademska predanost temu študiju je izredno krhka. Ljudi bodo še vedno brez težav odpuščali ali jim odtegovali pr£ ce, da se zaposlijo, ker delajo na tem področju." Elizabeth Wood se strinja, da gre le za "začasno varnost." Duberman prizna, da ga skrbi, da bo akademija počasi "razvodenela" gay študij. Sedgwickova, ki jo prav tako skrbi, kaj bo s študijem, ko se bo prilagodil drugim programom, toda hkrati se zavzema ;a to, da bi ga institucio-nelizlrali, še preden prlrohni naslednje zategovanje pasu v proračunu za izobraževanje "To je izbira," pravi ena od študentk. "O stvareh lahko razmišljaš s stališča osebnih občutkov in upanja." Moon pa gleda bolj široko: "Če povzamem misel, ki jo je Whitman izrekel tik pred svi.p smrtjo: tmam občutek, da ni mnogo takih, kot sem jaz, toaa verjamem, da jih bo v prihodnost/ na tisoče in tisoče. " Stacey D'Erasmo DAMJANOVI C ALEKSANDAR Post Restante 11000 Beograd 19-tetrii Beograjčan, LES/75. iell S|>07not' lepega fanta isto starosti. DINGO FONTENELLE Rita Gustavo 5ampaio 301 60455 Fortaleia - Ceara B RASI L Siirpatiiien 35-letnl Rraiiloe išči pnjaLelje za dopisovanje, pišite v angleščini, francoščini. španščini. italijanščini ali portugalščini. UGIS, A,K 103, LV-10S4, RIGA, LATVIA 31-letnl LsMjec, 171,J6b. Iji si rad dop-swnl. še raje pa potuje. PO BOX 12 Kirovograd S, UA316005 UKRAINA 19 etni ukrajinski študent. 17b giru išče prijatelj od 30 d P 60 let. Govori rusko, nemško in angleško, ŠVEDSKA Fn/d-ii'.liiii vas 21 rudu SJOVOoeeJ. ki hi se rad dopisoval i vami » angleščini ali preprosti slovenšun . Pis te n^u na Revolver .'Pelerr. GO NN AR S1LDEBORN, MR Mossebogatan 6 B S-S73 61 TRANAS SWEDEN P.od d; Eii tioEiscuäi ^ moškim. storim od K) BO lel. Čs bi lorei raai imeli prijatelja na švrol sMern. mu lahko pišete V angleščini, SERGEI PLOTNI KOV Skuljikov str. 1-6 Sevastopol, Crimes UKRAINE, 335903 A^akuve- Ukrajinec. 1 WO/70/29 lei. Ijubiiej j motnosti. ¿gocro'.1 rx. glasbo, irvalr in športa. Želi ?po7not< prijelnega Slnvenen. flsi'e inu v angleščini. C.I. 15825310 F.P. COMQ Centrale ITALIA fax: -31-622434 IR'etnl Italijan isce urijatelja Of? 30 fin 1b et. Kabine isli-lünsko. nemško. francosko In angleško. ALEKSANDER FAUSTOR p-t Stzoitelej, dom 68,12 kv.S 213807 Bobzujsk Magilorskaja oblast, BELARUS 3d lot ni Holums. 173/69 išče contakt. ARMEN G. NAZARIAN Poste Restante YerEVAN 375010 ARMENIA ali Poste Restante 103009 Moscov K-3 RUSSIA ?8letnl Annenec. pasluen. prifn/en tti romameen, za hobl If? rar) iultjitiiKtel. hi rad sprarial tjiiiivec piljateljct. ki Lil |>h lulli obiskal. JEAN PIERRE GERARDIN 9, rue d'Alesia 75014 Paris, FRANCE feleton: +33 1 45 61 43 50 2/ lelni Francs?. IKVTK. isce inaeo !lpa stlln 7ktar ah mesor od :«> do bO lei. ki £3 zitmtttt soks lire/ laDujeu. Toleni uboie^!>dusk ob'Sk . Rr-7i.il 1!; iraOCOSkO. ncn^Sko. anglesko. fjncakuje ponudbe s iolku. IVAN KUSHNAREV PO Cos 5020. 3S007S Krasnodar. RUSSIA I?9-1elni tins. 1 i6 ■ SS z zdrovnlsko liobrazbo. bi sc rael pnv^till k Kiirtl, VITALV EVGENIEVICH KAMYNIN Gagarin a block, house 19, R|it. 55 Lugansk- 348057 UKRAINE elnl likmilrlBC. 1SG/T.3. pisn v msLirii. [šola] gay poročni obredi p-^ a(j vzameš Petra? Knjiga Same Sex Urions In Premodem Europe ima kljub neprovokativnemu naslovu neverjetna teza da je Cerkev - tako katoliška kot pravoslavna - v srednjem veku dopuščala zveze med pripadnikoma istega spola in homoseksualce celo posvečala v sveti zakon... John Boswell, ugledni 47-letni profesor zgodovine na ameriški univerzi Yale, e pr nan strokovnjak za srednji vek in znan kot pisec o krščanstvu in homoseksualnosti. Tudi sam je gay in goreč vernik - če je treba -rimokatoliške cerkve. Koje pred leti odpiral pošto, ga je presenetilo pismo jezuitskega duhovnika, ki mu je poslal kopijo zgodnje-krščanskega liturgičnega priročnika, v katerem je bil, kot je vse kazalo, opisan pos-ttof sk poroke med pripadnikoma istega spola, Kot pravi znanstvenik se je Boswell odločil stvar temeljito preveriti in se zapodil vvelike, majhne In zakotne knjižnice po vsej Evropi. Dvanajst poletij seje potikal po Italiji (tudi v vatikanski apostolski knjižnici je bil), Franciji, Ang,lji in Grčiji in iskal besedila, ki bi se nanašala na tak poročni obred. Našel je osemdeset rokopisov, mea njimi nekaj iz 8. stoletja. V večini primerov je bil pomen rokopisov odvisen od pomena nekaterih besed, zaradi česar seje Boswell, ki sicer lahko bere v dvajsetih jezikih, prevoda lotil izjemno natančno in začel pisati knjigo, ki naj bi dokazovala, da ja Cerkev homoseksualne odnose, ki jih zdaj prepoveduje kot grešne, nekdaj dopuščala, celo blagoslav-ala in gaye tudi poročala. Obsežna knjiga Same Se.r Unions tn Premodern Europe, ki se ukvarja z zgodovino poroke od antične Grčije in Rima do poznega srednjega veka je kajpak naletela na val nasprotujočih si .dzivov. e preden je bita knjiga objavljena, so govorice o Boswellovem delu v akademskih krogih - in zunaj njih - sprožile mnoga ugibanja. Vsi konji reklamne kampanje so bili vpre-ženi v začetku ju .