informativni (4 rastesa glasilo ravenskih železarj Ravne na Koroškem, 15. maja 1982 v Ce bo treba, delamo izmeno več To obljubo valjarjev so komunisti ravenske železarne na °ncu problemske konference *• aprila zapisali v pozdravno l)rzojavko CK ZKS. Tako optimistično je izzvenelo triinpol-Urno delovno razpravljanje o ^Polnjevanju akcijskih progra- mov po tozdih in del. skupnostih pa o vlogi članov ZK pri uresničevanju sprejetih nalog. Večina diskusij res ni povedala česa takega, da ne bi bilo znano iz mesečnih poslovnih poročil, saj ima vsak tozd pač svoje značilnosti in težave, ki jih zmaguje zdaj bolj, zdaj manj uspešno. Nova pa je bila tokrat množično in jasno izražena želja in volja po akciji v dveh smereh. Najprej znotraj, pri sebi in med seboj že enkrat urediti naše kronične nemarnosti pri ne-disciplini, ne-štednji, premajhni zavzetosti za kakovost itn., nato pa s premišljenimi nastopi navzven premagati kvarni občutek nemoči, ki ga vnašajo med nas nenehne težave pri oskrbi s surovinami, rezervnimi deli itn. Ta akcija navzven je nakazala dve smeri: — Najprej iskati nova, močna proizvodno dohodkovna povezovanja (npr. tozd stroji in deli s slovensko strojegradnjo). — Delegatsko in strokovno biti stalno, načrtno navzoč pri ustvarjanju dolgoročnejših rešitev (tudi sistemskih) na vseh tistih področjih, kjer naj bi združeno delo (sicer mnogokrat deklarirano) imelo več besede in moči. Ce namreč oživimo podatek, da so slovenske železarne prvi člen proizvodne verige, katere velik del predstavlja slovenska kovinsko predelovalna industrija, vsi skupaj pa štejemo 160.000 zaposlenih, potem je to — ubrano intoniran — lahko tako močan glas, da bi se moral resnično slišati daleč, skupaj pripravljeni pretehtani predlogi za naše delo danes in jutri pa bi morali uspeti. Na začetku konference je bila pesem Koroškega okteta o Titu, na koncu vznesena obljuba, da bodo komunisti s svojim zgledom mobilizirali vse delavce za izpolnjevanje sprejetih nalog. — Naj vsakdan ne posivi te svetle konferenčne vneme! Marjan Kolar NASA DELEGATA NA 9. KONGRESU ZKS: NUJNOST INTENZIVNEJŠEGA VKLJUČEVANJA NAŠEGA GOSPODARSTVA V MEDNARODNO DELITEV DELA Cvetoče poti V občini Ravne smo si vedno prizadevali, da smo svoje znanje in tehnologijo primerjali z razvitim svetom. Tudi takrat, ko nismo govorili o stabilizaciji in težkih pogojih gospodarjenja. V zadnjem času so ta prizadevanja rodila sadove. Primer takšnega sodelovanja je prodaja znanja italijanski železarni v AOSTI (kovanje na kovaškem stroju), kaže pa se tudi možnost prodaje tehnologije za krožna rezila in industrijske nože v Indijo. V občini Ravne na Koroškem je pretežni del industrije bazičen, imamo proizvodnjo jekla, svinca in cinka ter lesa. Takšna proizvodnja zahteva veliko fizičnega dela in surovin, katerih ni v Jugoslaviji. Vse to lahko dobimo iz uvoza za konvertibilno valuto. Izvozna usmeritev naših delovnih organizacij v občini je že desetletja pravilno naravnana. Vendar stanje, v katerem smo danes, ni zadovoljivo. Rešitve so, vendar za tako zvrst proizvodnje, kot je v naši občini, ni rešitev, da izvažamo za vsako ceno, in to surovino (jeklo). Razumemo položaj Jugoslavije in Slovenije glede zadolženosti ter gospodarskih nalog. Toda naša mišljenja so naslednja. Zagotoviti moramo kupcem v Jugoslaviji — kovinsko predelovalni industriji — materiale, ki jih izdelujemo v Železarni Ravne in rudniku v Mežici. Izvažati moramo več znanja in živega dela, ne pa polizdelkov. Ze tri leta — skoraj celo srednjeročno obdobje, govorimo o trenutnih in kratkoročnih ukrepih izvoza. Se vedno smo prisiljeni uvažati okrog 2 milijona ton jekla, ki ga manjka na slovenskem in jugoslovanskem trgu. Skrajni čas bi že bil, da dobimo trajnejše sistemske rešitve, ki bi omogočale, da bi bile DO udeležene pri deviznem prihodku finalista, in to pri dohodkovnih povezavah od surovin (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. str.) do finalnega izdelka. Navsezadnje je bazična industrija (metalurgija in rudarstvo — jeklo in svinec) povsod po svetu subvencionirana in zaščitena. Zato so sistemske rešitve še toliko bolj potrebne. Pri neštetih primerih smo dokazali, da je rešitev v dohodkovnih povezavah, vendar samo z boljšim, kvalitetnejšim delom svojega lastnega znanja, tehnologije ter višje produktivnosti se bomo lahko skupno vključili v mednarodno delitev dela. Naši izdelki bodo konkurenčni, s tem bomo izboljšali svojo reproduktivno sposobnost gospodarstva, ki nam je v tem trenutku zelo potrebna. Izboljšati bomo morali organizacijo dela, doseči uskladitev med strokovnimi službami v DO, občini, republiki in inštituti, GZS — Jugoslavije, bankami ter tudi medrepubliško sodelovanje, kajti še vedno DO samostojno nastopajo na tujem tržišču, si včasih tudi medsebojno konkurirajo ter nastopajo brez dolgoročne strategije. Tu mislim na dolgoročne koncepte, saj pri ljudeh nastaja nejevolja, ker je preveč stopicanja na mestu. Mišljenje delavcev je, da ni dileme, ali bomo izvažali ali ne. Vendar prepričanje je, da ne za vsako ceno in ne surovin, ne polizdelkov. Povedal bi tudi to, da preveč javno govorimo navzven o naših slabostih, ker nas s tem še bolj izsiljujejo, še v večji meri prodajamo pod ceno ter prelivamo akumulacijo v razvitejši svet. V železarni Ravne smo po 8. kongresu ZKS pomembno okrepili samoupravne odnose. Analizirali smo družbenoekonomske in samoupravne odnose in oblikovali poseben dokument o njihovem nadaljnjem razvoju. V tem dokumentu smo dolgoročno nakazali razvoj sistema pridobivanja in razporejanja celotnega dohodka in razvoj samoupravnih odnosov. Dokument so pripravile posebne delovne skupine, sestavljene iz delavcev strokovnih služb in temeljnih organizacij. Po široki razpravi v temeljnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah smo na osnovi pripomb in predlogov delavcev sprejeli ta dokument na zborih delavcev. Na delavskem svetu delovne organizacije smo določili nosilce in roke za uresničitev nalog s posameznih področij. Sedaj smo v fazi izdelovanja samoupravnih splošnih aktov. Za uresničevanje samoupravljanja smo posebno skrb namenili razvoju obveščanja, predvsem z uvedbo Novic, ki izhajajo večkrat mesečno in sproti obveščajo delavce o vseh pomembnih dogajanjih v delovni organizaciji na področju gospodarjenja; seznanjajo delavce o delovanju delegacij in družbenopolitičnih organizacij. Rešitev vidimo samo v samoupravni poti, in to je v dohodkovnih povezavah ter v repro-verigah od surovine do izdelka, od trgovine do potrošnika. Za čim večji devizni prihodek naj bi bil zainteresiran vsak delavec, tako da bomo lahko oskrbeli naše reprodukcijske verige, da se ne bodo trgale kot danes. Pri večji oskrbi bi zagotovili boljše razpoloženje delavcev in s tem tudi večjo ter kvalitetnejšo proizvodnjo. To bomo dosegli s čim boljšim samoupravnim planiranjem ter z izdelavo stvarnih materialnih bilanc. V občini Ravne smo se člani ZK vključili v ta prizadevanja, tako da smo večkrat postavili problematiko izvoza in uvoza na dnevne rede obč. konf. ZK in OK ZKS. V DO smo organizirali problemske konference ZK, na katerih smo poenotili stališča in se dogovorili za akcijo. Aktivnost članov ZK je tekla tudi v ostalih DPO, predvsem v sindikatu. Zaključke problemskih konferenc so obravnavali samoupravni organi v DO in TOZD. Smelo trdimo, da smo dosegli določene uspehe pri izvoznih prizadevanjih, s katerimi smo lažje obvladovali vsakodnevne težave pri nabavi reprodukcijskega materiala za proizvodnjo. Prizadevanja so obrodila sadove, saj smo v Železarni Ravne povečali izvoz v primerjavi I. kvartal ’81 — I. kvartal ’82 za 41 %>, Rudnik Mežica za 72,9 °/o. Zato smo še trdnejše prepričani, da se da, če se hoče in še vedno drži, da v slogi je moč. Jože Sedelšak Okrepila se je samoupravna vloga delavskih svetov tozd in DO. Pri sprejemanju dopolnitev in sprememb sistema delitve osebnih dohodkov smo vložili veliko naporov strokovnih služb, poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Te so dokazovale višjo kvaliteto sistema delitve OD predvsem v okoljih, kjer je bilo še dosti nezaupanja do doslednega uresničevanja nagrajevanja po delu in predvsem težkega fizičnega dela. Reorganizirali smo temeljno organizacijo, tako da so dobile bolj stvarno družbenoekonomsko in samoupravno vlogo. Posebno vlogo smo dali samoupravnim delovnim oz. sindikalnim skupinam in jih organizirali po proizvodnem principu. Dobro so se uveljavile konference delegacij na ravni DO in delegati nastopajo v zboru združenega dela in skupščinah SIS z mnenji vedno večjega števila delavcev, vendar se še ne posvetujejo dovolj z bazo. Menimo, da predlog resolucije premalo poudarja pomen samoupravnih socialističnih odnosov znotraj tozd in DO. Poudariti bi bilo treba tudi pomen medčloveških odnosov. Ugotavljamo, da se komunisti premalo izpostavlja- Simbol Raven mo pri razčiščevanju odnosov med delavci, posebno še odnosov med vodji tozd, delovndij in delavci. Za uresničevanje samoupravljanja in politike ZK premalo upoštevamo odgovornost. Zagotoviti moramo samoupravno in demokratično razpravo o odgovornosti vseh delavcev, ki povzročajo nezdrave odnose v posameznih okoljih. Imamo posameznike, ki prikrito ali celo odkrito nastopajo proti politiki ZK, pa se nihče od komunistov ne upre njihovim provokativnim nastopom in ne nastopi z močjo argumentov proti demagoškim ali celo lažnim izjavam. Razširili bomo krog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pri obravnavanju poslovnih rezultatov bomo ocenjevali uspešnost vseh delavcev, ki organizirajo in vodijo proces ter vseh strokovnih delavcev. S tem bomo omogočili večji vpliv delavcev na njihovo ocenjevanje in kadrovanje. Kljub napredku, ki smo ga dosegli na področju samoupravljanja in delegatskih odnosov, se zavedamo, da moramo sistem socialističnega samoupravljanja in delegatskega odločanja še naprej zavzeto razvijati in utrjevati. Ugotavljamo, da imamo delavci premajhen vpliv v SIS materialne proizvodnje. Ovire vidimo predvsem v stalnih delegatih, ki so premalo povezani s svojo bazo. V teh SIS se v glavnem uspemo dogovoriti za večinsko mnenje, interesi pa niso usklajeni. Delegati imajo vtis, da so strokovne službe v teh SIS pod vplivom interesov izvajalcev, da so gradiva pripravljena enostransko, nekritično in ne dajo prave slike o obravnavanem problemu. Menimo, da je na tem področju potrebna odločna družbena akcija na vseh nivojih, predvsem pa v republiki. Ugotavljamo tudi, da se vpliv delavcev iz temeljnih organizacij na odločanje zmanjšuje na relaciji občina — republika — federacija. Delegati v republiški in zvezni skupščini praktično ne za- SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI ŽELEZARNI RAVNE MED OBEMA KONGRESOMA IN NADALJNJI RAZVOJ DELEGATSKIH ODNOSOV stopajo več mnenja delavcev 'z tozd ali DO. O pomembnih zadevah, o katerih razpravljajo zbori republike in še posebej zvezne skupščine, smo delavci seznanjeni le prek sredstev jav-nega obveščanja in nimamo na sprejemanje odločitev bistvenega vpliva. Prepričani smo, da bi delavci in DPO v združenem delu znali trezno obravnavati še tako zapletene probleme s področja družbenoekonomskih odnosov, če hi imeli na voljo celovite in kvalitetne informacije. Prav tako menimo, da bi se družbeni dogovori in samoupravni sporazumi dosledno uresničevali, če bi o njih razpravljala in jih sprejemala večina delavcev in da bi znali usklajevati odnose v družbeni reprodukciji tako v Sloveniji ko' v vsej Jugoslaviji. Menimo, da je to mogoče i*' vesti v okviru delegatskega sistema s pogojem, da so delegat' resnično povezani z bazo. V sedanjem gospodarskem p®' ložaju so delavci nekomunisti ®e , posebno kritični do delovanja članov ZK. Večkrat pravijo, kaJ da komunisti delamo, da se stvari ne premaknejo naprej. »Zm®' nite se že enkrat«, pravijo, "da boste tisto, kar govorite, tudi začeli uresničevati.« Mislimo, da to dokaz, da večina delovnih ljd' di in občanov zaupa v ugled ih idejno moč ZK v okviru sistem3 socialističnega samoupravljanj®' Hkrati pa je to tudi upravičen® kritika vseh tistih komunistov m še posebej tistih na vodilnih P®' ložajih v gospodarstvu in benih funkcijah, ki si premog prizadevajo za utrjevanje soci®' listične demokracije in štabi**' zacije v Jugoslaviji. Na koncu naj povem, da k®' munisti v železarni Ravne <>c®' njujemo, da predlog resoluCJ. daje jasne smernice za nadaljn) razvoj in uveljavljanje socialisti®' nih samoupravnih družbenoek®' nomskih odnosov. Naloga vs® nas komunistov je, da jo čimprJ in celovito začnemo uresničevat ■ Alenka Pikalo J Marec v številkah Predvideni plan skupne proizvodnje v marcu je bil presežen za 2,6 odst. V kumulativi 1,3 odst. Visoka — 11,5 odst. prekoračitev odpreme je vplivala i na kumulativo, kjer znaša sedaj Prekoračitev 4,2 odst. Fakturirana realizacija je bila presežena za 15,9 odst., zaostanek v kumulativi je 5,3 odst. (februarja 15,5 odst.). Izvoz je bil količinsko presežen za 11,6 odst. (v kumu-ativi zaostanek 8,5 odst.) Vrednostno rnasa prekoračitev v S 29,0 odst. (ku-Mulativno 4,6 odst.), v dinarjih pa •*5>6 odst. (kumulativno 9,3 odst.) SKUPNA PROIZVODNJA . TOZD JEKLARNA. Kljub večjemu 'zpadu el. energije in pomanjkanju surovin za redno proizvodnjo (primanjkovalo je predvsem starega železa, je-oavca, karburita in ferolegur) je bila Proizvodnja v marcu dokaj uspešna, sai znaša prekoračitev predvidenega m«ečnega plana 3,5 odst. otanje v proizvodnji jekla je takšno, kakršno ne bi smelo nikoli biti. Neprestane improvizacije zaradi pomanj-anja različnih vložnih materialov ne .pljujejo držanja osnovnih tehnoloških predpisov in reda. Le prizadeva-n)a za doseganje planskih obveznosti soJ)a primerni višini. TOZD JEKLOLIVARNA. V marcu je TOZD presegla s planom načrtovalo Proizvodnjo za 3,5 odst. Oskrba s orovinami, polproizvodi in energijo je ’a Zadovoljiva, čeprav je občasno pri-anjkovalo nekaterih vrst peskov in »rugih vložnih materialov. Takšno ob-.asno pomanjkanje sicer ni zavrlo pro-(v°dnje, žal pa je bilo treba zaradi ,c8a spreminjati proizvodni program, , ar ima za posledico zaostanke pri dokup nc^ater‘m TOZD in zunanjim • ®ZD VALJARNA. Za mesečno na-1 ?Var'° proizvodnjo je TOZD zaosta-l e 0,5 odst. kljub pomanjkanju vlož-a- Zaostanek na težki progi znaša 3,1 teSt i,n* khki proti 39,0 odst., med-n m k° je bil predvideni mesečni plan Jtednji progi presežen za 4,7 odst. v m • KOVAČNICA. Proizvodnja velVu11 'e usPc®na> sa) n' kiilo pre-kv r1 zastojev. Primanjkovalo je le . al‘tetnejšega vložka zaradi pomanjka-nja ferolegur v TOZD jeklarni. Velik mue- v TOZD je ozko grlo pri ter-p 5111 obdelavi. Naročila v TOZD že ^egajo planirane količine. SeTOZD JEKLOVLEK. TOZD je r~ Wl., ... °dst., brušenem jeklu 1,8 odst., uscc** ' Za a* ^an skupne proizvodnje presegla q . '4 odst., in to pri vlečenem jeklu odst., brušenem jeklu 1,8 odst., tuvc em ioklu 29,6 odst., zaostaja pa cej^^ofa vle^ene žice 44,8 odst. Preča* a količina žice je ostala nedokon-apt?,uv TOZD in bo odpremljena v ;TOZD ORODJARNA. Upešna pro-24 4 jia TOZD v marcu (prekoračitev nja st ) kaže na to, da je proizvod-S(t .Potekala v redu. Na proizvodnih htr s Se P°iavlia vse ve^ okvar zaradi v0j n°sti, vendar pri tem računa Do*?'