¡ja, ko je tudi Boswellov kolega z univerze Yale Garry Trudeau zgodbe v svojem stripu Doonesbury en teden sestavljal prav po tej knjigi. Česar Boswell sploh ni pričakoval. Prav strip, ki se norčuje Iz vatikanskega protihomoseksualnega stališča, je razpravo o tei temi iz akademskih krogov ponesel v "vrtinec življenja", torej med navadne smrtnike. Nekateri katoliški dostojanstvei ti na udarec odgovarjajo vz seno: "Sveti zakon med pripadnikoma istega spola ni mogel biti nikoli posvečen," se je razburjal duhovnik v New Yorku. Nekateri časopisi so previdno, da ne bi užalili svojih katoliških bralcev, :a-časno nehali objavljat' strip. In medtem ko nekatari kolegi zgodovinarji na vsa usta hvalijo Boswcllovo knjigo kot impresivno znanstveno delo, se drugi strogo distancirajo od njegovih dognanj. Kritiki se strinjajo, da Boswell s homoseksualnimi zvezami napačno razlaga starodavne opise obredov krvnega bratstva in bratovščine. "Brez dvoma je nekaj odkril; vprašanje pa je, kaj tisto, kar je našel, pomeni," pravi Robert Wl I ken, profe sor zgodovine krščanstva na University of Virginia. Toda Boswell vztraja, da dokazi, ki jih je našel povedo dovolj. "Resno dvomim, da so kritiki sploh prebrali knjigo. Samo po ideji streljajo iz vseh topov." S knjigo skuša Boswell dokazati, da so zgod nji kristjani besedice brat in sestra uporabljali za heteroseksualne in homoseksualne pare in tudi za spreobrnjence v svojo vero. Trdi tudi, da je bila za predmoderne Evropejce poroka (zakon) dogovor med dvema družinama, ki je imel malo opraviti s spolno privlačnostjo in še manj z ljubeznijo. Samo homoseksualni ljubimci so bili romantični v današnjem pomenu besede. V nasprotju s heteroseksualci, ki so se poročali Iz premoženjski, dinastičnih in razmnoževalnih namenov (pri tem so si moški za užitek po mili -olji izbirali prlležnlce ali prostitutke), so se homoseksualci ljubili btez teh banalnih "obveznosti". Zato so lahko le oni razvili bolj čisto, bolj strastno zvezo s "sorodno dušo". In nikier ni to bolj očitno, pravi Bosvve , kot pri nekaterih krščanskih svetnikih. V najbolj spornih odlomkih knjiga Boswell trdi, da krščansko čaščenje nekaterih dvojiL. k jih sestavljajo svetniki istega spola, kaže na ritualno dopuščanje homoseksualne privlačnosti - če ne celo gay spolnosti. Kot poglavitni dokaz navaja grška svetnika Ser-geja in Bakhusa iz 4, stoletja vojaka, ki naj bi bila "brata" - homoseksualna partnerja. Navaja tudi (rimski mučenicl) Perpetuo in Felicitas, apostola Petra in Pavla... Celo Jezus in njegov "ljubi podanik" Janez sta očitno imela "poseben odnos". To, da so bili ti pari "sklenjeni" med posebnimi obredi, je dokaz, da so homoseksualni. Boswell priznav, , daje celo sam komaj verjel v nekaj, kar je precej pretresljivo: "Gov< :l sem si, da je to zgolj obred posebnega prijateljstva, daje moje raziskovanje jalovo." Toda bilka, ki se je je oklepal, je rokopis, ki ga je našel v majhnem samostanu za lučaj proč od h ma. Opisuje obred med dvema moškima in pri tem dosledno uporablja besedico gamos - kar je grška beseda za poroko "To je bit odločilni dokaz. Gre za stalno J Jotïh .B.oswei t, sirr. vojaškega oficirja,- je s sestro in . sirom po ZD ayema:Drareima oarascat A V najstniških letin se je ■;po: lastni vel ji spreobrnil v katoliško ve- rb: Po diplort li (1969) na kolidžu WMam . ■ and Ma/y je srednjeveške na Harvardu doktoriral iz ; zgodovine in km a tu začel '..¿-.i! na-.univ v rc des:; je i erzi Vate. Njegovo pogiavrt-::tnstiar.;ty, Social Trterar,-: . ce, and Hon ' - .¿rti '¿¿i .y,-, losexija/fty (s podnaslovom: ' Gayi v zatm čanstva do l Oni rv/ORi od začetku krš-.4. Stoletja, izšlo ;e 1980?. :; ^njtgt; S s ITI :"(""srr-L h" ¡'-'.T e Sex.., je dokončal med- . k,itt M rnr-o -r-ifi.it; -U-- pove fe ïo, . i rum eti pr mesecev, živ Živi V New H; LJJ.U.j.: ^ r\(.l .t . ' , ,, ,-,< 1,■ da so mu zdravniki pred erokbvaii le se In do šest Ijenja {s svojim partherjjem ivenu). zvezo med dvema človekoma, navadno slovesno sklenjeno pred vso skupnostjo, kar namiguje na nekaj več kot le krvno bratstvo. " Poglavitna napaka, ki jo očitajo Bosvvellu, je, da preveč tendenciozno razlaga dokaze. Ceremonialne molitve, kakršne navaja, je najti v različnih obrednih knjigah, ki segajo tudi v 8. stoletje. Vse so iz bizantinske tradicije (predvsem grške in slovanske) čeprav Boswell zagotavlja, da so bile prevedene tudi v latinščino, vendar jih ni mogel najti. Te liturgije spominjajo na rituale, ki jih je zgodnja Cerkev opravljala za hetaroseksualne poroke. V bese^.tih ni nikoli posebe jasno omenjen spol. Kako naj potem razumemo te obrede? Kritiki so prepričani, da je Boswell aletel na nekaj znanih liturgičnih priročnikov ki so jih skozi stoletja razlagali katoliški in pravoslavni učenjaki. Tisto, kar Bosvvell iz grščine prev a kot "istospolne zveze'", so v resnici praznovanja "bratstva", s katerim so ponavadi pomirjali sprte, vojskujoče se strani, posvajali sirote ali ustanavljali druge navidezne zveze - nikakor pa ne homoseksualnih zakonov. *Boswell ni odkril prav nič," pravi jazultski učenjak Robert D.Taft s škofovskega orientalističnega inštituta v Rimu, strokovnjak za bizantinsko krščanstvo (vzho-dokrščansko cesarstvo). "Nova - in mislim, da napačna - je le njegova razlaga teh obre dov. Če vemo, da je bizantinski cerkveni zakon homoseksualnost kaznoval z dvema ali tremi leti pokore, civilni zakon pa z mučenjem, kastracijo in celo s smrtjo, je smešno trditi, da je pravoslavna cerkev homoseksualne zveze uravnavala z zakonom." Drugi znanstveniki dvomijo o Boswellovi trditvi, da je podobne rituale poznala tudi rimska cerkev (zahodnokrščansko cesarstvo). Zgodovinar James A.Brundage z Universiy of Kansas, poznavalec srednjeveške zakonodaje, občuauje Boswella, toda njegove trditve se mu zdijo "nadvse dvomljive". Čeorav ni čital obrednih rokopisov, ki jih navaja njegov kolega, pravi: "Povsem jasno mi je. da fantje, ki so v tistem času pisali pravna besedila, nikakor niso odobravati istospolnlh zvez." Tudi zvezni sodnik John T.Noonan jr„ avtor znanstvenih knjig o zakonih In spolnosti v srednjem veku, zavrača Boswellovo knjigo kot "čuden poskus. da bi si ustvaril preteklost v Cerkvi, ki v Svetem pismu in nauku ni nikoli dovoljevala zveze, kakršno brani sam." Mnogim se zdi mogoče, da je obred "bratstva" velikokrat prikril homoseksualna razmerja. Če je nastal prav iz tega razloga, je še vedno nedokazano. To, da bi prav to prisililo Cerkev, da bi zakonsko uredila poroke med gayl, pa ostaja le prazen up... [ poroke ] 37 Hervé Guibert Prijatelju, ki