*0 TOZD na izdatno in ažurno Pomoč TOZD SGV. Prek ZD- STROJI IN DELI. Visoka U) °raHitev skupne proizvodnje v Ca -,5-M odst. je predvsem posledi-pte aJ?)e. odpreme v februarju. Od-i*Jji)eniH je bilo precej pozicij, ki so bcpr 6 x januarju in februarju zaradi dj Jr^easne termične obdelave. Zara-Za0s5z.av pri poboljšanju je v marcu a proizvodnja valjev. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. TOZD predvidenega plana skupne proizvodnje v marcu ni dosegla, zaostanek 23,3 odst. gre predvsem na račun nizke proizvodnje gredic. (28,3 odst.). Proizvodnja industrijskih nožev je bila dosežena 100 odst., pri br-zoreznem orodju pa znaša prekoračitev 66,7 odst. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. V marcu je bil presežen plan skupne proizvodnje za 44,2 odst. predvsem na račun nižje odpreme v februarju (odpremljeno le 65,1 odst.) Tudi v tem mesecu so bile v TOZD težave s pravočasno dobavo vložka, ki je bil še neustrezne kvalitete. Poleg večjih okvar na ključnih strojnih napravah je bila povečana tudi bolniška odsotnost z dela. TOZD VZMETARNA. Predvideni mesečni plan skupne proizvodnje je bil ob intenzivnem delu vseh zaposlenih kljub velikim težavam pri dobavi vložnega in pomožnega materiala presežen za 0,1 odst. Pri vzmetnih palicah znaša prekoračitev 3,6 odst., pri vzmeteh pa zaostaja TOZD za 0,6 odst. TOZD REZALNO ORODJE. Me sečno predvideni plan skupne proizvodnje je bil dosežen 100 odst. V marcu je bila predvsem neustrezna preskrba s karbidno trdino, primanjkovalo je pločevine za krožne žage, svoje pa je prispevala tudi povečana odsotnost z dela. TOZD KOVINARSTVO. Predvide-ni mesečni plan skupne proizvodnje v TOZD je bil presežen za 14,8 odst. V TOZD je predvsem primanjkovalo vložka za kolesne stavke, prav tako so kasnile dobave orodja za rezkanje zvarjencev. Povečan porast izpada proizvodnje pa je bil tudi na račun bolniških izostankov. TOZD ARMATURE. V marcu TOZD ni v celoti izpolnila predvidenega plana skupne proizvodnje, zaostanek 3,0 odst. Vzrok je predvsem v nepravočasni in nekompletni dobavi vložka. Prav tako je kasnila tudi do- bava vpenjalnega orodja. V TOZD primanjkuje delavcev, predvsem kvalificiranih strugarjev. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je tako vrednostno kot količinsko presegla načrtovano mesečno proizvodnjo, in to predvsem na račun forsirane dobave domačim kupcem, saj je bilo v marcu planirano manj izvoza kot v ostalih mesecih. Bolj produktiven pa je tudi asortiment za prodajo na domačem trgu kot za izvoz. TOZD VALJARNA. V marcu ni bil dosežen ne količinski kot tudi ne vrednostno predvideni načrt prodaje na domačem trgu zaradi povečanega izvoza. Še vedno je občutno pomanjkanje vložka iz TOZD jeklarna, s tem pa nazaduje odprema gredic. TOZD KOVAČNICA. Ugoden asortiment in večje količine izdelanega br-zoreznega jekla so omogočile, da je TOZD presegla tako vrednostno kot količinsko predvideni mesečni plan prodaje na domačem trgu. TOZD JEKLOVLEK. TOZD je presegla tako količinski kot vrednostni plan prodaje. Planirana realizacija ni bila dosežena le pri vlečeni žici, tu je ozko grlo termična obdelava. TOZD ORODJARNA. Načrtovana proizvodnja in realizacija je bila v marcu znatno presežena. Pri orodju za plastično predelavo bo treba formiranju cen posvetiti več pozornosti, saj tu ne dosegamo s planom predvidenih prodajnih cen. TOZD STROJI IN DELI. Načrto vana količinska proizvodnja je bila dosežena pri valjih, stiskalnicah in strojih za predelavo, vrednostno pa je zaostala proizvodnja pri stiskalnicah in strojih za predelavo. Vzrok je predvsem v izpolnjevanju pogodbenih obveznostih za izvoz in pomanjkanju naročil za domači trg. TOZD INDUSTRIJSKI NOZI. Potrebe po tovrstni proizvodnji so precej večje kot zmogljivosti TOZD. Tu nastaja predvsem problem oskrbe domačega trga s tistimi proizvodi, ki so bili do nedavnega izključno iz uvoza (furnirski noži). Ob pridobitvi še teh naročil pa TOZD ne more izpolnjevati vseh potrebnih naročil teh nožev. OSKRBA Z ENERGIJO Kljub neredni dobavi mazuta zaradi pomanjkanja na tržišču kot tudi redukcije zemeljskega plina so bili v marcu vsi porabniki redno oskrbovani z vsemi energetskimi mediji, razen z električno energijo. V marcu je bilo dobavljeno: — elektro energije 19,293.810 kWh — zemeljskega plina 3,993.970 Nm1 — butana — propana 12.370 kg — mazuta 1,870.260 kg — koksa 30.100 kg — karbida 15.030 kg — kurilnega olja 26.050 kg — hladilne vode 906.554 m5 V marcu je bila štiridnevna redukcija električne energije, kar je tudi vplivalo na proizvodnjo jekla na elektro pečeh. Dobava zemeljskega plina je bila v tem času dvakrat reducirana. Za ta čas so v kotlarni kurili z mazutom, vsi drugi porabniki pa so bili s plinom redno oskrbovani. Redukcija zemeljskega plina tako ni vplivala na zaostanke v proizvodnji. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Količinsko in vrednostno je TOZD presegla s planom predvideni načrt v marcu. Povpraševanje po tovrstnih proizvodih še vedno raste, tako da bo treba razmisliti tudi o posodobitvi in razširitvi proizvodnje. TOZD VZMETARNA. Mesečno predvideni plan na domačem trgu je bil v marcu dosežen. Spremembe tehnoloških rešitev vzmetenja vplivajo na rahlo upadanje po tovrstnih proizvodih, to je po klasičnih vzmeteh. TOZD REZKALNO ORODJE. Načrtovani mesečni plan je bil presežen tako količinsko kot vrednostno. Pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti prihaja do zastojev zaradi nepravočasne oskrbe s potrebnim vložnim materialom. Za doseganje zadovoljivih prodajnih cen bo treba vložiti še dodatne napore. TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE SKUPNA PROIZVODNJA TON ODPREMA TON FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN IZVOZ % IZVOZ DIN DOMAČI TRG DIN marec kumul. marec kumul. marec kumul. marec kumul. marec kumul. marec : kumul. JEKLARNA 103,5 99,4 - - - _ _ _ _ JEKLOLIVARNA 103,5 102,3 98,9 98,4 117,4 109,8 76,5 64,2 87.4 71 .9 123 r 8 117,5 VALJARNA 99,5 . 101,5 94 ,1 86,-7 103,3 89,0 140,1 131,3 157,8 145,9 94,3 79,6 KOVAČNICA 107,6 111,4 105,6 83,9 122,6 94 ,3 123,5 117,0 138,1 129,2 121,0 90,6 JEKLOVLEK 103,4 108,0 100,9 88,6 100,1 93,6 33,6 68,0 36,6 72,4 108,5 96,4 ORODJARNA 124 ,4 76,8 83,0 92,3 155,4 126,0 125,6 41,8 142,3 47,5 156,7 133,4 STROJI IN DELI 14 3,4 99,2 97,9 100,0 145,6 100,6 187,0 118,3 202,9 121,9 118,5 90,6 - NOŽI, BRZOREZ. OR. 102,6 103,4 117,1 114,6 111,4 108,8 73,9 101,0 76,7 65,0 141.1 146.3 - GREDICE 28,6 136,5 - - _ _ _ _ - PALICE - - - •- - - - - _ 8 _ INDUSTRIJSKI NOŽI 76,7 115,6 ii7,i 114,6 112,1 109,6 73,9 101,0 77,6 65,5 141,5 147,1 PNEVMATIČNI STROJI 144,2 98,4 87,4 97,1 118,4 92,1 _ 100,0 _ 120.8 123.0 90. 9 VZMETARNA 100,4 100,8 103,2 101,1 112,5 100,1 232,0 254 ,0 129.6 138.9 109,8 93,9 REZALNO ORODJE 100,0 100,0 104,4 86,4 137,8 106,7 64,0 61,3 76,2 68,0 143,8 110,4 KOVINARSTVO 114,8 93,1 135,6 90,9 123,2 • 74,2 - - - - 123,2 74,2 ARMATURE 97,0 84 ,1 91,6 81,9 97,0 73,7 88,2 71,9 90,6 71,7 108,9 77,5 KALILNICA - - - - 89,5 78,1 - - - - 89,5 78,1 STORITVE DRUGIH TOZD,D - - - - 10R, 4 86,6 - - _ _ 108.4 86,6 DELOVNA ORGANIZACIJA 102.6 -laiuJ- 112*5- 151*2.. JA5.*JL 04^7 . J a 4 r „ 13.5o.5- -10.1' a J .LLUA. „21,5... OPB. DOSEŽENI, IZVOZ PRI TOZD VZMETARNA SE ZDRUŽUJE 50 * Z AVTOTEHNO FAKTURIRANA REALIZACIJA V MARCU 1982 DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V MARCU 1982 130 120 110 100 90 dmB IZVOZ VS(V MARCU 1982 130 -120 110 100 . 90 80 * 70 60 50 40 *30 -a n M O m •-< CM ri TOZD OPB.: DOSEŽEN IZVOZ PRI TOZD VZMETARNA SE ZDRUŽUJE 50 % Z AVTOTEHNO 120 110 100 90 % 80 70 -r s * < a o -J “ < & a N S ■< e občasno jedavca, nato določenih vrst ferolegur (ferovanadij, feromolibden, feromangan, predvsem pa niklja, ki pa smo ga pravzaprav trošili prek začrtanega gospodarskega načrta. Razen premaknitev v proizvodnem programu resnih zastojev v proizvodnji jekla pa tudi v predelavi vendarle ni bilo. Od fizičnih pravic uvoza smo morali oddvojiti za nujno carinjenje opreme od firme Vacmetal v sklopu jeklarne okoli 48 milij. pravic fizičnega uvoza. Oprema je bila na osnovi tega po opravljenih formalnostih dana v uporabo in s tem preprečen zastoj pri montaži, ki teče. V marcu pa še vedno ni bilo ustrezne rešitve za uvoz in carinjenje opreme za jeklarno od firme Stein I^erutey (vakuumske peči) ter odpraševalne naprave od firme Flaekt. Neprestane težave so še naprej z uvozom orodja, kjer nam je devizni kontingent odmerjen zelo skopo, pristojno splošno združenje ne potrjuje sPrpti naših specifikacij, tako da nastajajoče dodatni problemi pri izkoriščanju že tako premajhne devizne kvote — kontingenta. IZVOZ Prekoračitev mesečnega plana izvoza znaša v $ 29,0 odst., od tega le približno 43 odst. v čvrstih — konvertibilnih dolarjih, saj je bila v tem me- secu zelo visoka proizvodnja za klirinško področje. Izvozili smo največ stiskalnic ter valjev in nožev. Največjo prekoračitev predvidenega mesečnega načrta so zabeležile TOZD stroji in deli s 87,0 odst., TOZD valjarna 40,1 odst., TOZD orodjarna 25,6 odst. ter TOZD kovačnica 23,5 odst. Največji zaostanek beleži TOZD jeklovlek 66,4 odst., sledi TOZD rezalno orodje s 36,0 odst., TOZD industrijski noži 26,1 odst., TOZD pnevmatični stroji pa v mesecu marcu nis° soudeleženi pri izvozu. IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V marcu znaša izkoristek delovnega časa 87,24 odst., odsotnosti pa 12,76 odst. Odsotnosti so bile porazdeljene takole: letni dopust 2,77 izredno plačani dopust 1,U službena potovanja 0,36 boleznine do 30 dni 3,69 boleznine nad 30 dni 3,7® neplačane odsotnosti 0,26 ostale plačane odsotnosti 0,79 V Železarna varuje okolje Vsaka industrijska proizvodnja onesnažuje okolje, tako ga je tudi železarna Ravne. Je pa že pred 12 leti začela sistematično reševati tehnološke in energetske probleme, da bi ob čim boljšem gospodarskem vzponu sočasno varovala okolje. Ko je bilo treba določiti vrstni red zaščite, je bil prvi človek in njegova obremenitev pri delu nato njegovo širše delovno območje v železarni, in končno kraj, v katerem prebiva. Načrt je obsegal predvsem sanacijo tedanjih uporabljenih tehnoloških procesov in proizvodnih naprav, zamenjavo nekaterih surovin in dodatkov ter postopno zamenjavo energetskih medijev, da bi dosegli čistost zraka in vode v znosnih mejah ter odlaganje odpadkov na kraje, neškodljive za okolje. Raziskovalno delo posameznikov v železarni je tako preraslo v načrtno teamsko obdelavo ekO' logije, v katero so se vključi*1 strokovnjaki medicine dela, kemijske tehnike, metalurgije, energetike in strojništva. Usmerili S® se na tri glavna področja: — na zaščito zraka — na čiščenje odpadnih vod*1 in odplak — na zaščito okolja pred od' padki. REZULTATI DOSEDANJIH UKREPOV Varstvo zraka V železarni onesnažujemo zra** predvsem s trdnimi delci prah® in z dimnimi plini. Da bi prepr®' čili izhod prašnih delcev iz tro obločnih peči v ozračje, je bu v letu 1973 zgrajena odpraševa*' na naprava »usuelli« v topil*11 TI, in sicer za obe 401 elektr TOZD ARMATURE. V TOZD se še vedno srečujejo z nepravočasno oskrbo z reprodukcijskim materialom, kar podaljšuje roke izgotovitve, na drugi strani pa obstajajo težave pri plasmanu izdelkov zaradi nestalne kvalitete gotovih izdelkov. NABAVA V marcu je bila preskrba z osnovnimi surovinami in materiali, kot s starim železom, belim surovim železom, nekaterimi vrstami ferolegur, tekočih goriv, ognjevzdržnih materialov in nekovinskih dodatkov izredno težavna. S skrajnimi napori, intervencijami in raznimi kombinacijami je nabavni službi vendarle uspelo ohraniti proizvodnjo na optimalni vivšini. To dokazuje do sedaj tudi najvišja poraba starega železa. Preskrba iz kovinsko predelovalne industrije kakor tudi iz kooperacije je bila doslej najtežja tako v asortimentu kot tudi v dobavnih rokih. UVOZ Za marec velja — primanjkovalo je vsega: devizne efektive, uvoznih finančnih pravic in kot posledica zdaj Nova kotlarna obločni peči. Njen učinek je le uelen in jo bo treba Se izboljšati. ^°aj zajema iz obeh peči 2—2,5 toni prahu dnevno. Dimni plini Naslednje zlo so bila energet-ka goriva z visokim odstotkom vepla. Zato smo najprej nehali porabljati premog, namesto ge-eratorskega plina za žarilne in grevne peči pa smo uvedli mazut nizkim 1 °/o žvepla, kasneje pa se butan — propan. Leta 1978 preuredili kotle na kurjenje n .^n?eljskim plinom. Ker smo dal V ‘stem času začeli tudi srv, ogrevati stanovanja, ° iV letih zmanjšali emisijo *£lovega dioksida za okoli 65 °/o, Prahu pa za 50 %>. Varstvo voda n ^ai.a 1974 smo v železarni pre-ske S- Pr0iZV0dnj0 generatorja plina in s tem popolnoma vrednosti bodo ugotovljene z meritvami, ki že potekajo. Trdni odpadki Sem prištevamo predvsem vse vrste žlinder, livarskih peskov ter blata in škaj iz usedalnikov. Odlagališče teh odpadkov na »hal-di« zahodno od železarne je sicer dovoljeno, vendar ima kljub rednemu urejanju določene pomanjkljivosti, predvsem pa z rastočo proizvodnjo narašča tudi količina odpadkov. Čeprav še ni prehud, vztrajamo pri njegovi rešitvi. Imamo pa še premalo raziskav in podatkov, da bi tako rešitev tudi že nakazali. VARSTVO OKOLJA V PRIHODNJE Varstvo zraka V topilnici I nameravamo postaviti odpraševalne naprave za elektro obločne peči 41, 101 in SKLEPI DELAVSKEGA SVETA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE Delavski svet SOZD Slovenske železarne je na svoji 12. seji 2. 4. 1982 na Jesenicah sprejel naslednje pomembnejše sklepe: • Sprejel je informacijo o gibanju OD v Slovenskih železarnah v 1. 1981 in predlagal, da se ta snov obravnava Posebej na naslednji seji. • Sprejel je SaS o združevanju dela in sredstev za razvoj črne metalurgije v SOZD SŽ za obdobje 1981—85 z dopolnitvijo, da je treba z aneksom urediti še medsebojne družbenoekonomske odnose znotraj SŽ. • Sprejel je SaS o skupnem financiranju raziskovalnega dela v okviru Splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije. • Sprejel je poročilo o poslovanju sozd v 1. 1981 in Poročilo o izvajanju SaS črne in barvaste metalurgije o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka m delitvi sredstev za osebno in skupno porabo. Ugotovil je, da so bili rezultati poslovanja kljub slabim pogojem gospodarjenja in manjši proizvodnji še vedno ugodni. • Zadolžil je samoupravne organe v DO in naložil Poslovodnim telesom in strokovnim službam izdelavo poglobljene analize pogojev gospodarjenja DO v SŽ lani. Na podlagi te analize naj izdelajo predlog za zmanjševanje stroškov. • Sprejel je predlog začasne zunanjetrgovinske bilance sozda, ki temelji na izvozni strani na planski realizaciji In na povečanju te realizacije za 24,5 °/o, na uvozni strani Pa na načrtih del. organizacij in bilanci SIS EOT, in sicer z veljavnostjo od 1. 1. 1982 do uskladitve na SIS EOT. • Sprejel je načrt oblikovanja in porabe združenih sredstev sklada skupne porabe sozda za 1. 1982. (Vir: zapisnik 12. seje del. sveta SOZD Slovenske železarne) lif?^av‘li še preostale nekontro- vod a.ne iztoke katrana in fenalnih Ve]j, Mežo. S tem smo prispevali °kob ^elež k varstvu voda in loltp??-. Ker smo 1. 196 Ijj,,!11, usedalnik za škaje v va-kala *’ vsa hladilna voda odte-han.,Y jnvni vodni tok brez me-^ kih odpadkov. Žiliypen tega ie bila zgrajena lu-cijsj. ’. opremljena z nevtraliza-vaja1(hi napravami, kjer se iz-61au čiščenje pred iztekom od-he v javni vodni tok. Kontrol-Mtreh'prave jamči jo doseganje Ostai čistoče odpadne vode. li, u Pa je problem usedanja so-fetio Povzročajo še vedno dolo-, bflI0riesnaženost. ijajo ,°nečiščenja ,u%, le za posledico zvišanje Prl * ka in korekcijo vrednosti et> dela. 0- Za doslednejšo uveljavitev s bodne menjave dela je Porri^o' bno, da sklenemo take aaJj v upravne sporazume, ki b°d svoji vsebini točno določali, k y šne medsebojne obveznosti, V m vice in odgovornosti si nals^ji obe strani. Brez dvoma to pomeni določitev delovnih mativov in standardov stob J, ter v zvezi s tem določil o notenju dela izvajalcev. Pri v ji notenju posameznih elemento treba upoštevati tržne zakoa Tozd »Bratstvo« Varvarin s«, ki objektivno delujejo in unajo pomemben vpliv na višino elementov cene. Na te cene v veliko primerih izvajalci ne moremo vplivati. Kljub temu se pri našem delu vendarle pojavljajo nekatera področja, na katerih se že sedaj uporablja veliko elementov svobodne menjave dela. Ta področja fo 0b rednem vzdrževanju tudi nvesticijsko vzdrževanje, velika Popravila in nekateri generalni emonti. Tu gre predvsem za dogovorjen obseg dela in za dogo-orjeno vrednost tega dela. Po-del so nekatere storitve - nimajo lastnost drzevanja. Gre predvsem za ekatera projektantska dela, nakana neposredno za proizvod-10, ter ostale storitve, ki jih opravljamo za TOZD PII. " uveljavljanjem svobodne Žev a,Ve ^e*a na Področju vzdr-aP|ia bomo v najkrajšem času ■ n‘ uvesti popolnejše vred-mpi x ^eia izvajalcev. To poni Čim točnejše opredeliti vse da jVne normative in ostale stan-ščp si°riiev tor posebno razči-. vanje vseh elementov cene. Vr_.vsem tem bo treba urediti še T07°ri ^^Sih elementov ter s snr, Porabnikov storitev doseči sWtZum 0 obsegih in kvaliteti 7„u,..ev' Pri tem ne smemo po- habiti na to, da morajo biti de- lavci v vzdrževanju in proizvodnji v enakem družbenoekonomskem položaju glede na delo z družbenimi sredstvi, da jih povezujejo še druge pravice in dolžnosti ter da vzpostavljajo take odnose, kjer bo vsak udeležen v dohdku skladno z njegovim prispevkom k ustvarjenim dohodkom. Tak način dela mora prispevati k povečanju produktivnosti dela in s tem dohodka. Zaradi tega moramo uporabnikom in izvajalcem omogočiti neposredno izmenjavo in obveznost dajanja podatkov, pomembnih za družbenoekonomske odnose med njimi. Sedanji informacijski sistemi tega ne zagotavljajo. Iz povedanega sledi, da svobodna menjava dela ne spada samo na področje družbenih dejavnosti, temveč da jo lahko uporabljamo tudi v storitveni dejavnosti. Zaradi tega bo naša naloga v letošnjem in prihodnjem letu poglobljena razprava o področjih, na katerih lahko uvedemo to menjavo tudi v naši TOZD. Zavedamo se težav pri njenem uveljavljanju, obenem pa ugotavljamo, da je vrsta osnovnih podatkov za izračun posameznih normativov že na razpolago ter da so nenazadnje tudi naši letni programi dela orientirani v to smer. Marjan Arnold Maratonska razmišljanja 0 posodobitvi proizvodnega procesa TOZD pnevmatični stroji 2>v drugo leto se srečujemo z inten-darst obliko utrjevanja našega gospo-dtu.,Va- Vsi tokovi naše samoupravne pQtj ^ gredo v smeri stabilizacijskih i*Vn ®°?P°darske in negospodarske de- J dei *v?daj°č se gospodarskih težav so spreir ZP P S z razumevanjem rtaši h Putiko razvojnih možnosti v njih ružbi, kljub temu da je v zad-kesed a' bilo veliko izrečenih nje na račun kapacitativne proizvod-tiiv„; vrstile so se razprave, začenši na Tq V SOZD S2, pa vse do delavcev katL Je obrodilo sad razmišljanja, ^naprej. v informativnem FU- »otsl; JU št' 22/81 in 2/82, pod av-CA j? nagovora »SE VEDNO RDE- lifnim- •Z.A.PNEVMATIKO<< 2 raz- mislimi odpirata konfliktna razpotji!1*?. °. prosperiteti izdelkov, pre-. inozemskemu, predvsem pa trgu. tevki i 1 Pritiski in vedno večji za-getsko *t, . e na razmeroma veliko ener-ter oh 20 v domovini in izven nje nju nenehnem razmišljanju o odpira-Ptoi2 0Y‘b nahajališč črnega zlata smo didok * dolžni pravočasno oskrbeti tem 2 ustreznim kvalitetnim orod-°^eh čl 2ad°stnih količinah. Avtorja h ],0. tankov dobronamerno prikazuje-tttjuj • Bi p° organizacijskem — z ene dtUso’ ln količinskem asortimentu — z strani. Panka sta podala inspiracijo za Stal — 'ca naprej, njertj s°e Prispevka je pred razmišljanj; • ntotrno osvežiti z nekaterimi pojta i .Preteklosti, ki so še pred krat-Vne • v okviru TOZD, železarne J(ot !n S2 v izrednem zamahu. °stren *e 2nano, je železarna zaradi za-e gospodarske politike v domo- vini bila prisiljena spremeniti svoj pristop k izgradnji nove pravne enote, ki bi izključno posvetila svojo dejavnost v izgradnjo produkcijskih naprav, potrebnih za izvrševanje skupnega poslovanja v izdelavi in prodaji dogovorjenega pnevmatičnega orodja ter pripadajočih delov po licenci švedske firme Atlas Copco in delitvi produkcijskega programa ter menjave komponent in končnih izdelkov z isto firmo. Vsebina in oblika sodelovanja nam je znana, saj je prek javnih občil bilo dovolj podano, delavci v TO pa so bili sprotno v potankosti obveščeni. Razgovori o taki sodelavi na mednarodnem nivoju so bili razmeroma zamudni ali skoraj rečeno maratonski. Lastni razvoj je zaradi tega v krepkem zaostanku, zamujeno pa je težko nadoknaditi. Z velikim razumevanjem so delavci TOZD RPT pristopili k razmišljanju o takojšnjem pristopu h konstrukcijam nekaterih novih izdelkov, ki jih današnje tržišče potrebuje in želi. Iz celotnega aspekta bodočih razvojnih nalog na področju vrtalnih in razbijalnih strojev ter druge spremljajoče opreme smo se odločili, da bomo razvili in osvojili: — hidravlično vrtalno garnituro — HGVV — hidravlično vrtalno in rušilno kladivo — prenosno lafeto za vertikalno vrtanje — gibljiv mehanizem ter vodila za namestitev hidravličnih kladiv na gradbenih vozilih (bager, traktor ipd.) Pri tem smo že navezali stike z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami, proizvajalkami tovrstne opreme, ki je sestavni del kompletacije vrtalnih vozov. Tako že sodelujemo na podro- Razmerja čju razvoja z Rudarskim inštitutom iz Ljubljane, Geološkim zavodom iz Ljubljane, Strojno tovarno Trbovlje, Bel-tom iz Črnomlja, Gozdnim gospodarstvom iz Slovenj Gradca, Rikom in Ribnice, Hiposom iz Mute, Prvo petoletko iz Trstenika ter z drugimi gospodarskimi organizacijami. Tako Široko zastavljena akcija za prihodnji razvoj TO zahteva spremenjen pristop v organizacijskem smislu kot tudi angažiranje sredstev za nadaljnji tehnološki razvoj. Priprave za modernizacijo proizvodnih procesov so se že začele in so usmerjene na razvoj modemih tehnoloških postopkov. Razvoj samih kibernetskih procesov v svetu na področju ko-vinsko-predelovalne tehnike in uvajanje raČunalniško-krmiljenih obdelovalnih strojev je narekoval korenite spremembe tudi naših tehnoloških postopkov. Sistematično podrobno urejanje tehnoloških parametrov po metodi grupne tehnologije in računalniška obdelava tehnoloških, materialnih, časovnih in kapacitativnih podatkov sta vsekakor bistveno vplivala na sodobno, hitro in kvalitetno opremo delovnih sredstev. Zato smo se že lotili postopne izmenjave izrabljenih delovnih sredstev, saj je TOZD že sklenil ustrezne pogodbe z dobavitelji strojev, z nekaterimi pa je tik pred sklenitvijo ustreznih pogodb. Tako so že zaključene pogodbe za dobavo malih in srednjih revolver-skih stružnic, CNC stružnih centrov ter nekaj sodobnih frezalnih strojev. TO je pred sklenitvijo pogodbe za nakup brusilnih strojev površinskega in notranjega brušenja, večvretenskih vrtalnih garnitur ter drugih strojev, ki so v tehnološki verigi neobhodno potrebni. S tem še ni zaključen postopek pomladitve delovnih sredstev, temveč je to le začetek, kajti taka usmeritev, kot jo ima začrtano TO, potrebuje še vrsto dodatnih spremljajočih dejavnikov, ki jih ni moč zanemariti, temveč je potrebno veliko posluha in razumevanja (postopek raziglanja, posnemanje robov, broniranje ipd.), ki jih v tem trenutku v TO še ne poznamo, brez katerih pa s tovrstno proizvodnjo ne moremo naprej. Tudi ustrezna merilna orodja (aparati za določanje hrapavosti — RAVNIN) so v ozki zvezi s tovrstno proizvodnjo, ki izkazuje veliko preciznost in točnost proizvodov, ki so uvrščeni po stopnji zahtevnosti med izdelke z razmeroma visoko stopnjo fina-lizacije. Smotrno je dati poudarek in posvetiti večjo pozornost prostorskemu vprašanju ter vsestransko osvetliti režime dela. Razmere TO so delavcem v DO dobro znane, saj so že pred časom bili o njih temeljito seznanjeni bodisi prek samoupravnih teles ali prek sredstev javnega obveščanja, saj TO združuje svojo dejavnost na utesnjenih, za proizvodnjo neprimernih sedmih dislociranih mestih, kar je iz organizacijskih razlogov težko sprejemljivo, posebno, če tenko prisluhnemo željam in potrebam domačega nenasitnega trga po vedno večjem številu vrtalno-razbijalnih garnitur, prepotrebnih domačih rudo-kopom. Sedanje in prihodnje potrebe po tovrstnih orodjih nam dajejo snov za razmišljanje, ali se naša družba zaveda, kaj pomeni stagnacija proizvodnje tega blaga, ali izdelki, ki jih delavci nudijo domačemu trgu, in substitut uvoznih artiklov, katerih uporabniki se že danes oskrbujejo in jih plačujejo s prepotrebnimi konvertibilnimi valutami. Ne smemo zanemariti dejstva, da nekateri jugoslovanski gospodarstveniki razmišljajo nekoliko drugače, kar nam nazorno pove članek dopisnika Večera iz marca 1982, ko govori o izgradnji kapacitet za izdelavo gumijastih niti, katerega v celoti citiram: »SKUPNI INTERES... Dvajset jugoslovanskih predstavnikov pozamenterijske industrije je sklenilo, da podpišejo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo nove tovarne gumijastih niti v Di-mitrovgradu. Analize so pokazale, da od 750 ton teh vlaken, kolikor jih potrebuje jugoslovanska industrija, le 2()0 ton proizvajajo domači proizvajalci, kar 550 ton pa jih kupujemo na konvertibilnem tržišču v tujini.