m' ni re ;il življenja odlomek iz romana, ki izide v zbirki Lambda (Škuc) foi Herví Guibert Ob povratku v Pariz sem ugotovil, da zdravljenje z Fongylonom ni bilo uspešno Trajalo je enaindvajset dni, me poniževalo in me sililo, da sem se skrival v stranišču in pomakal, ne da bi drugi karkoli vedeli, jezik v to mastno zdravilno pijačo rumenkaste barve, ki je puščala madeže in me, ko sem bil tešč, silila na bruhanje. Bele bradavičke na jeziku niso izginile in začel sem sovražiti jezik kot čutno orodje, čeprav mi je dr. Ghandi razložil, da se ta glivica v nobenem primeru ne more prenesti z erotičnim odnosom. Predpisal mi je neko drugo zdravilo. Daktarin, ki je bilo skoraj kepasto in je usta prevleklo z nekakšnim lepilom kovinskega okusa In prav tako, kljub enain-dvajsetdnevnemu zdravlje-"u. ni uspelo izb,,Gati glivic z jezika, kateremu nisem pripisoval nikakršne čutne vioge več m sem omejil že tako redke fizične odnose, ki sem jih še imel i dvema osebama, od katerih je bila ena obveščena, druga pa ne. Končno sva se z Julesom odločila, da napraviva ta razvpiti test seropozitlvnosti. Zadr n leta se mije nabralo veliko število napotnic, ki mi jih je napisal dr. Nacier, in nikoli se nisem odločil, da ga opravim. Januarja leta 1988 je bil Jules prepričan, ali se ¡e hotel prepričati, da sva seronegativna in da je dr. Chai.di navaden blaznež, ki je zavoljo lastne nesposobnost jo krivici vznemirjal pacient In zato je želel, da opraviva test. še posebno jaz, z mojim značajem: namreč, da se pomirim, Podobno mi je David, ki ni nikoli hotel verjeti, da res trpim, porogljivo rekel, da bom v škriocih, ko bom, glede na moje bedne seksualne izkušnje uvidel, da sem seronegativen in da bom moral napraviti samomor iz obupa, ker nisem seropozitiven. V zvezi s to odločitvijo sem se po telefonu posvetoval s dr. Chandijem in žele) naju je videti predno Opraviva test. To e uilo pomembno srečanje, če ne odločilno. Ti dve Desedl ste se v pogovoru pogosto pojavili in dr Chandi je mor1 vedno znova ponavljati eno in isto, ker se je Jules zelo agresivno upiral resnici, resnici, ki bi naju vrgla v nek drug svet, v neko drugo življenje. Dr, Chandi je razumel, da nama lahko pnhrani predavanje o načinih zaščite, ki lahko edini zaustavijo epidemijo, saj sva jih že nekaj let uporabljala eden z drugim kot tudi eden brez drugega. Raje je proučil vse možnosti: eden je seropozitiven, drugi seronega /en, ali pa sva oba SerOpozithna in kako naj se obnašava v obeh primerih, in lagal bi, če bi nama rekel, da obstaja še tret^j možnost. Omenila sva tudi problem anonimnosti, ki se nama je obema, zaradi najinih profesionalnih kot tudi prijateljskih odnosov, zdel izredno pomemben. Na Bavarskem in v Sovjetski zve a so govorili o obveznih kontrolnih testih na mejah zs najbolj "izpostavljene" sloje ljudi in za to seje trudil tudi zdravstveni svet Le Pena. Ker sem veliko potovaf v Italijo, sem Chandiju rekel da moram predvsem ohraniti svobodo potovanj. Svetoval nama je, da opraviva anonimni in brezplačni test, ki ga vsako soboto zjutraj organizira združenje Zdravniki sveta, nedaleč od kipa Device Orleanske, ki stoji na bulvarju St. Marcel, na oglu male ulice Jura, mimo katerega mesece za tem nisem mogel iti, v avtobusu številka 91, s katerim sem se vozil na večerje k Davidu, le da bi me spreletel neznosen drget. Januarja, neko soboto zjutraj sva, ko sva se odpravila tja, stala v vrsti med Afričani in Afričankami. v zelo mešani populaciji, vseh starosti, med prostitutkami, homoseksualci, neobičajnimi tipi. Vrsta se je vlekla ob pločniku, vse do bulvaija St. Marcel, in v njej so bili tudi tisti, ki so prišli iskat rezultate. Med njimi je bil tudi fant ki sva ga videla, ko je Izstopil, potem ko so nama, na moje začudenje brez brez rokavic in brez posebne previdnosti že vzeli kri. Fantje bil popolnoma zmeden, kakor da bi se zemlja dobesedno vdrla pred njegovimi nogami, na tem pločniku buivarja St. Marcel, da se je svet kakor blisk zavrtel okoli njega in ni več vedel kam naj gre, kaj naj dela s svojim življei em, tako ga je ohromila novica, vtisnjena v obraz, dvignjen proti nebu. kjer ni bilo odgovora. Za naju je bila to grozljiva vizija, ki naju je prestavila za teden vnaprej in naju hkrati pomirila s tem, kar je bifo v njej najbolj neznosnega, kakor da bi vnaprej, s pooblastilom, dc vljala zelo poceni izganjanje, katerega žrtev je bil ta ubogi tip. Ker je dr. Chandi slutil slabe rezultate in ker je hotel pospešiti ves postopek, kajti bližal se je moj odhod v Rim, naju je poslal na inštitut Alfred-fourmer, da bi opravila dopolnilne analize krvi, ki naj bi pokazale napredovanje virusa HIV v telesu. V tem inštitutu, ki je zaslovel v času sifilisa, so si bolniške sestre nadele rokavice iz kavčuka, ko so vam jemale kri, in vas prosile, da sami vriete v vrečko za smeti s krvjo zamazan košček vate, ki ste si ga bili pritisnili na zgib roke. Jules, ki je opravljal preglede skupaj z mano, je moral tega ves besen preložiti, ker kljub opozorilom nI bil tešč. -akal me je, da končam. Bolniška sestra me je vprašala: "K„iko časa ste že seropozitivni?" Bil sem tako presenečen, da ji nisem mogel odgovoriti. Rezultate analiz bi moral dobiti že čez deset dni, torej pred rezultati testa, za ta čas negotovosti ali hlinjene negotovost 'n tudi ker jih nisem mogel dobiti na dom, od koder je bila vsa pošta sistematično poslana v Rim, pa sem jim dal Julesov naslov, aa jih je čuval, te moje analize, jih pregledoval in interpretiral vse do tistega jutra, ko sva delila rezultate testa. V taksiju, s katerim sem ga šel iSnat, da naju je peljal v Ulico Jura v laboratori. Zdravnikov sveta, mi je rekel, da so analize slabe da v njih že zasledimo usodni znak, čeprav še ne poznava rezultatov testa. V tem trenutku sem spoznal, da naju je obiskala