« Iz vsebine članka je razvidno, da strokovni krogi razmišljajo, kako zgraditi kapacitete doma, da bodo uvozne potrebe nadomestili z domačimi. Postavlja se vprašanje, kako pa razmišljamo delavci v železarni Ravne, ki smo edini proizvajalci take gradbene in rudarske opreme v domovini, s tem da po nam že znanih podatkih pokri- vamo naše gospodarstvo samo v višini 10% potreb. Ali se še nismo vprašali, kdaj bomo pristopili k resnemu razmišljanju pokrivanja tržnih potreb proizvodov za odkop rudnih bogastev, ali bomo še dolgo opazovali, kako se bohotijo zunanji konkurenčni proizvajalci na našem trgu, ali ne bi devizna sredstva, ki jih odvajamo za nakup teh komponent, uporabili v druge prepotrebne namene našega gospodarstva? Navsezadnje je treba dati poudarek razširitvi spornih kapacitet, ki bodo omogočile dodatno zaposlitev ženskam, ki v občinskem merilu nastopa kot akutni problem. S prispevkom sem želel javno seznaniti o konkurenčnem razmišljanju tistih teles, ki o razvojnih posegih zno- Študij dela, predvsem njegovo normiranje kot del oblikovanja organizacije dela, ima ogromen pomen za povečanje produktivnosti dela, zmanjšanje stroškov poslovanja, kar vpliva na našo ekonomsko stabilizacijo in s tem prispeva k lažjemu vključevanju delitve dela in konkuriranju na tujih tržiščih. Osnovni cilji študija dela so usmerjeni v to, da pomagajo z racionalno organizacijo v tozdih odkrivati rezerve delovnega časa, določati časovne norme, večati produktivnost dela, zmanjšati napor, povečati zaupanje in sigurnost pri delu, zmanjšati stroške poslovanja in olajšati upravljanje v proizvodnjah. Znano je, da se vse rezerve v neki proizvodnji delijo na tri kategorije, ki so: — rezerve samega dela — rezerve osnovnih sredstev — rezerve predmetov dela. Študij dela se ukvarja z raziskovanjem vseh treh rezerv, posebno rezerv samega dela. Tako omogoča široke možnosti za analiziranje in normiranje raznovrstnih del in nalog. Po izvršeni analizi snemanih časov se izračunajo tehnične norme in se nakaže možnost za izboljšanje obstoječih metod dela. Študij dela se deli na dva osnovna dela: — racionalizacijo ali poenostavljanje dela s standardizacijo in — tehnično normiranje. Oba dela sta zelo pomembna in se med seboj dopolnjujeta v eno povezano celoto v poslovanju TOZD. Norma kot organizacijski faktor v poslovanju in upravljanju TOZD Vsaka temeljna organizacija pripravlja precej planov in se ukvarja še z drugimi delovnimi aktivnostmi z namenom, da bi pospešila poslovanje, in to: — izdelava planov proizvodnje po asortimentih in količinah ter termini-ranje tehnoloških procesov dela — planiranje razvoja in uvajanje nove proizvodnje — planiranje stroškov proizvodnje in poslovanje v celoti — planiranje delovne sile — planiranje rokov izdelave posameznih proizvodov — planiranje in dopolnjevanje sistema delitve OD in nagrajevanje po delu itd. traj naše DO in širše družbe, tako razmišljajo. Prispevek, navedene vsebine želi osvetliti sedanje kazalce stanja proizvodov pnevmatičnih in jutri hidravličnih orodij in postaviti vprašanje pred ožjo in širšo javnostjo, ali se bomo vklopili v tokove gospodarskih potreb na zmernem nivoju, ali se bomo spustili v bitko za znižanje deviznih odlivov iz federacije zaradi nakupov tega blaga, ali bomo podprli bitko za smotrno in večje pridobivanje trdih goriv ter ostalega rudnega bogastva, in navsezadnje, ali bomo že enkrat pristopili k nudenju delovnega standarda delavcu v tej TO. Jože Grzina, ravnatelj TOZD pnevmatični stroji Osnova vseh navedenih aktivnosti in še drugih so pravilno določene tehnične norme. S pravilnim snemanjem časa, posebno dodatnega časa, se ugotavljajo vsa trajanja delovnega časa v delovnem dnevu in se elementi časa razvrščajo po kategorijah delovnega časa. S pomočjo bilance delovnega časa je mogoče zavzeti razne organizacijske posege, da se prevelike izgube uredijo na najmanjšo mejo. Norma kot psihološki faktor Študij dela, predvsem njegovo normiranje, se lahko uveljavlja na vseh področjih organiziranega dela. Znano je, da se z normiranjem dela lahko ukvarjajo samo strokovnjaki, ki dobro poznajo tehnološki proces in so šli skozi specialne tečaje — seminarje ali redno študirali študij dela in ki imajo interes za to delo. Analitiki ali tehnologi za študij dela morajo poleg tehničnega znanja za opravljanje svojega dela znati vzpostaviti z delavci pravilne odnose. Kajti od delavca se ne more zahtevati samo učinek dela, ampak je treba upoštevati: — njegovo pomembno vlogo v procesu dela — pravilni pristop do njega — pravilno ocenjevanje njegovih rezultatov dela in — pravilno nagrajevanje njegovega dela. Vsa dela in naloge, ki se normirajo, morajo biti razumljiva, da ne pride pri delavcih do nepotrebnega prerekanja. Kolikor so vsi dejavniki normiranja dela pravilno določeni, se doseže zaupanje tehnologa za študij dela do delavca in s tem delavci sprejemajo nove iniciative v zvezi z normiranjem. Zaradi tega študij dela, predvsem pravilno določanje norm, izboljšuje medsebojne odnose. Če so norme pravilno določene in če je delavcem dostopna (dana na vpogled) analitična dokumentacija, se zaupanje delavcev do dela poveča. S pravilnim normiranjem se odstranijo težnje po previsokih zaslužkih pri delavcih, ki manj in slabše delajo, kar ustvarja slabe odnose med delavci, ki boljše delajo. Dosežemo torej, da boljši delavci zaslužijo več od ostalih. Pravilno določene tehnične norme z upoštevanjem dodatnih časov prispevajo k humanizaciji dela. Zelo dobro s psihološkega vidika deluje na' delavce, ker vedo, da se jim vsa pomožna dela in odmori za počitek, monotonijo in za fiziološke potrebe upoštevajo v normi. Norma kot ekonomski faktor Od mnogih koristi, ki jih imamo od norme, je ekonomski faktor najvažnejši, in sicer: — Družbena korist od pravilno določenih norm je večnamenska. Norma omogoča poleg drugega, da se ustvari večji obseg proizvodnje, ker se istočasno poveča produktivnost dela in dohodek TOZD. S povečanjem proizvodnje se manjšajo fiksni stroški proizvodnje in stroški prodajne režije, ker % večji obseg proizvodnje plasira na tržišče. — Individualna korist vsakega delavca^ od pravilno postavljene norme se odraza v osebnem dohodku pri delavcih, ki dobro delajo, da še več zaslužijo. Pogoji za uspešno uvajanje tehničnih norm Znano je, da analitiki oz. tehnologi, ki delajo na snemanju, pri izračunavanju in standardiziranju norm, potrebujejo še ostale osnovne pogoje: — Odnos vodstva TOZD in družbenopolitičnih organizacij do dejavnosti študija dela, da to področje postane neposredno obnašanje teh organov in da gre za trajno nalogo. Istočasno je treba imeti v mislih, da je to zelo vsebinsko in strokovno delo, ki sega v mnoge že omenjene discipline. Po drugi strani je to delo, ki najbolj direktno vpliva na osebne dohodke delavcev, kjer je vsak najbolj občutljiv. — Usposabljanje in izbor kadra za študij dela je bistvenega pomena za doseganje zaželenega uspeha. Vsi delavci, ki delajo na področju študija dela oz. na normiranju dela, morajo izpolnjevati določene pogoje, ki so: — specializacija ali redno šolanje s področja študija dela — dobro poznavanje tehnološkega procesa proizvodnje oz. dejavnosti, kjer se izvaja študij dela — smisel za sistematično zbiranje, urejanje in analiziranje zbranih podatkov — smisel za organizacijo dela — samoiniciativnost in pravilno razvita samokritičnost — smisel za sodelovanje, objektivnost in pripravljenost za pomoč drugim in — dobra ocenitev izvršenega dela. — Izbor naloge za študij dela je ze-lo pomemben, predvsem zaradi prioritete v tozdu, tako da se rešuje tista naloga, ki daje v tozdu največji učinek. — Informiranost delavcev in vodstva o dejavnostih na področju študija dela. Predvsem morajo biti neposredni ® vodstveni delavci v tozdih seznanjen1 s tem, kaj prinašajo tehnične norme njim in širši družbi. Predvsem je treba upoštevati način vrednotenja delavcev, ki delajo na področju Študija dela, kajti iz vsega povedanega je vM' no, da je to zelo strokovno in odg0-vorno delo. Po drugi strani pa je ug0-tovljeno, da na tem področju dela m9' lo delavcev s primerno strokovno 1211 brazbo. Zato obstajajo razlogi,_ zarae katerih je na področju študija de takšno stanje, predvsem na podred, normiranja. Gleda se na delavce, opravljajo študij dela, kot da oni ločajo višino OD oz. »režejo kruh o lavcem«. Pogostokrat ti delavci nima! opore organov upravljanja in vodeB) ’ Zaradi tega in drugih omenjen vzrokov se strokovnjaki, posebno P inženirji za org. dela, neradi odloča) za področje študija dela. Zaradi narave in funkcije dela 113 področju študija dela je priporočljjv > da bi delovala enotna služba v V' ki bi urejala čase izdelave in jih sta dardizirala. S tem pa bi se prepj^ vplivi želj posameznikov v tozdih-druge strani pa bi se lažje realizma načelo enotnosti določanja in upofa v j delovnih norm, kar bi se odrazilo rednejših učinkih med tozdi. Aleksander Ristič, ing. org. ^ Kršitve in nezakonitosti v železarni Ravne v letu 1981 Lani je bila objavljena prva analiza kršitev in nezakonitosti v naši DO za leto 1980. Zato je letošnji prikaz kršitev in nezakonitosti izdelan v primerjavi z letom 1980, ko smo prvič začeli sistematično beležiti vrsto kršitev, njihov obseg in se vprašali tudi po vzrokih. Takšna analiza ne sme biti zaradi prikaza samega, ampak naj služi za razmislek, predvsem pa za ukrepanje vsakemu posamezniku, vodilnim in vodstvenim delavcem v sredinah, kjer se kršitve in nezakonitosti pojavljajo. Pojavne oblike Pojavne oblike kršitev in nezakonitosti v naši DO so enake kot v prejšnjih letih. Pri tem naj ne moti dejstvo, da prikaz vsebuje tudi spore s poslovnimi partnerji. Tudi tu gre za kršitve, in sicer za kršitve dobrih poslovnih običajev, nemalokdaj pa tudi kogentno določenih zakonskih predpisov. Načini reševanja so še vedno represivni, oblastveni in nič kaj samoupravni. Z ustavo, ZZD in zakonom o samoupravnih sodiščih je že dana možnost za samoupravno reševanje spornih razmerij, nastalih iz kršitev poslovnih in samoupravnih razmerij. Status- no je arbitraži dana možnost nja že s sedanjim sporazumom o Z? žitvi v DO. Ta določila o not ran J1,, bitraži, njeni pristojnosti so že doP^ njena in precizirana z osnutkom upravnega sporazuma. Sestavljen_ie .j. di osnutek pravilnika o notranji a traži. . j, Med nas še ni prodrlo spoznanje« je umazano perilo treba oprati d o Številke o sporih in njihova vscD to potrjujejo. — Spori iz družbenoekonomski drugih samoupravnih odnosov Pre dišči združenega dela: ^ — v letu 1981 je bilo pred ravnavanih 97 zahtevkov, na ak tj strani 88 (90,82%), na pasivnie (9,2 %). V primerjavi z letom Pr Loto dvakrat več. V glavnem gre ZZ A, večanje števila zahtevkov za P' eg> pavšalne odškodnine. Od c ?^lP števila obravnavanih zadev pred p. je bilo zoper naše tozde oz. del- s jO nosti uperjenih 9 zahtevkov aP manj kot prejšnje leto. m? Dva primera sta, ko je bila z ^ vana odškodnina zoper jeklolivajV ^ tozd RPT. Leto prej je bilo jak1 pl htevkov 6. Seveda pa zmanjša11) J Pomen tehničnega normiranja dela za ustvarjanje ekonomske stabilizacije v TOZD uvedbe pavšalne odškodnine bo dosežen, če se bodo določila pravilnika uporabljala dosledno za vse primere in za vsakogar, ki jih krši, od poslovodnega pa do nekvalificiranega delavca. Trije primeri zahtevkov temeljnih organizacij (PII, SGV in armature) so bili za izpraznitev stanovanj. V dveh primerih postopek še teče, v enem pa je sodišče že odločilo, da se zahtevku ugodi. Kot je videti, pretežni del zahtevkov na aktivni strani odpade na zahtevke za plačilo pavšalne odškodnine. Porast v primerjavi z letom 1980 je izredno velik. V letošnjem letu kaže podobno. V prihodnje bo na tem področju treba napraviti strokovno analizo o učinkih pavšalne odškodnine oziroma kakšno novo kvaliteto pri spoštovanju delovnih obveznosti je prinesla, in prihodnje leto, ko bosta od uvedbe pavšalne odškodnine pretekli dve leti, bo pravi čas za to. (Povzeto iz poročila vodje pravne službe Draga Mežnarja; nadaljevanje v prihodnji številki) O DELU DISCIPLINSKE KOMISIJE »Stopnice« e> da je bilo zato delovnih nezgod £a*nh gre le za to, da se delavci obra-Jo direktno na svoj tozd ali zavaro- valni, navc CP za sklenitev izvensodne porav-"/ >n ne zahtevajo odškodnine prek itoA Nckai primerov pa je takih, konč ^enie Pr‘ oškodovancih še ni Zahtevkov iz delovnega razmerja je iqo7rneriavi z letom prej manj, v letu treh S° k'** ^ (prej 7) pa še iz teh čev primerov je videti, da so delav-dišč ,ve za varstvo pravic pr?d so-evj ,erri bile neutemeljene. 2al pa ni Pred!?6’ k°hk° teh zahtev se rešuje j? .“Savskimi sveti po tozdih. toČ'6,StV? ie> imamo na tem podpri« reševan)a zadev s strokovnim Pio om> zakonitim delovanjem in sadiko r>em nioupravnim reševanjem spornih zadev tožne varstva možnosti, da delavcem v nobe-Prtmeru ne bo potrebno zahtevati dela imeli pravic pred sodišči združenega , -p smo tri primere zahtevkov s Ra i L a varstva pravic zaradi osebne-to -°. rika — število je enako kot le-preI, ni pa znano število zahtevkov, btev°uSe °bravnavali interno. En za-t02.ek za priznanje avtorstva zoper lle ivPT. To je prvi primer tovrst-ltu -Zahtevka, zadeva je še v postop-no' . aradi pomena inventivne dejav-aj 1 bomo morali paziti, da bodo takš-sPttT°r* rešljivi v zadovoljstvo obeh ji strani že v delovni organizaciji ? scm zaradi moralnega učinka PiePh0’ ker so postopki v takih pri-nesprejemljivo dolgi. •nivfjtembe vredno je pa dejstvo, da skih Zahtevkov s področja stanovanj- t* n V m 1 — — t-- . — 1 . razmerij in da v nobenem primeru PjjJ i ~ “ avuju piiaiujiiuaiju m umc* ljan- uzbeni pravobranilec samouprav-Ptik ? številčnega in strukturalnega tujk®2? je torej razbrati pozitivne pre-konit zmanjševanju kršitev in neza-I'°msk'u na P^ročju družbenoeko-Takž tn samoupravnih odnosov. dojgCr* Padec bi si želeli tudi v bo-Ptavi’ a ne .zmo, da se delavci svojih biJo C ne zavedali, ali da jim ne bi ali gOInoB9eeno varstvo pravic v enaki tnanie Večji meri, ampak zaradi spo-v ^ l3’ da do kršitev in nezakonitosti e tJV.