nesreča in da vstopava v aktivno dobo nesreče, iz katere se ne bova tako lahko izvlekla. Bil sem kot tisti ubogi fante, ki gaje rezultat testa pošteno paril, še pokonci, a popolnoma strt, na tem koščku pločnika, na katerem so se širile razpoke. Začutil sem veliko usmiljenje do Julesa in sebe. Najbolj meje strašilo to, da sem vedel, daje Jules še upal, da bosta najina testa, ali pa morda le njegov, negativna, kljub temu, da me je skušat pripraviti na obsodbo. V žepu sva imela vsak svoj karton s številko, o kateri cel teden nisva hotela premišljevati. Zdravnik je odprl kuverto, ki je imela to isto šte-.lko in v kateri je bila napisana sodba - zadolžen je bil, da se obnaša v skladu s psihološkimi recepti. Meka anketa, objavljena v nekem dnevnik11, naju je poučila, da je približno 10% ljudi, ki opravijo test v tem centru, seropozitivnih. da pa ta odstotek ni bil slmptomatičen za celotno populacijo, saj je v center prihajal te njen rob. "najboij izpostavljen". Zdravnik, ki mi je oznanil rezultat, mi je bil antipatlčen in novico sem seveda sprejel hladno, da bi tako čim hitreja končal s tem človekom, ki je opravljal svoje delo po tekočem traku, trideset se kur, in en nasmeh in en prospekt za seronegativne, od pet do petnajst minut osebnega pogovora za seropozittvne; skrbelo ga je, če sem osamljen, pital me je z reklamo za novo organizacijo dr. Nacierja in mi, da bi umilii šok, svetoval, naj pridem čez teden dni, da opravim ponoven test. ki bo morda, možnost je ena proti sto, ovrgel prvega. Kaj seje dogajalo v kabini, v katero je vstopil Jules, ne vem, m pravzaprav nisem hotel vedeti, a ko sem izstopil z svoje kabine in upiral oči v vrata Julesove kaoine, sem videl, da Julesova prisotnost povzroča veliko zbeganost, vrata so se odpirala in zapirala za hitrim1 prihodi in ; hodi. neka hostesa je poklicala še drugega zdravnika in nato še socialno delavko. Mislim, da seje Jules, ki je bil na prvi pogled tako močan, onesvestil, ko mu je že znano novico povedal popoln neznanec, in ko je ta gotovost postala uradna, čeprav je ostala anonimna. je to postalo nevzdržno. To je bilo brez dvoma tisto najtežje v tem novam obdobju nesreče, ki nama je podalo roke: čutiti, daje prijatelj, brat, tako nebogljen vpričo dogodkov, je bilo prav ostudno. Julesa sem pospremil v neko prodajalno z maskami na bulvarju Mont-pamasse, kjer je moral, za bližajoči se karnaval, svojim otrokom kupiti petarde in konfete. 38 I branje J ifflKi Mae Brown Granatnojabolko odJomek iz roman a. Ki izide v zbirki Lambda (Škucj Šla sva do Osme avenije in zavila v bar s crno-belim stropom. V njem je mrgolelo žensk in zablodelih straight tipov. Prerinila sva se do sanka. "Dve vodki s sokom," se je zadri Calvin. "Imaš kaj proti, Se zapraviva nekaj tvojega zaslužka?'7 "Ne. Našel si mi posel in prav je, da si zaslužek deliva." "Ne, hvala. Samo pijačo ali dve hočem, potem si moram poiskati kakšnega tipa ?a nocoj. V avtu je preveč mrzlo. Najprej poglejva, če Po tu ka1 zate. Mogoče boš imela srečo in te bo kakšna prenočila, ne da bi kaj hotela v zameno. Oh, glej, prihaja ena dizelca in pikira točno nate. Kristus, če ji ne boš dala, te bo sploščila." Privalila se je točno do mene, zabremzala in zarjovela: "Živjo! Jaz sem Mogočna Mo. Gotovo si nova, nisem te še videla tukaj!" "Da, gospa. Nova sem.'1 O Bog, kaj me čaka! "Gospa? Ha, ha. Ti si pa z Juga, srček." Če ne bi bila tako ogromna, bi ji eno primazala. Neka neznana sila ženo yankeeje v to, da oponašajo južnjaškl nagias in mislijo, da so duhoviti. "S Floride." "Zmešalo se ti je, da si s sonca prinesla zmrznit svoje joške v to ledenico." le več smeha. "Očitno mi je všeč, če mi zmrzujejo." Moj odgovor je ocenila kot duhovit in me skoraj odpihnila s svojim krohotom. "Ko smo že pri jošk .1, srček, ; buteh ali femme?" Pogledala sem Calvina, vendar nI bilo časa, da bi mi pomagal. "Prosim?" "Ne bodi tako sramežljiva, ti južnjaška lepotica. Kaj na Jugu ne vedo, kaj je to buteh in femme? Dobro ¡gledaš, punčka. Rada bi te bolje spoznaia, ampak če si buteh, potem bi bilo to tako, kot bi se držala za roke z lastnim bratom, stekaš?" "Žal mi je Mo. Oprosti." Pa kaj še. Hvala Bogu, da sem se izmazala, "Preslepila si me. Mislila sem, da si femme. Čuden svet, ko več ne veš, kdo je buteh in kdo femme. Ha, ha." Lopnila me je po hrbtu in se odzibala. "Kaj hudiča je bilo to?" "Večina žensk tu se deli na buteh in femme, igrajo moške in ženske vloge. Ta bar je znan po tem, ampak je edir ki ga poznam. Če bi vedel,aa tega ne obvladaš, te ne bi privlekel sem." "To je najbolj neumna, najbolj debilna stvar. Ki sem jo kdaj slišala. V čem je štos, da si lezbljka, če izgledaš in se vedeš kot moški? Če hočem tipa, si bom našla tipa. ne pa njegovo imitacijo. Ves štos pri tem, da si lezbljka, je, da ljubiš ženske. So tebi všeč tipi, ki izgledajo kot ženske?" "Nisem izbirčen. Važno je, da imajo velike kurce. Pomembneje, da so veliki." "Jaz nisem ne buteh ne femme. Kaj hudiča naj storim zdaj?" "Če si že tu, se odloči. Za toplo posteljo gre." "Sranje." "Daj no. Eno noč boš že zdržala." "Če bom rekla, da sem femme, se bodo name spravile vse Mogočne Mo tega sveta če bom rekla, da sem buteh bom morala plačati pijačo. V obeh primerih sem v riti." "Taka i človeška usoda." "Joj, še ena gre sem. Izgleda kot ženska, to je že v redu. Ampak stara je vsaj štirideset let in videti je totalno zdelana, Mater, Calvin, ne morem. Greva, zbris1,va od tu." Na ulici se mi je zdelo, da obvladam New York. "Spala bom v avtu, Pojdi in si najdi tipa za nocoj. Ne skrbi zame. Premrazje za posiljevalce. Oni me vsaj ne bi vprašali, če sem buteh aii femme," "Ni mi do štrikanja. Zdi se mi, da imam triper, Pojdiva k avtu." "Jutri nama poiščem stanovanje. Nič več spanja v avtu, prav?" YOLDASHIMM VURNfKOVA 8 ¿1000 UUGUANA K