-cp mcri sploh ne prihaja več, Poti 2e’ d/1 se rešijo po samoupravni v sredini, kjer so se pojavili. daj^Tevki temeljnih organizacij in soa:vvnm skupnosti zoper delavce pred ^ cm združenega dela Zadev Ce^otncBa števila obravnavanih de]a 97 pred sodiščem združenega vloži] so jih tozdi oz. del. skupnosti tib> e zoper svoje delavce v 68 prime-5)5o,Primerjavi z letom prej je to za /o več. ?kladu s svojo pristojnostjo ni ukre- 85 zahtevkov se nanaša na plačilo pavšalne odškodnine na podlagi dokončne odločbe disciplinske komisije in zaradi njene neizpolnitve. — V 26 primerih so delavci takoj po vložitvi predloga pred sodiščem svojo obveznost poravnali in je bil postopek ustavljen. — V 24 primerih je bila pred sodiščem na prvi stopnji ugotovljena pravilnost postopka znotraj delovne organizacije. — Vil primerih delavci niso plačali niti po pravnomočnosti odločbe sodišča in je bilo potrebno vložiti izvršbo na njihov osebni dohodek, na druge dohodke ali premično premoženje. — V 21 primerih je zahtevek vložen pred sodiščem, vendar postopek še teče in sodišče še ni odločilo. — V 3 primerih smo zahtevek za plačilo pavšalne odškodnine umaknili, ker v disciplinskem postopku ugotovljena odgovornost delavca ni bila utemeljena v taki meri, da bi jo lahko dokazovali pred sodiščem. Višina pavšalne odškodnine, ki so jo tozdi in delovne skupnosti uveljavljale pred sodiščem, je segala od 91,60 do 2607,60 din. Vprašljivi so predvsem ti najnižji zneski pod 100 din, saj so v teh primerih stroški postopka tako znotraj delovne organizacije, še posebej pa pred sodišči znatno višji. Vendar ne smemo gledati na pavšalno odškodnino samo s tega vidika, ampak tudi s stališča njene preventivne in vzgojne funkcije. Sicer se je pa v letošnjem letu pavšalna odškodnina v poprečju povečala za 60 %. Največ zahtevkov za plačilo pavšalne odškodnine pred sodiščem je vložila jeklarna — 27, sledijo valjarna — 14, vzmetarna — 12, kovačnica — 11, jeklolivarna — 6, podrugod pa je število manjše. Vseh zahtevkov pavšalnih odškodnin in že plačanih izvensodno je bilo 351. Tako je skupno jeklarna zahtevala pavšalne odškodnine v 128 primerih, valjarna v 63, vzmetarna v 30 itd. Odškodninska odgovornost in s tem plačilo pavšalne odškodnine se je zahtevalo v glavnem zaradi zamujanja na delo, predčasnega odhajanja z dela, neopravičenega izostanka in samovoljne prekinitve delovnega razmerja. Zamisliti se velja ob dejstvu, da je zelo malo predlogov prihajalo iz delovnih skupnosti in temeljnih organizacij skupnih dejavnosti. To pa gotovo ne zato, ker tam omenjenih kršitev ne bi bilo. Se več, navedemo lahko, da je spekter možnih kršitev v teh sredinah lahko celo večji (škodljive poslovne odločitve, neizvrševanje oz. slabo izvrševanje medsebojnih uslug ...). Namen Rad bi napisal nekaj o naši disciplinski komisiji. K temu so me spodbudili članki o njenem delu, a to sem tudi sam dvakrat občutil v zelo kratkem presledku. Če prelistaš stare Fužinarje in bereš o delu disciplinske komisije, takoj zbode v oči struktura kaznovanih. Marsikdo je to že opazil. Kaznovani so večinoma delavci iz neposredne proizvodnje ali pa, bolj po naše rečeno, delavci, ki opravljajo fizično ali strojno delo do 10. grupe. V vsem obdobju, kar prebiram te vrstice, sem zasledil le enega preddelavca. Druge strukture zaposlenih v železarni (tudi ženske štejem zraven) še nisem zasledil. (Naj mi komisija oprosti, če sem slučajno spregledal katerega.) Posebej pogrešam kakšnega (ali kakšno) uslužbenko iz naših pisarn. Je tam RES tak red? Kdo le potem kupuje v Nami zjutraj med delovnim časom, koga vse srečaš med delovnim časom v točilnici? V tej disciplinski rubriki pa od teh delavcev še nobenega nisem zasledil. Ne bi se rad preveč oddaljil od svoje teme, me je pač zaneslo. Od tozdov in del. skupnosti naprej, kjer prijavljajo kršitelje, bomo morali začeti stvari spreminjati, saj menda ne bomo preimenovali komisije v »disciplinsko komisijo neposrednih proizvajalcev do 10. SSD« — ? Sedaj pa še nekaj o delu te komisije. Nobenemu ni vseeno, če mora na zagovor. Tudi meni ni bilo. Stopiš v to, marsikdaj prekleto sobo v kleti upravne zgradbe. Počutiš se kot na sodišču (tam še nisem bil). Sprišujejo te, te ocenjujejo (v njihovih očeh in mislih si že vnaprej obsojen, za kar te bremenijo). Ti si obsojenec in moraš SAM dokazovati svojo pravico. Mislim pa, da bi komisija tebi morala dokazovati krivdo. Disciplinska komisija povabi proti delavcu priče, delavec pa je na komisiji čisto sam, brez strokovnega nasveta, ki bi mu pomagal, brez prič, ki bi rekle kaj v njegovo dobro. Prepuščen je sebi, svojemu jeziku in iznajdljivosti. To pa tako nič ne pomaga, ko sedeš pred komisijo po nočnem »šihtu«, zaspan, utrujen. Namesto da bi šel spat, greš na brezsmiselni zagovor, že naprej obsojen, komisija pa le malo upošteva tvoje nerodne zagovore. Tak zagovor in čakanje se lahko zavleče do dve uri. Zavedam se, da je delo disciplinske komisije težavno, nikakor ne prijetno. Hotel sem povedati le to, da ima na sodišču vsak obtoženi svojega branilca, ki je vešč svoje stroke enako kot tožilec. Tam torej je neko ravnotežje — poskusimo kaj podobnega vzpostaviti tudi pri nas, da ne bo prevladal občutek obsojenosti vnaprej, ampak da bo pogovor o prekršku potekal z več razumevanja za delavca. Saj, »kdor dela, tudi greši.« Herman Čepelnik DISCIPLINSKA KOMISIJA DELA PO SAMOUPRAVNO SPREJETEM PRAVILNIKU Pred dobrim letom dni smo se v železarni odločili, da bomo mesečno objavljali imena kršiteljev delovne obveznosti, pa tudi imena vseh, ki jih komisija obravnava zaradi ugotovitev pavšalne odškodnine. Dvakrat letno smo v službi pripravili tudi statistično poročilo o delu komisije, vse v smislu temeljitega obveščanja in sprejemanja povratnih pripomb na naše delo. Prvi se je oglasil s svojim člankom tov. Čepelnik iz TOZD RO Prevalje. Res je verjetno nekoliko prizadet tudi zato, ker je bil dvakrat obravnavan na komisiji, vendar so njegove ugotovitve in razmišljanja dokaj površna. Ze če bi polistal po Pravilniku o obveznostih in odgovornostih, bi lahko marsikaj sam razčistil in bi tudi »kritičnost« z njegove strani lahko odpadla. Glede navedb pa tako: tudi sami v službi ugotavljamo, da je večina prijavljenih iz neposredne proizvodnje in na to tudi v svojih analizah opozarjamo. Niso pa sami taki, kot to navaja tov. Čepelnik. Tudi iz delovnih skupnosti je bilo nekaj sodelavcev v postopku in med njimi so bile tudi ženske. Točno število lahko dobi tov. Čepelnik, če se oglasi v službi. Glede dela disciplinske komisije pa je postopek natančno napisan v VIII. poglavju pravilnika. Komisija dela po pravilniku in lahko rečemo, da pač v ničemer ne kaže delo v »kleti« na dela na sodiščih, saj že sama »okrogla« miza kaže na to, da se poskušamo samoupravno, tovariško in v okviru pravilnika prebiti do materialne resnice. Kadar delavec meni, da komisija ni odločala v skladu s pravilnikom, lahko na izrečeni sklep ugovarja. O tem pa govori X. poglavje pravilnika. Se o pravici zastopanja delavca je pisano v članku. O tem obširno govori 22. člen pravilnika in to pravico bi delavec lahko tudi izkoristil. Ce je ni, zato ne more kriviti disciplinske komisije. Ob koncu bi še pripomnili: zadovoljni smo, da se zadeva premika, da delavci razmišljajo o našem delu. Vendar naj bo tako razmišljanje tudi konkretno. Zaključili bi samo z mislijo predsednika sodišča ZD iz Maribora tov. A. Šifrerja, ki je ob obravnavi na Ravnah povedal, »da smo Razstavo, ki nosi naslov Delavsko gibanje v Mežiški dolini, smo postavili v čast kongresov Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije ter v spomin tistih generacij revolucionarjev in komunistov, ki so delovali v naših krajih med votjnama ter med NOB in revolucijo. Pomen njihovega dela je presegel krajevne meje in so nekatera njihova dejanja dobila jugoslovansko, včasih pa tudi evropsko razsežnost. Razstava je razdeljena na pet poglavij, da bi bila bolj pregledna. Prvi del je uvoden, kjer s slikami in dokumenti opozarja, da je delavsko gibanje pri nas sestavni del delavskega gibanja v slovenskem, jugoslovanskem in evropskem prostoru. Drugi del, ki ima naslov Prevratni dnevi novembra 1918, kaže, da je oktobrska revolucija prelomnica tudi za slovensko ljudstvo. Razstavljeni dokumenti govorijo o naslednjem: 1. O taboru v Šentjanu pri Dravogradu 7. aprila 1918 2. O stavki v Mežici, ki se je pričela 26. junija 1918 3. O delavskih nemirih v Mežiški dolini prve dni novembra 1918 4. O nastopu Franja Malgaja, o bojih za Koroško in o plebiscitu Tretje poglavje govori o nastanku in delu prve partijske organizacije v Mežiški dolini, ki je nastala na Ravnah 1. maja 1920. leta. Za ustanovitelja veljata Lovro Kuhar-Prežihov Voranc in Viktor Koleša iz Ljubljane. Takrat je Voranc prvič nastopil javno kot politični delavec na številnih zborovanjih po naših krajih in v takratnem delavskem časopisju. Aktivno je posegel tudi v predplebiscitni boj na Koroškem ter delal v sindikatu in bil med ustanovitelji delavskega kulturnega društva Svoboda. Prav tako so se komunisti spopadli na volitvah v konstituanto in postali tretji najmočnejši po številu glasov na območju Mežiške doline in Dravograda. slabi samoupravljalci vsi, ki se nočemo seznaniti s samoupravnimi akti, ki zadevajo naše delo.« Med temi akti je tudi pravilnik o obveznostih in odgovornostih, ki smo ga delavci vsake TOZD in delovne skupnosti demokratično sprejemali na zborih, potrdili pa so ga delavski sveti. Disciplinska komisija obravnava primere, ki jih kot predloge dostavijo predlagatelji. Predlagati uvedbo postopka pa ima pravico vsak delavec, zato tudi za disciplinske postopke velja načelo: »Brez tožnika ni sodnika.« Za pravno službo: Sonja Slemnik Četrti del z naslovom KPJ v ilegali 1921—1930 poskuša prikazati delavsko gibanje v celoti. Namreč v tem času težkega dela v ilegali je komunistom predvsem na Ravnah uspelo prodreti v vse dovoljene delavske organizacije, ki so bile v rokah socialistov. Dokumenti opozarjajo na sindikate ali strokovne organizacije. Ravenska Zveza kovinskih delavcev Jugoslavije je bila povsem v rokah komunistov. Poleg teh organizacij, ki so se bojevale le za materialni položaj delavcev, so bile pomembne Svobode, v katerih je teklo intenzivno kulturno in športno življenje. Nič manj ni bil pomemben politični boj ob volitvah, ko so socialisti skupaj s komunisti večkrat zabeležili vidne volilne uspehe. Pomembna zmaga delavcev je bila v Mežici leta 1926, kjer so socialistični občinski odborniki pod vodstvom Vinka Moderndorferja izbojevali meščansko šolo in vodovod. Na Ravnah je v tem času sicer bila občina v rokah komunistov, toda tega niso mogli prav izkoristiti. Največjo zmago so si zagotovili 1927. leta na oblastnih volitvah, ko so delavci pod vplivom komunistov nastopili z enotno listo in dosegli drugo mesto za Slovensko ljudsko stranko (klerikalci). V času od 1921. do 1930. leta je ravenska partijska organizacija pod vodstvom Prežihovega Voranca dosegla vrh svojega delovanja. To je ponazorjeno s fotografskim gradivom. Naj večji uspehi so bili tile: 1. Organizirali so tajne prehode prek državne meje, kjer je tekla pošta v obeh smereh za celotno jugoslovansko partijo. Prenašali so po njih velike količine partijske literature iz inozemstva, po njih so varno vodili partijske funkcionarje in preganjance vseh balkanskih partij vse do leta 1930. 2. Organizirali so II. in III. kongres SKOJ v Kefrovem mlinu leta 1923 oz. 1926. 3. Leta 1926 so organizirali partijsko okrožje Sever, ki je segalo do Maribora in Celja; vodstvo je dejansko bilo v rokah ravenskih komunistov. Skupina razstavljenih dokumentov nas opozarja, da je maja leta 1930 policija odkrila ravensko organizacijo. Velik del komunistov in tudi drugih osumljenih ljudi so zaprli in jih obsodili na dolga leta robije, del se jih je umaknil v inozemstvo in so nadaljevali svoj boj v pregnanstvu po Evropi in SZ. Nekateri naši komunisti so se uveljavili kot pomembni borci v evropskem komunističnem gibanju. Prežihov Voranc je npr. imel pomembne zadolžitve pri Kominterni in v tem času je postal eden najpomembnejših Titovih sodelavcev. Ivan Kokal in Jože Dihpol sta se udeležila španske državljanske vojne kot borca mednarodnih brigad. V petem delu razstave, ki obsega čas od 1930 do 1941, nekaj dokumentov opozarja na veliko brezposelnost in bedo delavcev, zlasti po propadu leškega rudnika. To je tudi obdobje, ko so se delavci tudi v naših krajih bojevali za kolektivne pogodbe in spoštovanje delavske zakonodaje, ki so jo ignorirali podjetniki in oblasti. V tem času so bili zelo dejavni sindikati, na Ravnah podružnica Zveze kovinskih delavcev Jugoslavije, v Mežici in Črni pa Zveza rudarjev Jugoslavije. Prav tako so bila dejavna delavska kulturna društva Svobode na Ravnah in Prevaljah, v Mežici in Črni, ki pa so morala po uvedbi šestoja-nuarske diktature opustiti športno delovanje. To je prevzel Sokol, ki je postal režimska organi- obCinske nagrade IN PRIZNANJA Skupščina občine Ravne bo na slavnostni seji ob letošnjem ot)' činskem prazniku, ki bo v nede* ljo, 16. maja, ob 10. uri v Titovem domu na Ravnah, podelila leto8-nje občinske nagrade in prizn*' n ja. Nagrade bodo prejeli: Rudi Vrčkovnik iz Mežice, FlUP Jelen z Leš in Marija Štruc i* Kotelj. Priznanja bodo prejeli: krajev ni odbor ZZB NOV Črna, taborniški odred Koroških jelkarjev Ravne, MPZ Vres, DPD Svobod« Prevalje, in pionirski odred OS Prežihovega Voranca z Raven. F.B- rasla sovražna dejavnost domačij nemčurjev in njih zaslepljen*11 simpatizerjev. Na to opozarja*8 dva dokumenta. Najbolj energično se je fašistični nevarnos*1 od znotraj in od zunaj uprla par' tija. Odraz tega so bili narodn®' obrambni tabori naprednih š*u' dentov v naših obmejnih in sir°' mašnih krajih. Istočasno pa so 58 jugoslovanski komunisti že b°. jevali v Španiji kot prostovoU0 proti fašizmu; iz naših krajeV Ivan Kokal in Jože Dihpol. Na koncu je nameščeno 1°*°^ grafsko gradivo o najbolj aktitf' nih komunistih, ki so bili tak01 po okupaciji jedro odporni^1 skupin in so kmalu postali žr*v^ okupatorjevega nasilja. Naj oihe nimo Jakoba Logarja, Fraac Lepka, Jožeta Kneza, Fral»C Sterna, Henrika Zagernika in več bi jih lahko našteli. Upamo, da je iz razstavljen^ gradiva vidno dejstvo, da je 13 naprednih delavcev, predvs®1; pa komunistov med vojnama . priprava na NOB in revolucij Razstava je stalna in bo odpr y vsak dan od 9. do 13. ure, po t° ' kih in petkih pa tudi od 14-17. ure. Alojz Krivograd Ob otvoritvi razstave zacija. Višek so Svobode dosegle z zletom v Celje 7. julija 1935, ki so se ga svobodaši iz Mežiške doline udeležili množično. Ker se je tu manifestirala enotnost delavskega razreda in ker so za njo bili komunisti, so jih oblasti razpustile. Dokumenti dalje opozarjajo, da so delavci že drugo leto 1936 ustanovili društva Vzajemnost, kjer so se močno uveljavljali komunisti in njih simpatizerji. V letih 1931/1932 se je obnovila partijska organizacija na Ravnah in še nove so nastajale v Mežici in na Prevaljah. V tem času sta se komunistom pridružila vidna delavska voditelja Vinko Mo-derndorfer in Karel Doberšek. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je v naših krajih močno na- Razstava o delavskem gibanju v Mežiški dolini v Delavskem muzeju na Ravnah (Odprta 16. aprila 1982) J glasilo mladih delavcev železarne ravne Priloga informativnega fužinarja Ravne na Koroškem, 15. maja 1982 Št. 5 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev ln Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« ■ •X 1 u l ■ ';:1 ;; : | ' • •• ; KS 00 ZSMS železarne Ravne Vsem mladim najlepše čestitke ob mesecu mladosti Seminar vodij cenfrov za obveščanje in propagando Od 2. do 4. aprila je potekal v Lipnici seminar za urednike glasil OK ZSM in dopisnike lokalnega ter mladinskega tiska v Sloveniji. Seminar je pripravil Center za obveščanje in propagando pri RK ZSMS, bil pa je hkrati nekakšen zaključek vseh tistih regijskih seminarjev, ki so potekali vse do marca. Tako smo se lahko v dneh seminarja ponovno prepričali, da ocena s teh posvetov po regijah veljajo. Enako pa velja tudi, da Zveza socialistične mladine mnogokrat ni sposobna mobilizirati mladih v razreševanju njihovih problemov ter interesov, to pa je hkrati povezano tudi s tem, kako mlade informiramo o problemih, ki nastajajo, in o prizadevanjih mladinske organizacije pri tem. Naravnost nerazumljivo je torej, kako je mogoče, da v več kot polovici OK ZSMS niso našli možnosti, da bi na seminar poslali vsaj enega mladinca ali mladinko, ki bi potem pridobljeno znanje ne samo prinesel, ampak ga tudi uporabil pri urejanju predkongresnih številk občinskih glasil ter pri dopisovanju v različna sredstva javnega obveščanja. Verjetno si takšnega odnosa do informiranja v času priprav ne bi smeli dovoliti, še posebej ne zategadelj, ker so se vsi predavatelji in ude-deleženci ustnega časopisa in okrogle mize nadejali zares polnoštevilčne udeležbe mladih novinarjev. Nekatere OK ZSMS so zatajile, vseeno pa lahko rečemo, da je seminar uspel. Seveda, uspehe takšnih oblik izobraževanja je zmeraj možno preverjati le v praksi, v delu osnovnih sredin. Tudi preizkušnje tega, kako in koliko bomo pridobljeno znanje znali vnovčiti, morajo biti nekakšno vodilo, usmerjevalec. Tega pa ni bilo tako malo, vsaj po aktualnosti in pestrosti tem in predavanj sodeč ne. Toliko težav in problemov iz najrazličnejših občin in okolij je bilo povedanih, da človeku ob spoznanju, češ tudi oni imajo težave, splahni malodušje in nasprotno od tega vliva voljo riniti, vztrajati in se boriti. Škoda, da okrogla miza z novinarji najrazličnejših slovenskih medijev ni dosegla prvotnega namena. Ni in ni šlo. Udeleženci seminarja niso našli prave klime za debate in stvari so prepustili njim, ki so prišli na okroglo mizo zaradi udeležencev in zaradi vprašanj. Omenimo nekaj misli predsednice RK ZSMS Darje Colarič, ki je tudi sodelovala na okrogli mizi, in sicer, da se informacije mladih zapostavljajo. Takšno stanje je opazno in prisotno že dlje časa na vseh področjih, tudi na delovnih akcijah mladih. Podobno je tudi v predkongresnih aktivnostih mladih na njihova zborovanja, na skupen pregled in analizi- ranje njihovega štiriletnega dela. Vse drugače, včasih tudi nekoliko preveč obsežno in napihnjeno pa se piše o kongresih ZKS ter Zveze sindikatov. Sicer pa bi iz ugotovitev in predlogov, ki jih je bilo slišati na seminarju, veljalo izpostaviti tole; udeleženci podpirajo in pozdravljajo izobraževanje s področja informiranja na družboslovni usmeritvi višjih in visokih šol. Ne glede na to, da so potem nazivi po končanem šolanju zelo nerazumljivi in naravnost čudni — ne znamo si namreč predstavljati diplomiranega novinarja — informatika. Prav tako je tudi izdelan operativni program dela od aprila do začetka kongresa. Tako se bodo sestale skupine za interno informiranje in posamezne skupine, ki skrbijo za informiranje na različnih področjih. Treba se je zares aktivno vključiti v priprave na mladinske delovne akcije, informirati mlade o njih in jim ponuditi vsestransko informacijo o namenu in pomenu mladinskega prostovoljnega dela. Glavna naloga pa je ta, da se aktivno delo mladih s področja informiranja zares čuti in odraža v pripravah na kongres povsod, zlasti pa v OO ZSMS. Na seminarju so se tudi obvezali, da bodo poleg predkongresnih aktivnosti spremljali še aktualnosti ob dnevu mladosti, pa tekmovanja TITO-RE-VOLUCIJA-MIR ter številne druge akcije, ki nosijo kongresni pečat. Omenimo naj še, da je bila na seminarju odprta tudi razstava nekaterih glasil fz osnovnih, srednjih šol, krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela. V ta namen se bo pri centru za obveščanje in propagando RK ZSMS formirala posebna delovna skupina, ki bo redno spremljala vsebinsko zasnovo in kvaliteto vseh glasil, ki izhajajo med mladimi v različnih sredinah. Seminar je za nami. Še se bo razglabljalo ter analiziralo najrazličnejše stvari iz njega, ne nazadnje tudi program, ki je bil vendarle malce preobsežen in strokoven za številne udeležence. Prevladuje pa enotno mnenje, da številne bogate izkušnje in napotke, ki so jih mladi informatorji dobili na seminarju o tem, kaj, kje in kako naj bi pisali in tudi v katera sredstva obveščanja, bodo najbrž s pridom uporabili. Kako domiselni in spretni bodo pri tem ter kako uspešni, pa bo pokazala prihodnost, in to v kratkem, kajti zavedati se namreč moramo, da številne naloge, ki stoje pred informatorji zlasti v predkongresnem obdobju, niso majhne, so pa odgovor- ne. Silvo Jaš Informiranje propaganda Komisija za informiranje in propagando pri občinski konferenci ZSM Ravne na Koroškem je v marcu pripravila posvet vseh predstavnikov osnovnih organizacij ZSM v ravenski občini. Na njem so spregovorili o politični propagandi in o informiranju na šolah, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. V prvem delu (ko so obravnavali politično propagando) so ugotovili, da ima propaganda naših narodov in narodnosti kratko, toda bogato zgodovino. Ne moremo zanikati, da sta krojila pot politične propagande, pot napredne ideje in sta za te ideje pridobivala ljudi (agitacija) Zveza komunistov Jugoslavije (komunistična partija) in tisk. Onemogočala sta, da bi sovražnik močneje pritiskal na naše zavedne ljudi, in omogočila, da je prišla v svet resnica, kdo se bori proti sovražniku in Cilj naše propagande in agitacije je, da aktiviramo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Krepiti moramo lastne cilje (jasnost) in konkretizirati naloge. Cilj propagande in agitacije v naši domovini je, da našega človeka kritično, samoupravno in socialistično osveščamo, ki je po toliko letih razvoja našega socialističnega samoupravljanja zelo občutljiv za poskuse indoktrinacije in manipulacije. S krepitvijo osveščenosti delovnega človeka kot nosilca vseh družbenih odločitev bomo tud' močneje uveljavljali osnovne etične vrednote in sposobnosti marksistične analize družbenih tokov in cilje ter naloge. Najboljša obramba je napad — to pa ravno zahteva od nas, da z večjo ofenzivnostjo afirmiramo naše vrednote, rezultate, pri tem pa ne smemo zatajit' protislovij našega razvoja (s pogojem, da pospeši ustvarjalno razreševanje v socialistični '4 Darja Colarič, predsednica RK ZSMS: »B°^ za slehernega mladega človeka« samoupravni smeri). Ker je vsebina agita®'^ in propagande vsekakor idejni boj na razve.\\ nih osnovah socialistične revolucije, je tem® organizirane, sodobne, socialistične agita®" in propagande kakovostno, idejnopolitično, n marksističnih osnovah razvito teoretično de V naši propagandi gre za načrtna prizad® vanja za širjenje idej, prakse in vrednot S cialistične samoupravne družbe. Takšna Pr zadevanja so seveda sestavina delovanja s' ib domačim izdajalcem. Prav tako naša propaganda ni zatajila v času informbiroja, v času, ko je Sovjetska zveza s Stalinom na čelu hotela pokoriti Jugoslavijo. V zadnjih letih, ko posvečamo agitaciji (pridobivanju ljudi za napredne ideje) in propagandi vse večjo pozornost, je dozorela tudi potreba, da ustvarimo dobro organizirano sodobno informativno službo, gradimo dober informativni sistem. Dobro organizirana agitacijska in propagandna dejavnost mora biti sestavni del vsake akcije, vsakega informativnega toka. Akcijo pa moramo usmeriti v krepitev odločilne vloge revolucionarnega interesa delavskega razreda v naši družbi in v mobilizacijo (aktiviranje) delovnih ljudi in občanov za konkretne naloge sedanjega trenutka našega življenja in razvoja. jektivnih sil, posebej tudi idejnopolitičnega ^ celotnega družbenega usposabljanja ljudi to, da bodo zavestni nosilci takšne agita®1^ (pridobivanja ljudi za ideje) in propaga0 v celotnem mehanizmu samoupravne deb1 krači j e. Pri vsem tem pa ne sme biti ravh dušna Zveza komunistov (saj mora biti v P vih vrstah boja pri utrjevanju svoje vl°® med množicami). O informiranju v organizacijah združen®® dela, šolah in v krajevnih skupnostih je » ( voril Silvo. Navzoče je seznanil s tem, kak» naj bodo informacije, da bodo zanimive najširši krog, kako naj informiranje P°te V razpravi smo ugotovili, da v vseh nizacijah združenega dela izdajajo svoja f>-v sila. Mladi dopisujejo v ta »tovarniška« £ ® CK la, vendar so še možnosti za večji prispe g, mladih pri oblikovanju glasil. V njih P°® (0 šamo kritičnost, ažurnost, zanimivost. L® j, bomo morali vnesti v pisanje. V organizacij združenega dela delavce informiramo ’• » prek oglasnih desk. Ugotovili smo, da 1 j, (v Železarni Ravne) pretežno urejuje mlad„ Vendar še niso urejene tako, kot bi m°r biti, da bi bile zanimive za vse. Na šolah poteka informiranje prek razglasnih postaj — šolskega radia. Uredniki posameznih oddaj te pripravljajo sproti (pač glede na trenutne potrebe in situacije). Izhaja Predvsem literarno glasilo (skupno ga izdajalo mladinci in pionirji). Tudi na šolah so pomembne oglasne deske. Pozdravljamo pa ak-«30 mladih na rudarskem šolskem centru v Mežici, ki so pripravili svoj prvi »Bilten« (iz— « 3e zadnje dni aprila). Slabše je stanje v krajevnih skupnostih. Marsikje imajo oglasne deske, ki pa žal niso oskrbovane. Drugje bi jo radi imeli, a se srečujejo z objektivnimi ali subjektivnimi težavami, da je ni. Mnenja pa smo bili, da morajo biti resnično skrbno »izdelane«, da bodo Privabile mimoidoče. Postavljene pa morajo biti na krajih, kjer jih bo videlo največ ljudi. V glavnem pa vsi dobimo največ informacij prav na sestankih. Ugotovili pa smo tudi, da »informacije« marsikdaj »počivajo« pri predsedniku. Jasno je, da le dobro informiran mladinec lahko svoje delo (funkcijo) opravlja v svoje in naše zadovoljstvo, v zadovoljstvo tistih, ki smo jim zaupali in jih izvolili. Pogrešamo pa tudi informacije (zaradi njih je marsikdaj okrnjena naša aktivnost). Navzoči na tem posvetu so izrazili tudi željo, da bi organizirali »novinarsko šolo«. V njej bi mladi spoznali osnove za dobro in kvalitetno informiranje. Marjana Kjorpenčev Seminar za člane OK ZSMS Koroške regije Medobčinski svet ZSMS za Koroško je pripravil konec marca dvodnevni seminar za «ane predsedstev OK ZSM na Partizanskem domu na Mali Kopi. Vsi udeleženci, teh je J° 35, so se v dneh seminarja srečali s številnimi zanimivimi temami, ki zadevajo mlade na vseh področjih njihovega dela in ustvarila. Andrej Logar z medobčinskega središča ZKS za Koroško je na zelo nazoren način Prikazal številna protislovja sveta, nadalje je dil govor o mladoletniškem prestopništvu na .droškem. Ob tem so bili nanizani tudi šte-v.nni zaključki, kako spremeniti obstoječe stanje. Se bolj kot doslej bo treba stremeti za Se večjo organiziranost mladih v vrstah ZSM, dh tem pa vzpodbuditi politično akcijo tudi v Pionirski organizaciji. V posameznih okoljih s® je treba pogosteje pogovarjati o problemih, Jh se porajajo med mladimi. In ne nazadnje treba vzpodbuditi večjo samozaščito mladih Povsod, kjer živijo in delajo. Osrednjo temo na seminarju pa je imela Predsednica RK ZSMS Darja Colarič. Govo-. a je predvsem o pripravah mladih na bližajoči se XI. kongres ZSMS. Prikazala je številne naloge, ki stoje pred mladimi v tem Predkongresnem obdobju in ki se jih je treba otevati z vso resnostjo. »Priprave na kon-JJr®s, so borba za slehernega mladega človeka. To niso nikakršne fraze, temveč mo-ramo tega človeka resnično vzgajati in ga Potegniti za delo na številnih področjih v MLADI ZA POKAL MLADOSTI j, V soboto, 22. maja 1982 bo predvidoma na 5/dvnah regijsko športno tekmovanje mladine *> vojakov koroške regije. Zmagovalne ekipe 2 občinskih tekmovanj v regiji bodo na njem Preizkusile svoje spretnosti in sposobnosti v aslednjih panogah: v malem nogometu, na-jPiznem tenisu, streljanju z zračno puško, itropoteznemu šahu in odbojki. Sprejeta je **a odločitev, da morajo ekipo za odbojko čstavljati izključno mladinke. h ^Melinke, mladinci občine Ravne, pridite nitriti *n tovariško navijati za naše sovrst-.