SODELOVANJU VABIMO PRAVNEGA SVETOVALCA NEFORMALNO ZDRUZENJE ISTOSPOLNIH PAROV ® SS Modra svetloba, anroiogjja Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti. Skrb zase Ino KnabJno: Ganimed in drugi, roman Ciril Bergles: Ifrikija, pesmi V jeseni Natal* Vclihoi^p: Abonma, pesini Herve Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, roman Rita Mae Brown: Granatnojabolko, rgrrian [ branje j Mercedes de Acosta pisateljica, kije bolj kot po svojih scenarijih in dram1;!1-' h igrah ostala v spominu po svojih gubicah Gield GaT+jO Nekdo je nekoč pripomnil, da z Mercedes De Acosta ne moreš opraviti kar na hitro, konec koncev je spala z dvema najpomembnejšima ženskama v svojem času: z Greto Garbo in Marlene Dietrich. Mercedes se je rodila v Parizu leta 1900, odrasla je v New Yorku, vendar se nI nikoli imela za kaj drugega kot za Španko. Bila osmi in hkrati zadnji otrok Michaele in Rlcarda De Acosta, ki sta z družino vred po nizu bizarnih in komaj verjetnih obratov usode pristala v New Yorku. Družina je živela v modernem delu mesta in o oci so odraščali v izobilju, obdani s privilegiji in kulturo. Mercedes je začela pisati v času, ko je opravljala tečaj za medicinsko sestro med prvo svetovno vojno. Skoraj istočasno je postala aktivna v boju za priznanje ženskih pravic. Prvi roman Wind Chaff In prvo zbirko poezije z naslovom Moods je objavila leta 1919. Vdala se je pritiskom matere in se leto kasneje poročila z malo znanim umetnikom Abramom Poolom. Njun zakon je uradno obstajal celih 15 Set. čeprav sta živela ločeno skoraj od samega začetka Leta 1923 je kot pisateljica doživela velik uspeh z dvema dramama: Botticelli i Joan of Arc. Vendar jI je usoda namenila še kaj več ko to. Leta 1929 jn je družba RKO Pictures najela za pisanje scenarija za Polo Negri, Mercedes je podpisala pogodbo in se Dreselila na zahod. Njen izgled In slog oblačenja sta takoj razburkala novo okolje. Njena običajna garderoba, med katero so kraljevale široke bele hlače, je šla v nos šefom studia. V nekaj tednih po prihodu je spoznala Greto Garbo. Njuna dnevnika pripovedujeta dve povsem različni zgodbi o okoliščinah In podrobnostih njunega prvega srečanja, le konec sta Imeli oba zgodbi enak - idilične počitnice ob Silver lakeu, Srebrnem jezeru. Mercedes je presedlala k MGM in napisala scenarij, ki je predvidel, da se Greta v neki sceni pojavi v hlačah. NI uspela, 'teta ustvarjamo mit o Garbo kot o zapeljivi Jens' ti pa skušaš stlačiti v hlače..." [ portret ] Leta 1932 se je Greta začela ohlajati in odpravila se je na daljše potovanje na Švedsko... In bila hitro zamenjana z Marlene Dietrich. Marlene je Mercedes v Svojem slogu dnevno zasipala s šopki rož, Mercedes pa je svoji "čudoviti ljubici" pošiljala po več ljubezenskim -,sem na dan. Veliko vikendov sta preživeli v Marlenini najeti hiši v Santa Mo-nici. Mercedes je trdila, da je ona Marlene navdušila za elegantm slog oblačenja, ki je v tridesetih postal Marlenin razpoznavni znak; bele flanelaste hlače in svilene srajce, puloverji v krem barvi, baretke in kratka fantovska frizura. Ko so se njene tri velike romance -Garbo Dietrich in Hollywood- ohladile se je Mercedes De Acosta vrnila k prejšnjim strastem: potovanji n misticizmu. Zaposlila se je pri s dškalnemu časopisu v Parizu in zaživela s Poppy Kirk. Po vrnitvi v ZDA sta šil narazen in ob koncu petdesetih je bilo njeno življenje manj rožnato. Njeni odnos z Garbo so nihali, do končne prekinitve pa je prišlo leta 1960 ko je De Acosta objavila svoje spon le z naslovom Here Lies the Heart. Ob izidu je nekdo pripomnil, da če želiš ostati v prijateljskih odnosih z Greto Garbo, potem se moraš zaobljubiti molku. Mercedes De Acosta se ni 'n njena preveč odkrita biografija jo je stala prijateljstva z Božansko. Po objav biografije je šlo njeno življenje navzdol. Sledila je dolga vrsta možganskih operacij In smrt leta 1968. KI ila posledica spremembe spola. Pred operacijo ste se posvetovali s strokovnjaki. So vam kaj povedati o Homoseksualnosti? Ko bi mi le! Zelo bi mi pomagali in ml rešili življenje. Tega ne bi naredil, A mi ni nihče povedal. Ničesar o homoseksualnosti. Sploh mi ne bi smeli dajati ženskih hormonov, ne glede na to, ali bi bil homo-, bi-ali heteroseksualna oseba. Kako se je vaše življenje odvijalo po operaciji? Verjetno ste pričakovati nekaj drugega? 42 llajf] Od nekdaj sem si želel le osebo svojega spola. Če se ne bi o eriral, bi i /el normalno homoseksualno življenje. Bil bi zdrav, lahko bi delal in Živel s homoseksualcem. Videl sem, da je v Evropi to normalno. Zato sem se tud odločil, da ne bom več igral ženske vloge. Precej sem bil v tujini; kulturni ljudje drugje ne dis kri minirajo niti ženske, ker je ženska, niti moškega, ker je moški, niti homoseksualca, ker je homoseksualec, niti muslimana, ker je musliman. Tista oseba, ki me je prepričevala, čuj, sinko, ti si tako žensk tip, poje na operacijo, tako boš dobil svojega partnerja... Tega gotovo ne bi svetovala svojemu otroku. Kako se sedaj - nasploh po operaciji - počutite? Mogoče sem se kot otrok počutil bolj ženskega spola. To sem psihiatru tud povedal, pa je potem uresničil to trmasto Idejo z operacijo. Ampak vseeno bi raje ostal tistega spola, ki mi ga je dala narava. Danes se tudi počutim kot moški. Čeprav sem po zunanjosti bolj podoben ženski. To so naredili hormoni. A naj me okolje sprejme takšnega, kot sem. Včasih mi očitajo nacionalnost. Mislim, da slovenski homoseksualci niso tako diskrlminlrani kot jaz, ki sem povrhu še tujec. Ni človeško, kako se obnašajo do mene. Ste biti kdaj žrtev posilstva? Ne, to ne. Precej so se vsiljevali starejši homoseksualci, bili so strašno teč.-:, vendar jim nikoli ni uspelo. Ko ste ugotovili, da Je bila operacija popolnoma zgrešen korak, ste Iskali socialno ali pravno pomoč? Ne, pomoči nisem iskal. Tisti zdravn ,i, ki so uresničili mojo trmastj in naivno lejo, so mi priskrbeli pokojnino. Videli so, kaj si naredili, da so naredili napako, videli so posledice, da se ne morem ustaliti, da me nočejo nikjer zaposliti, da ne morem dobiti niti stanovanja. Nismo socialna ustanova, a vam bomo dali pokojnino, da boste imeli svoj denar in se preživljali, če že drugega ne. To so se odločili šele po tistem ko so me poslali po Evropi. Da se bom najbolje znašel v tujini. Rekel sem jim, nisem se operiral zato, da bom moral v tujino. Operirbi sem se zato. da bi živel v Sloveniji, tukaj delal in imel svojega partnerja. Ko sem se vrnil, sem dobil status neza-posijive osebe in pokojnino, partnerja pa ne, ker so me tako uničili. Kako je bilo s slu&aml? Ne vem. Nikjer me niso obdržali, čeprav še zdaj ne vem kakšni so bili razlogi, zaradi katerih so me dajali na disciplinsko. Iskal sem službo v Ljubljani, na Koroškem, po Štajerski. V dveh letih sem vsaj šestkrat menjal službo. Potem so zdravniki videli, da so mi res onemogočili človeško življenje, da bi imel svojo službo, s\ e sodelavce in zato so mi morali dati tole pokojnino. Enak 'e bilo s stanovanjem, Nihče me nI maral niti kot podnajemnico niti kot podnajemnika. Očitno je bilo, da to ni navadna ženska, da navadna ženska nima brade in Adamovega jabolka. Po operaciji spola ste verjetno spremenili tudi Ime. Kako je bilo z uradno navedbo spola v dokumentih oziroma sploh z ratifikacijo identite v pralnem smislu? ime sem spremenil v žensko obliko že pred spremembo spola. Po operaciji so uradno spremenili tudi EMŠO in oznako spola, čeprav operativni poseg ni bil dokončan. S plastične kirurgije v Ljubljani sem dobil ustrezno zdravniško potrdilo, kar je bilo dovolj za postopak na občini. Imate veliko prijateljev? Kako vas sprejema okolje, v katerem Svite? Najraje se družim s polnoletnimi fanti, starimi do 27 let (smeh)... Homoseksualnimi, seveda. To mi je všeč, pa mi sosedje ne pustijo (smeh}... Imate težave e sosedi? Ja, nekako. Sosedi in znanci, ki ^edo, kaj sem, mi pošiljajo ženske. Strašno ponižujejo ženski spol. Mladih fantov m: ne pnvoščijo, privoščijo mi samo ženske in starejše homoseksualce Če pride kakšen fant, ga preženejo. Če ne bi bil operiran, bi se mogoče potrudil biti mož in oče Ampak zakaj mi takrat niso ponudili ženske? Ali vi sami iščete stike z moškimi? Seveda jih iščem. Vendar homoseksualni partner, kakršnega sam iščem, ne bi bil nikdar zadovoljen z menoj, ker mu ne morem ponuditi tistega, kar bi mu sicer lahko pred operacijo. Če bi imel cel penis, ne pa to, kar je od njega ostalo. Odstranili so mi le tri četrtine pe--¡sa. Zelo težko najdem partnerja. Ko bi mi vsaj sosedi dali mir! Vam ponujajo lezbijke ali hete-toseksualne ženske? Oboje, ene in druge. Vendar ne b nogei nikdar spati z žensko. Moški so dejansko vsi homoseksualci. Tisti, ki spijo z ženskami, so zraven še heterosek-sualni. Velikokrat se poročeni moški na skrivaj zadovoljujejo z moškimi. Rad bi bil aktiven gay, vendar me takšnega, kot sem, partnerji ne morejo sprejeti. Če bi še enkrat Imeli manioet, bi ee znova operirali? Ne. Ne bi več storil tega. Tudi zdaj ne. Tudi če mi ta del panisa, ki mi je ostal, povečajo, bi ne bilo Isto. Spet bi naredil škodo samemu sebi. Zame ne pride v poštev nobena operacija vač. Zdravniki pravijo, da sem hermafrodlt. To bom tudi ostal. Moški in ženska hkrati. Naredili so mi umetno vagino in amputirali penis, ampak tisti del penisa, ki je ostal, se je začel razvijati dalje. Če se to zgodi, se vagina skrči. Čeprav sem hermafrodit, imam lahko samo analni, ne pa tudi vaginalni spolni odnos. Niti za minimalno razi ega moškega ni možno, ker je vagina premajhna. Čutim le bolečine, vagina je skrčena. Operacija ni bila zamišljena na ta način. Načrtovati ste popolno spremembo spola. Mišljena je bila popolna sprememba spola, da. Vendar se je tako zgodilo in zdravnik mi je govoril, da bi bila čez leto d"1 možna korekcija, da bi popolnoma amputirali penis. Vendar sem se na srečo premifiJil. Videl sem, da so najlepši fantje homoseksualci. Operativno nisem dokončno spremenil spola ir. v bodoče nameravam živeti kot moški, s pomočjo dodatnih moških hormonov. Brez hormonov ne morem. Ste kdaj živeli z moškim v partnerski zvezi? Da. Moški je želel imeti z menoj vaginalne odnose. Čutil nisem nič, niti srgazma niti užitka, samo bolečine. Pa tudi partner ni bil zadovoljen. Sicer pa ni bil nihče zainteresiran za daljšo zvezo. Precej sem se trudil. Kdor je bil minimalno spolno razvit, je lahko vsaj poskušal, Normalno razviti niso mogli nič. N če ni želel potem ponoviti stika, vsi so se izogibali spolnosti ali skupnega življenja z menoj. Rad sem se družil le z mlajšimi fanti in ti so opazili, da nekaj ni v redu, da pod kožo nekaj raste. Rekli so. to je penis, in bili hudo jezni. Tudi kot žensko me ni nihče želel. AH veste, da obstaja v Sloveniji organizirano gibanje gayev in lezbijk? Da, vendar iščem partnerje na drugačen način. Velikokrat sem bil tepen na cesf. Med homoseksualci je veliko nestrpnos. in sovraštva, To me zelo moti. Kaj bi svetovali vsem tistim, ki razmišljajo o spremembi spola? Takšne operacije ne p soročam niti svojemu sovražniku. Raje naj se ubijejo, kot da to storijo. Proti naravi Nikomur tega ne priporočam! Tudi tistim ne, ki ne zdržijo v lastni koži, v svojem spolu, In mislijo, da morajo to storiti na vsak način? Tudi tistim ne. Če si moški, imaš moško spolovilo, pa se lahko obnašaš kot ženska, sa praoblečeš v ženske obleke... Karkoli. Operativni poseg ne pride v poštev. Nikomur ne priporočam operacije! Tatjana Greif Nataša Velikonja ilajf] 43 Tom of Finland zgodovina gay kulture in vet na fantazija T D U k o Laaksonert (19 2 0 1991) je svoje nev-padljivo življenje preživel v domačih