‘ke, ki nas bodo zastopali na tem regijskem tekmovanju! Sadnji nosilec Štafete mladosti Na osnovi evidentiranih mladincev za nosil-a zvezne štafete smo na odboru za pripravo £razi}°vanja meseca mladosti sklenili, da za adnjega nosilca zvezne štafete 25. maja v eogradu predlagamo mlado kmetovalko Ani-c° Glinik. , Anica je kljub svojemu napornemu delu na jetiji, ki stoji na Klemenovem hribu, znala Peskati pot v mladinsko organizacijo. S svo- jim <2> 11 KCNGfflES ZSMS MCMWBP požrtvovalnim in odgovornim delom je JJJJadinka veliko prispevala k razvoju in krepitvi ZSMS. Več let je bila predsednica Aktiva mladih zadružnikov Prevalje, to svojo unkcijo je vse do poteka mandata vestno in 11 KCNG83ES ZSMS NOVO MIE5TO 1019B2 vrstah ZSM. Mladi se namreč pogosto bojimo, strah nas je, da za naloge, ki nas čakajo, morda le še nismo dovolj zreli, usposobljeni. Pri tem gre za nekakšno negotovost, ki pa je odveč, kajti ravno mladi smo dokazali, da smo kos številnim odgovornim nalogam, ki nam jih nalaga trenutna politična in gospodarska situacija.« Darja je spregovorila tudi o stanovanjski politiki, pa o štipendiranju in zaposlovanju mladih. Tudi o teh problemih moramo realno spregovoriti na kongresu. Še vedno je prisotna tudi miselnost, da vse prevečkrat govorimo in ločujemo mlado generacijo na delavce, kmete in inteligenco. S tem pa podzavestno ustvarjamo med mladimi vrzel in protislovja, kajti če kdo, potem so to mladi, ki lahko naredijo prelomnico in spremenijo miselnost, ki je zakoreninjena v nekaterih sredinah. Ob koncu naj omenimo še misel, ki je bila izražena na seminarju, in sicer, da imamo vse premalo časa za medčloveške odnose med mladimi; preveč je najrazličnejših sej, posvetovanj, pa kopica težko razumljivih gradiv in vse premalo akcij. Tudi o tem bi veljalo razmisliti. Če potegnemo črto, lahko ugotovimo, da se je tovrstna oblika izobraževanja izkazala za zelo pozitivno in mladi Koroške bodo takšne ter podobne seminarje nedvomno še pripravili. Silvo Jaš odgovorno opravljala. V svoji sredini in navzven Anica uživa ugled in priljubljenost. Ali bo Anica zadnja nosilka 25. maja, še ne vemo. O tem odloča odbor pri predsedstvu republiške in zvezne konference ZSMS. Povedati pa moram, da je Anica bila ena izmed 22 nosilcev zvezne štafete v občini Ravne. 25. MAJ V BEOGRADU V preteklih dneh smo na predsedstvu občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem spregovorili o zaključni prireditvi meseca mladosti v Beogradu. Tudi letos smo se odločili, da se bo te zaključne prireditve 25. maja udeležilo 40 aktivnih in delovnih mladincev. V fazi evidentiranja je sodelovala večina mladinskih organizacij v občini. Odločitev o tem, kdo izmed evidentiranih bo 25. maja v Beogradu, bo oblikovana na razširjeni seji predsedstva občinske konference ZSMS, pred-tem pa na razširjenih krajevnih konferencah ZSMS v občini. TEKMOVANJE MLADIH IZ ZNANJ IN VEŠČIN S PODROČJA SLO IN DS Aprila je bilo v KS Mežica občinsko tekmovanje osnovnošolcev mladincev naše občine iz znanja in veščin s področja SLO in DS, katerega organizator je bil odbor pri občinski konferenci ZSMS Ravne na Koroškem. Na tem, že tretjem tekmovanju, je nastopilo 10 ekip z vseh osnovnih šol v občini Ravne, po dve prvouvrščeni s šolskih tekmovanj, ki so bila aprila. V prvem delu tekmovanja so naši naj-mlajši člani ZSMS pokazali svoje teoretično znanje s področja spoznavanja civilne, narodne in protipožarne zaščite, znanje s področja prometne vzgoje in spoznavanja svoje mladinske organizacije. V drugem delu so se izkazali na področju streljanja z zračno puško, v tretjem delu pa so naši osnovnošolci mladinci na 6 km dolgi poti, ki se je vila po hribih in gozdovih KS Mežica, dokazali svojo vzdržljivost, spretnost in znanje. Pri premagovanju ovir, reševanju praktičnih in teoretičnih nalog, kot so določanje cilja s pomočjo busole, orientacija topografije, so naši vrli mladinci dokazali, da so s svojim znanjem tako praktičnim kot teoretičnim kos izvršiti še tako zahtevne naloge, ki se postavljajo danes pred mlado generacijo. Za zaključek lahko napišem še to, da takšno usposabljanje sovpada z našo stalno akcijo »nič nas ne sme presenetiti« in da mladi tudi na tak način krepimo in razvijamo našo obrambno in družbeno samozaščitno vlogo, ki jo imamo kot enakopraven subjekt naše družbe. Miroslav Garb VEČJE vključevanje MLADIH 14. 4. 1982 je bila 13. redna seja koordinacijskega sveta OO ZSMS železarne Ravne. Na njej so bile obravnavane tudi aktivnosti za april in maj, ki jih bo pripravil koordinacijski svet OO ZSMS železarne Ravne skupaj z osnovnimi organizacijami ZSMS v TOZD in DS. Predvidenih je precej dejavnosti, med katerimi so pomembnejše: — sprejem zvezne štafete mladosti — športno srečanje mladine in vojakov — organiziranje literarnih večerov — tekmovanje za Suhodolčanovo bralno značko itd. Vse mladinke in mladince pozivamo, da se posameznih akcij udeležijo v čimvečjem številu. Informacije dobite pri predsedstvu osnovne organizacije ZSMS. Irma Fajmut Učenci osnovnih šol pišejo SREČNO POT, KURIRČKOVA TORBICA! Letos smo slovenski pionirji že dvajsetič nosili kurirčkovo torbico. V njej je pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. Pionirji naše šole in pionirji Osnovne šole Juričevega Drejčka smo sprejeli kurirčkovo torbico na Navrškem vrhu. Pred spomenikom OF so nam jo predali pionirji Osnovne šole Franja Goloba Prevalje. Povedati smo morali geslo. S slovesnosti smo poslali pozdravno pismo predsedstvu SFRJ Spremljala sta nas člana ZRVS. Med potjo nam je tovariš Klep pripovedoval o dogodkih med NOB. Pri spomeniku OF na Navrškem vrhu pa nam je pripovedoval o pomenu tega spomenika in spominskega parka. Ko smo se vračali, so nas iznenada napadli iz zasede. Hitro smo začeli bežati. Ustavili smo se pri Navršniku. Tovarišica Ivica, ki je bila med vojno kurirka, nam je pripovedovala naslednji dogodek: »Nekoč sem morala nesti nujno sporočilo. Hotela sem ga skriti v čevelj. Nato sem si premislila in si ga spletla v kito. Med potjo so me ustavili Nemci. Temeljito so me pregledali, tudi sezuti sem se morala. Takrat sem se tresla kot šiba na vodi. Bila sem srečna, ker pisma niso našli. Kadarkoli so prišli k nam partizani, smo jih nahranili in jim pokrpali obleko. Včasih pa nismo imeli ničesar, še sami smo bili lačni.« Se bi se pogovarjali z njo, a čas je hitro tekel. Morali smo na pot. Torbico smo varno prinesli do šole, kjer je bil miting. Peli in recitirali smo partizanske pesmi. Prebrali smo pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. Našo pot smo vrisali v zemljevid in jo tudi opisali v dnevniku. Ob 14.30 smo kurirčkovo torbico pred spomenikom NOB na Koroški cesti predali pionirjem Osnovne šole Koroški jeklarji Ravne na Koroškem. Ponosni smo, da smo nosili kurirčkovo torbico. spremljavi pevskega zbora osnovne šole Prežihovega Voranca zaplesali ples mokrih račk. Občinstvo nam je navdušeno ploskalo, tako da smo se morali večkrat prikloniti. Domov smo se vrnili pozno, utrujeni, vendar zadovoljni. Mladi lutkarji COS Koroški jeklarji Ravne na Koroškem ODMORI SO PREKRATKI.. Komaj zazvoni ob koncu ure, že zaropotajo stoli in vsi se prerivamo do druge učilnice. Toda komaj si utegnemo oddahniti, že spet zvoni. Včasih si želim, da bi se ti kratki odmori vlekli v neskončnost. Vsaj deset minut da bi bili daljši! In ura, ki je namenjena kosilu in t. i. »nekontroliranemu prostemu času« — ta je pa sploh prekratka! Zakaj bi ne trajala vsaj dve uri? 2e vem, zakaj! Zato, ker potem ne bi bilo časa za pouk, od pol osmih zjutraj pa do pol štirih popoldne bi se vlekli le odmori in zidovi bi najbrž prekmalu popokali od našega vrišča! Simona Prevorčič, 6. b. COŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem 6. a, novinarski krožek Veronika Pušnik OS Prežihovega Voranca RAVNE NA KOROŠKEM POMAGAJMO NEMOČNIM LUTKE IN LUTKARJI V marcu je bilo na Ravnah srečanje lutkarjev iz Slovenije in zamejstva. Tudi naša šola je sodelovala. Lutkarski krožek smo letos šele ustanovili, vendar smo že nastopili na reviji, in sicer z igrico Jane Milčinske Nasvidenje drugo leto. Tovarišica mentorica je poprosila še druge tovarišice na šoli, da so iz volne spletle živalske lutke. Bile so prav ljubke in veselje je bilo igrati z njimi. Ob letošnjem letu, ki je namenjeno skrbi za ostarele, smo se tudi člani Rdečega križa na naši šoli odločili za koristno akcijo pomagali bomo ostarelim občanom, ki živijo osamljeni in ne morejo več tako delati kot v mlajših letih. Trenutno so se samo štirje odločili, da bodo našo pomoč sprejeli, toda menimo, da jih bo Sčasoma še več. Enkrat tedensko odidemo po tri učenke na njihove domove, kjer jim pobrišemo prah, pomijemo tla in nanosimo kurjave. Tudi po nakupih skočimo. Predvsem pa se z našimi varovanci veliko pogovarjamo, saj so tako osamljeni. Prijazne besede so najbolj veseli. Sklenili smo, da jih bomo povabili tudi na šolo in jim razkazali naše učilnice in kabinete. Gotovo se je veliko spremenilo od takrat, ko so sami hodili v šolo. Člani lutkovnih skupin vseh šol in vrtcev Mežiške doline smo imeli skupno predstavo. Posedli smo po odru Titovega doma in čakali, da nas je poklical Krojaček Hlaček — kar po telefonu, sestavljenem iz pločevinastih škatel. Bili smo prvi na vrsti in smo imeli malo treme. Pa je kar šlo. Nihče se ni zmotil in naša tovarišica je bila zadovoljna. Ko so se nato zvrstili še ostali lutkarji, smo na koncu vsi skupaj z lutkami na rokah in ob Andreja Rotar, 7. c. COS Koroški jeklarji Ravne na Koroškem OBISKAL NAS JE MLAD PISATELJ V našem razredu vsi radi beremo Pionirski list, zlasti pa še nadaljevanko Košarkar naj bo in duhovite nasvete mojstrov Naočnika in Očalnika. Zato smo se ojunačili in povabili avtorja teh zgodb Primoža Suhodolčana kar v razred. Presrečni smo bili, ker se je vabilu res odzval. Vsi četrti razredi smo se zbrali v veliki predavalnici šole in navdušeni pozdravili našega gosta. Primož je star šele 22 let in še študira, vendar je že pravi pisatelj, skoraj tako priljubljen, kakor je bil njegov oče Leopold Suhodolčan. Na tem srečanju smo se zelo zabavali. Primož nam je zastavljal uganke za detektive, vendar jih nihče ni znal prav razrešiti. Prebral nam je tudi novo nadaljevanje o Ranti. Pogovarjal se je z nami, vmes pa se je veliko šalil. Za spomin smo mu poklonili sliko Naočnika in Očalnika, ki jo je narisala Lilijana iz 6. razreda. Ob slovesu smo bili vsi hvaležni, ker nas je obiskal. Rok Kotnik, 4. b. COS Koroški jeklarji Ravne na Koroškem IZREKI Tudi molk ubija človeka. * Krpež in trpeč pol sveta držita. * Drznost in trmoglavost sta si kakor sestri. Rane, ki si jih člavek sam zada, so najbolj boleče. Na travniku k Stališča delegatov zbora združenega dela in SIS ZAPOSLOVANJE .Konferenca delegacij za zapo-ovanjc je bila 21. aprila. Na nn iS° uS°t°vili, da je med brez-rf™,mi s strokovno izobrazbo Posebej velik delež brezposelnih administrativno-eko-®sklh> zdravstvenih in trgov-o gostinskih smeri in da šolski Edvarda Kardelja v Slo-. Gradcu brez kakih posebnih delke vpisu^e v vse od_ . konferenca je izrekla kritiko, r delegati niso prejeli v obrav-: gradiva za razpis štipendij snni sredstev, dala pa je obf' iC 2 v*šino prispevkov za st msk° skupnost socialnega var-razen za stroške skupne evidence. Dn?°^erenca je ponovno dala nw za spremembo kriterijev np ,.?dpljevaniu kadrovskih šti-v *;, ■J in predlaga, da o tej po-31 razpravljajo na višjih nivo-da' DeleSati zagovarjajo stališče, v<;ovJn°ra. štipendija pred-da^uSOcialna kategorija. Po se-Deni1-! Predpisih prejemajo šti-v t , učenci, ki se šolajo n u bivanja in jim tako šti-niln j Predstavlja žepnino. Me-hnu’ ie delni razlog za alko-nax2em Pri mladini tudi ta na-na politika štipendiranja. j konferenca je (kot že večkrat Utvu razpravljala o politiki »Rojevanja v železarni. Dele-loči menii°- da ni dovolj, če od-aier'0 poda]iSar>.iu delovnega raz-j *e tista delovna sredina, rali , 'ayec dela. Izdelan bi mole, lmeti celovit program za že-^ bi predvsem upošteval d« ril deficitarnosti kadrov. Kaki siužba naj pobudo preuči *0rma konferenci povratno in- ka?