Helsinkih (Finska), Nihče v soseščini ni slutil, da se pod zunanjostjo uglajenega, mirnega In vljudnega, skratka solidnega gospoda skriva mojster svetovne gay pornografije, Tom of Finland. Ta je po vsem svetu znan in prepoznaven ustvarjalec risari'h usnjenih in gay lidžev. Ena izmed redkih avtentičnih svetovnih gay ikon. Zgodba o uspehu se začenja v letu 1957, ko so i. lod njegovega svinčnika odšli v svet gay subkul-ture njegovi splavarji in gozd a rj i. Spočetka še bolj ko-renj aški kot pohotni so se finski supermani, avtorjevi osebni idoli, razvili do monstrumov z ogromnimi telesi, mnogo mišicami, orjaškimi kurci in malo možgani. V pravo utelešenje fantazij številnih gayev. Tom of Finland, vzdrževalec gay tovarne sanj, je prisegal Dolj na seksualnost kot na inteiekt. Najpogosteje upodobljeni so liki pohotnih tipov v usnju ali uniformah, s škornji, motorji... Ker je takšne imel za možate. Svoja dela pa je Imel za uporabne umetnine, ker stimulirajo seksualno čutnost in seksualni interes. Zanj so bila pornografija, ne umetnost. Povpraševanje po njih ni nikoli ponehalo. Le kako bi. Kjer je Tom of Finland zastavil svoj svinčnik, ni ostal noben kurac osamljen. Svinčnik prekaša kamero, narava se korigira, na papirju oživijo sanje. Gay superman z močno poudarjen i m i nabreklina-mi pod srajco in v hlačal e poosebljenje pohote In v svetu njegovih stripov živijo kot po kalupu ulit mačoti s širokimi rameni, ozkimi boki in oglato brado. So kavboji in policisti, mornarji in drugi uniformi ranči. Ko so oblečeni, največkrat pa v konkretni akciji in ustrezno goli. So fukači in pofukan-ci. Izpolnjevale i želja gledalčevih zavrt,,, seksualnih fantazij. Njegovi stri pi so pom e m b n o vplivali na oblikovanje gay identite. ne samo na videz gayev, pač pa tudi na njihovo spolnost, obnašanje i sprejemanje samih sebe. Liki, ki jih ja ustvaril, predstavljajo simbol gay ponosa. So prijazni, pošteni in prijateljski. Obdobje aidsa jih ni pokončalo, kot (ker) ni uničile naših fantazij. Obogatilo jih je. Sek-sapilnl velikar v osemdesetih promovlrajo varen seks. Še naprej fukajo, vendar varno. Njihovo geslo je: FUCK SAFE, USE A RUBBER. Kult Tom of Finland a po La-aksonenovi smrti očitno ne bo izumrl Njegovi moški živijo dalje svoje radoživo življenje. Ugajajo in so uspešni, naskakujejo nas še naprej iz vseh mogočih gay publikacij, pojavljajo se v uglednih okoljih in se razkazuj ejo na svetovnih razstavah. Kjerkoli in kadarkoli, vedno pa v naših fantazijah. Pred časom je izšla videokaseta Tom of Finland: Daddy and the Muscle Academy, ki je prvi doslej posnet dokumentarec o umetniku. Vključuje pogovor s Tomom, retrospektivo njegovih del in v živo odigrane scene iz zgodb Tomovih junakov. Vidimo lahko, kako se lfl Tomovo delo razvilo od navadnih fantazij nekega Evropejca do vplivnega underground imidža, k je usmerjal cele generacije moških, kako naj izgleda in se obnaša pravi moški, gay. Najpogostejša želja častilcev kultnih stripov je seveda animirani f'm, ki bi oživil junaške like Tom of Finlanda. Ke e zaradi v ¡okih stroškov tovrstno delo sko-ra I a neizvedljivo, je prišel letos poleti na tržišče hard core video The Wild Ones, s scenarijem, ki bi verjetno zadovoljil tudi samega pokojnega umetnika. Namesto risanih junakov nastopajo igra"1, ki so seveda izbrani tako, da čimbolj ustrezajo idealnemu liku Tomovega moškega. Le "čimbolj", kajti tudi igralci so samo ljudjo! Informacije za pristaše: The Tom of Finland Foundation. PO Box 26t358, Los Angeles, Ca 90026. 44 [ port et] Neke poletne noci Že nekako dve le+i se zavedam dejstva, da sem drugačen. S tem sem se s težavo sprijaznil, vendar pa je tudi drugačnost lahko lepa, se posebej, če jo lahko z nekom deliš. In kako se je vse to začelo? Spoznal sem ga v neki diskoteki, kjer sem bil s prijatelji. Dekle iz moje druščine seje pogovarjalo z nekim fantom. Ko sem ju opazoval skozi množico, sem si noral priznati, da meje pogled nanj prijetno vznemiril. Približal sem se jima in nedolžno vprašal frendico, koliko je ura. Vesela mi je odgovorila in me vprašala, če poznam njenega prijatelja. Predstavil se mi je in me zelo prodorno pogledal v oči. To me je še dodatno vznemirilo. Med pogovorom sem si ga lahko podrobneje ogledal. Bil je nekako mojih let. Kavbojke so se lepo prilegale njegovemu Dostavnemu telesu. Res je bil lep. rjgovarjaia sva se. vmes pa je v pogovor skakala tudi frendlca, ki je izgledala kar nekoliko ljubosumna, saj je tip več pozornos4"1 posvečal meni, Ko sc je pogovarjala z njim, sem ga vsake tolik pogledal in ugotovil, da mi pogled vedno vrne. Že sem si zamišljal, da je to tisto, kar čakam. Dobro, da nI bil feminiziran. To res sovražim. Nasiedr teden sem spet odšel v diskoteko, v upanju, da ga bom ponovno videl. Odkril sem, da sem se na nekakšen čuden način zaljubil. Bil je v diskoteki, vendar pa sem bil krepko razočaran, saj mu je v Hraročju sedelo neko dekle. Pozdravil sem ga In si naročil pijačo. Delal sem se, kot da ga no poznam, čeprav meje sam dobesedno požiral s pogledi. Ko sem moral na stranišče, sein s kotičkom očesa opazil, da i li sledi. V meni je nekaj poskočilo. Ves živčen som si odpel hlače in topel curek je prinesel željeno olajšanje. Nenadoma sem okrog bokov začutil roke in ena od njih je predrzno pr- sla mojega rahlo vzburjenega tiča. Na vratu sem začutil njegov vroč jezik. Močno sem ga odrinil, si zapel hlače in mu jezen rekel: 'P/zda, a si normalen? Kaj, Se bi prišel kdo znan?" Obrnil sem se in nameraval oditi, ko sem za seboj slišal njegov šepetajoči glas: "Dej, kaj ti je? Saj vem. da imaš to rad. Jaz sem tudi... A veš. da si mi zeio všeč? t want you!" Obstal sem kot okamenei. Besede so me čisto prevzele 3e dobro, da jih je zašepetal. Vrnil sem se, ga prijel za majico in potegnil k sebi. Tesno sem ga objel in ga globoko zali-zal. A ne za dolgo. Zaslišali so se glasovi in spustiti seje bilo treba na realna tla. Odšla sva ven in se delala, kakor da se ne bi nič zgodilo. Predlagal je, da bi šla kam ven, na sprehod. Vedel sem, k; bi fant rad. Kljub nekoliko slabem vremenu sva odšla iz diskoteke. Na sprehodu sva se pogovarjala, kako je to, če si drugačen in o Izkušnjah v zvezi s tem. Če v bližini nI bilo nikogar, sva se držala za roke In se tu in tam celo poljubila. Izza ovir feta se je nenadoma prikazal stareji, moški in naju presenetil. Stari je bil pijan. Obrnil st e k drugemu, mlajšemu, ki ga je spremljal, in mu glasno rekel: "P&Jra neumna. Names to da bi babe fukala. Kurac pa taki fantje." Ujel sem še njegovo pripombo, da bi sam takšnega sina raje ubil, kot pa živel s to sramoto. Mlajši seje rahlo zasmejal in se obrnil. Srečala sva se z očmi In ob tem ih ni umaknil. Tedaj se mi je dogodek zdel zelo smešen, zato sem se še kar precej časa smejal. Prišla sva v gozd in drevesa so naju kms i popolnoma skrila v že tako temni noči. Potegnil me je k sebi in me poljubil. V hlačah som začutil nabreklino, ki se je hitro večala. Tudi niega je že krepko razganjalo. Nežno meje objel in mi porinil jezik globoko v usta. Imel sem občutek, da me bo zdaj zd j zadušil. Moj tič je bil že popolnoma trd in je komaj čakal, kdaj bo pokukal ven, saj je bilo prostora zanj že dvakrat premalo. Kot da bi tudi on to vedel, se je sklonil in mi odpel hlače, tako da sem bil kmalu le še v spodnjicah. Všeč mu je bila moja poraščenost. Tudi sam sem ga slekel. Bil je tako čudovito kosmat, da me je kurac začel od silnega vzburjenja že boleti. Majice so kmalu sledile kupu obleefl. Objel meje in njegove roke so t:le kmalu na moji riti in moji trdoti. Potegn ml le dol spodnjice In mi ga začel rahlo božati. Poljub, dva, na glavico in že je počasi izginil v njegovih ustih. Začel mi ga je obdelovati in tudi rahlo gristi. Prevevali so me popolnoma novi nasladni občutki. Umaknil sem se, saj bi mi od silnega vzburjenja skoraj prišlo. Vstal je In mi s tem pokazal, da sem sedaj sam na vrsti. Ko som ga slačil, sem ugotovil, da je od vzburjenja že čisto moker. Božal sem ga po njegovih steg-nih, k;" h je razmaknil in s tem odkril še druge, običajno skrite točke moškega telesa. Nežno sem ga božal po njegovi batinl. Na glavi sem začutil njegove roke, ki so me porinile še bliže. Vedel sem, da hrepeni po mojih ustih. Najprej sem oblizniI glavico ter nato poskusil še celega, Lizal sem mu ga podobno kot on prej meni, le da sem mu ga ob tem krepko sesal. Vzdihoval je In še širše razmaknil noge. Grobo sem mu porinil prst v rit, on pa je rahlo zatulil in mi usta žalil z vročo spermo. Ker sem ga imel globoko v ustih, sem moral vso pogoltniti Zame je bilo to prvič in mi ni bilo niti malo všeč. Bil sem jezen, Ker mi ni povedal, da mu prihaja. To je opazil tudi on in že e vedel, kako se mu lahko maščujem. Pokleknil je in se sklonil, s tem pa ml je nastavil svoje toplo luknjo. Poglea je bil čudovit In močno me je vzburil. Njegova čvrsta rit je bila podobna tepihu iz lepih, temnil, dlak. Z jezikom sem se Igral z njegovo luknji , kije bila močno poraščena. Počasi sem mu ga porinil v rit in na me začudenje je brez problemov spreiel celega. Začel sem porivati, njegova rit pa je sledila mojim gibom. Najprej je sicer rahlo z< :čal, nato pa je začel vse bolj pohotno hropeti, Z rokami sem ga čvrsto držal za boke i ga vse hitreje fukal. Krepko meje prijel za rit ter mi jo začel božati in gnesti. Oslinil je prst In mi ga zabil v rit. Spet novi in novi prijetni občutki. Moj tič je tičal globoko v njem In nabijal sem ga do konca. Iz njegove riti so gledala le moja jajca. Nekako mu je uspelo, da jih je prij n jih začel rahlo gnesti. Bil sem vse bliže orgazmu in ker se nisem mogel več zadrževati, sem se s kriki spraznil vanj. Njegov kurac je bil tedaj že fantastično trd in zaželel sem si ga v ustih. Obljubil je, da ga bo tokrat pravočasno Izvlekel. Začel sem ga zat ga grobo sesati, igral sem se z njegovimi jajci. Hitro mu je prišlo, vendar ga ni izvlekel, tako da sem zopet nekaj sperme pogoltnil, Res meje razjezil. Da bi se mi odkupil, meje objel in poljubil ter dejal, da mu je res žal. Da se ne bo nikoli več ponovilo. Naslednji dan sva se ponovno srečala i oriznal mi je, da meje videl že par mesecev pred najinim pr ,n srečanjem. Že tedaj se je zal r>i verne in s tem, da me je dobil, so se mu uresničile želje in sanje, ki jih je velikokrat sanjal. Sam pa sem mu povedal o svojih čustvih, ki so se rodila ob najinem prvem srečanju. Sedaj se velikokrat dobiva in se zelo pogosto tut ljubiva. Res sva eden drugemu potrebna, ker si življenja drugače več ne predstavljava. Pretvarjanja, da sva takšna kot večina, imava že čez glavo. Sva še srednješolca in si žal ne moreva privošči.,, da bi živela skupaj, čeprav si to zelo želiva. Žal sva oba še odvisna od staršev, o teh pa raje ne bi izgubljal besed. Tudi to neme je jesno, da najina ljubezen ni sprejemljiva za večino. Vendar naju to sploh ne moti. Imava drug drugega, ljubiva se, česa več pa še ne potrebujeva. Max S « f S- f I I t fii "E B O' i" ! I g« lll.gsf! 111 Iff J II L ~ ~ —1 ■ J 1: S. ■ 1/. H " 1—I. I 3 g f g" 5 £ ,r " 5 2 S. S 5 5 : ? ■ ^ c r* ;=; ^ t .z. ; S' | ? ° f S 11 8" srs e^ I'?' ; \ Ht i Hf s - 'i S * i,rE C- = -' = i 5' - i — S ~ . ^ V - f. v V ■■ ! ?|j|llM ! i s s 5 i g = i " - ? s.-S ^ ™ ^ ž. i : r" i 1i % % fjf -** t; *\> Ji C • - 1P= P" F 5 - *> S & ■"' I I 3 š | »iŠfirr ■g X S E § u i I I as* ! SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES NA 89,3 ALI 104,3 OBRATOV METELKOVA - prostori kot jih še ni bilo v hiši št. 17 LOVCI od 20.00 do 24.00 ob ponedeljkih, sredah in petkih zanj MAGNUS KLUB zanio MONOKEL Kersnikova 4, Ljubljana, vsako nedelje, 22.00-4,00