°nferenca je predlagala, da Pro°VSka siužba oceni sedanji sjj gram pripravništva in razmiga- 0 morebitnih spremembah da yrstnega reda v tem smislu. strr,? Pripravnik najprej opravil D*°vni In 5ele nato splošni del vex arna- Potrebno bi bilo tudi fer_ s. ’kov med mentorji in re-nt°m za pripravništvo. gacf-ir' zaPisnik konference dele-l za zaposlovanje) ^OR ZDRUŽENEGA DELA Hav°nferenca delegacij železarne je K?,e za zbor združenega dela tov 9' aPrKa- Stališča delega-io X° °bravnavi gradiva za 1. se-j Kupjfine občine Ravne so bi- ‘a naslednja: furvu ^.osamezniki imajo preveč tele v komisijah in delovnih ohr skupščine, zato bodo pre-d0 ^Penjeni in objektivno ne bo-dr(o??Sti dobro delati na vseh po-tunt i Goljeni in imenovani dat arjt naj imajo zato do- Zavne zadolžitve le tedaj, če je to y°nsko določeno. ebf-°n^erenca ug°t°vila, da na ot,g!n?kem in republiškem nivoju fnnj? horizontalno kroženje na kar smo v železarni l}tvZorlK že pri pripravah na vo- — V družbenopolitičnem zboru SRS je zastopanih preveč delegatov iz Ljubljane in neposredne okolice, premalo pa iz ostalih krajev Slovenije, na kar smo prav tako opozarjali v prejšnjih fazah priprav na volitve. Opozorila naše konference na prvi seji skupščine občine 14. 4. niso mogla biti upoštevana, saj so bili kandidacijski postopki za volitve že prej končani. Upamo lahko, da bodo čez štiri leta ob novih volitvah bolj zalegla. ZDRAVSTVO Konferenca delegacij za zdravstveno varstvo je ugotovila, da je o težavah financiranja zdravstvenega varstva zastavljena široka družbenopolitična akcija in pričakuje najboljše možne rešitve. — Delegati podpirajo prizadevanja znotraj delovne organizacije za zmanjšanje bolniškega staleža, zato pozivajo delegate za zdravstveno varstvo, da se aktivno vključijo v razpravo o analizi začasne nezmožnosti za delo in o invalidski problematiki (Poročevalec 9/82) in pomagajo oblikovati naš skupni akcijski program. — Delegati se zavzemajo za obratno in zobno ambulanto v železarni, ker menijo, da bi tako zmanjšali stroške, saj bi zdravstveno varstvo na ta način približali delavcem. Skupščini pa konferenca zastavlja naslednje delegatsko vprašanje: ali lahko delavec prejema injekcije v kraju, kjer živi in se mu zato ni treba voziti v kraj, kjer je obratna ambulanta? (Vir: zapisnik obeh konferenc delegacij) STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Konferenca je ugotovila, da so novi zakonski predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva povzročili mnogo dodatnega dela strokovni službi SSS, kajti skupnosti stanovalcev poverjajo vso skrb za gospodarjenje s stanovanji strokovni službi. Po novih predpisih bo treba izdelati 348 zaključnih in periodičnih računov, toliko je namreč samoupravnih stanovanjskih skupnosti v naši občini — prej samo enega. To pač pove, za koliko se bo obseg dela v administraciji povečal. Problem bo verjetno najbolj ustrezno rešen s honorarnim delom. Delegacija valjarne se je zavzela za sanacijo gradu na Javorniku. Konferenca je z zahtevo soglašala in predlagala skupščini, naj razpravlja o virih financiranja za sanacijo. Konferenca je ugotovila, da je vrsta razlogov, ki vplivajo na zamujanje rokov pri izgradnji stanovanj (pomanjkanje materiala, neustrezna kvalifikacijska struktura, slaba organizacija dela, prednost dajejo gradnjam v združenem delu, ker tam dosegajo višje cene kot za gradnjo stanovanj itd.). Na vse to lahko uporabniki opozarjamo, vplivamo bolj malo. Zamujanje rokov pa najbolj prizadene izvajalce same, saj morajo vse stroške, ki nastanejo po roku, v katerem bi moral biti objekt zgrajen, nositi graditelji sami. Na ceno stanovanj pa seveda vpliva tudi standard stanovanj, zato nikakor ne more biti enotna, kot predlaga orodjarna. Skladno z novimi predpisi bo SSS prevzela nadzor nad usmerjeno stanovanjsko izgradnjo. Za vsak objekt bo razpis, izbran pa bo najugodnejši ponudnik, kar pomeni, da ne bo prejel apriori vseh naročil Stavbenik. Ceno novo zgrajenega stanovanja potrdi skupnost za cene občine Ravne, ki je sestavljena na delegatski osnovi. Predtem celotno kalkulacijo preveri koordinacijska komisija, ki je prav tako delegatsko sestavljena, tako da ni mogoče, da bi se v ceno zajele tudi razne druge manjše gradnje. Seveda pa je prav, da družbeno kontrolo izvajamo vsi in opozarjamo na konkretne nepravilnosti, če slučajno vemo zanje. Konferenca je nadalje ugotovila, da kupci večkrat namenoma prezrejo manjše pomanjkljivosti, samo da bi bila vselitev čimprej opravljena. Stroški popravila, ki so izvedena v garancijskem roku, ne gredo v breme stanovalcev oz. kupcev stanovanj. Pri subvencijah je zadostna družbena kontrola. Komisije, ki o tem odločajo, so delegatsko sestavljene. Dogaja se celo, da sredstva za subvencije niso v celoti izkoriščena, ker jih veliko te pravice sploh ne uveljavlja, čeprav je bilo za obveščenost ustrezno poskrbljeno. Pobudo za pojasnilo o razdelitvi sredstev stanarin je konferenca osvojila in skelnila, da bodo predavatelji v okviru izobraževanja novih delegatov pojasnili tudi to. V grobem se sredstva zbrane stanarine delijo po naslednjem principu: 34®/o za amortizacijo 7 ®/» za funkcionalne izdatke (SDK, zavarovalne premije, deratizacije) 8 °/o za delo strokovne službe SSS, ostalo za investicijsko vzdrževanje (od tega se 80°/o sredstev združuje in razdeli na osnovi skupnega plana, 20 “/o pa dobijo skupnosti stanovalcev). Na vprašanje delovne skupnosti KSZ, za kakšno vrsto financiranja se uporabljajo krediti borcem, je bilo na konferenci pojasnjeno, da za kredite, za novogradnje in adaptacije. Indeks je letos višji, ker je potreb več in je interes, da se čim več zadev borcev reši. (Vir: zapisnik 1. seje konference delegacij železarne za stanovanjsko gospodarstvo) Srebrna in bronasta priznanja OF Na osrednji občinski prireditvi ob dnevu OF in bratskih večerih, ki so letos bili posvečeni kongresom ZK in prazniku Osvobodilne fronte (proslava je bila 23. aprila 1982 v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah), je OK SZDL Ravne podelila srebrne znake — priznanja OF. Prejeli so jih nekdanji borci in aktivisti ter mladinska organizacija. SREBRNA PRIZNANJA SO PREJELI: Franc Levar z Raven, Karel Polanc iz Kotelj, Pavla Hercog iz Črne, Franc Zajec iz Žerjava in osnovna organizacija ZSMS Strojnska reka. V skladu z dogovorom in usmeritvami o podeljevanju priznanj OF pa so krajevne konference SZDL Mežiške doline na svojih proslavah ob dnevu OF, ki so bile 24. aprila 1982, podelile 80 bronastih znakov — priznanj OF. Prejeli so jih prizadevni družbenopolitični delavci, nekdanji borci in aktivisti ter drugi občani. BRONASTA PRIZNANJA SO PREJELI: KK SZDL Črna na Koroškem: Milan Potočnik, Ivan Levar, Peter Bogataj, Avgust Ledinek, Štefka Stopajnik, Filip Leskovec, Jože Puc, Jakob Majdič, Anica Grabner, Ivan Kočnik, dr. ing. Andrej Fajmut, Ivan Žaže, Rajko Vesničar in Fanika Plaznik. KK SZDL Žerjav: Marija Plešnik, Anton Kancijan, Avgust šipek in Šar-lota Jelen. KK SZDL Mežica: Albin Ošep, Vinko Uranc, Anton Strmčnik, Katica Da-njel, Rudolf Golob, Karel Mastek, Jože Grauf, Marta Vončina, Jože Lešnik, Franc Gologranc ter karavla Pastcrka Lenarta in društvo upokojencev Mežica. KK SZDL Šentanel: Jože Miler in Franc Štern. KK SZDL Holmec: Mira Gerdej in Doroteja Kralj. KK SZDL Leše: Peter Kogelnik, Urška Pečnik, Robert Kogelnik in Blaž Pavlinec. KK SZDL Trg — Prevalje: Milan Ferk, Valerija Vasa, Ludvik Vodnik, Urška Šalej, Franc Telcer, Milan Bončina, Jerica Skrivalnik in Franc Ša-tur. KK SZDL Polje — Prevalje: Rok Petrič, Franc Orešnik, Jure Srnko, Janez Stigel in Boris Jelen. KK SZDL Dobja vas: Franc Košak, Mihael Ošlak in Alojz Skerlovnik. KK SZDL Strojnska reka: Jože Pri-keržnik, Pavel Štaudeker in Vlado Mak. KK SZDL Čečovje — Ravne: Hilda Kolmančič, Jože Cesnik, Alojz Čre-slovnik, Anton Borovnik, Hilda Vet-ter, Vido Rataj in Tomo Stefanovič. KK SZDL Trg — Ravne: Franc Potočnik, Boris Fišer, Ivan Stanič, Milan Butolen in Ludvik Kordež. KK SZDL Javornik — šance: Pavel Goltnik, Jože Podobnik, Milan Zafošnik, Miro Paškvan, Majda Pesjak in Marija Klančnik. KK SZDL Kotlje: Franc Hrastnik, Jože Bricman, Marica Breg, Francka Razgoršek in Ivan Možgan. Zbral: F. Rotar Iz naših krajev KS PREVALJE—POLJE: LETOS PLINOVOD DO PREVALJ Potem ko so februarja lani na Prevaljah razgrnili idejni načrt, ki predvideva blokovno gradnjo soseske Polje (izdelala sta ga Borut Delak in Dušan Kajzer), so marca pri tej prevaljski KS stekle vse dejavnosti za začetek gradnje. Tako so se predstavniki stanovanjske, komunalne in krajevne skupnosti in projektanta dogovorili, da se mora v letu 1982 zemljišče komunalno urediti, da bo lahko gradnja stekla spomladi 1983. V prvi fazi bodo pričeli graditi nova stanovanja v zahodnem delu bodočega naselja Polje, in sicer pri vrtnariji. V prvi fazi naj bi zgradili štiri stanovanjske bloke, je povedal Jože Trbižan, predsednik sveta KS Prevalje — Polje. Vzporedno potekajo priprave za ureditev plinovoda Ravne — Prevalje, saj naj bi vse stanovanjske bloke in druge družbene objekte na Prevaljah še letos priključili na plinovod. V pri; hodnjem letu pa se nameravajo lotiti ureditve sekundarnih plinovodov do zasebnih hiš. S sredstvi krajevnega samoprispevka bodo letos asfaltirali lokalno cesto v Spodnjem Kraju, ki poteka mimo Kugovnika, te dni pa zaključujejo dela pri ureditvi ceste, ki naj bi bila urejena že lani. Obe prevaljski krajevni skupnosti ugotavljata, da obiskovalci družbenega doma vse premalo pazijo na red in čistočo. Zato so sklenili, da bodo zaposlili upravnika v družbenem domu, ki naj bi skrbel za red. O novem predlogu o organizaciji skupne strokovne službe krajevnih skupnosti občine Ravne so razpravljali marca. Jože Trbižan je poudaril, da je predlog, ki predvideva eno samo strokovno službo, v nasprotju z lansko reorganizacijo krajevnih skupnosti, in da bi z organizacijo ene strokovne službe dosegli povsem enako poslovanje, kot je bilo pred reorganizacijo. Sicer pa bodo o tem še razpravljali. KS STROJNSKA REKA: IMENOVALI ODBOR ZA UREDITEV TELEFONOV Letos bodo v tej krajevni skupnosti uredili telefone za kmete za Zelenbre-gu in Tolstem vrhu in za prebivalce novega naselja v Reka grabnu. Zato so imenovali odbor za ureditev telefonov v novem naselju, ki ga vodi Ivan Žagar. Sklenili so tudi, da bodo visoke stroške poskušali znižati z udarniškim delom. »Nemalo težav imamo v naši krajevni skupnosti, zaradi slabo vzdrževane občinske ceste Ravne—Reka graben. Ker je cesta potrebna nove asfaltne prevleke, kanalizacije in popravila podpornih zidov, smo že prve dni marca o tem obvestili prevaljsko komunalno podjetje. Če se našemu pozivu še nekaj časa ne bodo odzvali, bomo o tem primorani obvestiti pristojnega inšpektorja,« je povedal Jože Čas, predsednik sveta KS Strojnska reka. KS KOTLJE: DRUŽBENA STANOVANJA VSELJIVA AVGUSTA V hotuljski krajevni skupnosti so aprila končno pričeli urejevati makadamsko cesto Šrotneška žaga — Roži-jev križ — Lubas, v dolžini dveh kilometrov. Dela bo opravilo komunalno podjetje Prevalje. Pričeli so tudi urejevati cesto Rimski vrelec — Pirkof in cesto Rimski vrelec — Kotnik. Pri tej bodo pomagali tudi krajani. Stanovanjski blok pri gasilskem domu bo bržkone vseljiv avgusta. V njem bo lepa in sodobna stanovanja dobilo devet družin. Stekla so že tudi prizadevanja za nadaljnjo gradnjo družbenih stanovanj v Kotljah. Tako bodo letos porušili staro Mežnarijo in bivšo gostilno Križan, kjer naj bi že jeseni pričeli graditi nova družbena stanovanja, je povedal Karel Polanc, predsednik sveta KS Kotlje. KS HOLMEC: DENAR TUDI ZA HOLMEC Letos bo tudi KS Holmec dobila sredstva za delno rekonstrukcijo ceste na Belšak in Dolgo Brdo. Pri ureditvi prve bodo pomagali tudi grani-čarji. V drugi polovici leta bodo pričeli reševati problem pitne vode za naselji Rudnik in Poljana. Dobili naj bi jo iz dolinskega vodovoda Šume—Prevalje ali iz zajetja na LIamunovem vrhu. »Letos bomo s sredstvi krajevnega samoprispevka ob republiški cesti Poljana—mejni prehod Holmec poskušali urediti izogibališči za avtomobile in obračališče pri mejnem prehodu. Medtem ko je za odprta vprašanja na ko- munalnem področju na Llolmcu še kar zanimanje, pa za ureditev okolice pri mejnem prehodu nihče noče slišati, kljub temu da stara šola in hlev dajeta slab videz obmejnemu območju,« je dejala Mira Gerdej, tajnica KS Hol- KS MEŽICA: SKROMNEJŠI LETNI PLAN KS V drugi polovici aprila so v tej krajevni skupnosti potekali zbori občanov, na katerih so sprejeli finančni načrt in delovni plan KS za letošnje leto. »Glede na gospodarske razmere je letošnji delovni plan naše KS nekoliko skromnejši. Kljub vsemu si bomo prizadevali opraviti najnujnejše naloge na komunalnem področju, seveda, če bodo sredstva iz delovnih organizacij v redu dotekala (0,5 BOD),« je dejal Leopold Golobinek, tajnik mežiške krajevne skupnosti. »Letos bi radi postavili nadstrešnice na avtobusnih postajališčih. Imamo dokumentacijo in sredstva iz krajevnega samoprispevka v višini 400 tisoč din. Manjkajoča sredstva (saj bodo dela veljala okrog 800 tisoč din pa bo KS namenila iz 0,5 BOD. Napeljali naj bi tudi čisto vodo iz krajevnega vodovoda v bazen letnega kopališča, vse to pa naj bi stalo okrog 200 tisoč din. Od skisa smo že dobili 500 tisoč din za razširitev pokopališča in ureditev vodovoda na njem. Prve dni aprila so že tudi stekla dela pri ureditvi telefonskega omrežja v novem naselju ob Leški cesti. Maja pa naj bi pričeli montirati tudi novo elektronsko telefonsko centralo, saj je vsa oprema že uskladiščena v Mežici.« Na zborih občanov so Mežičani izvolili svoje delegate v skupščino in svet krajevne skupnosti. Za predsednika skupščine so izvolili Milana Ocepka, metalurškega inženirja iz rudnika Mežica, in za predsednika sveta KS Marjana Segla, vodjo TOZD metalurgija. KS ČRNA NA KOROŠKEM: UREDITEV AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ Po programu krajevne skupnosti za leto 1982, ki so ga Črnjani sprejeli že marca, urejajo otroško igrišče v Rudarjevem, ki bo opremljeno z raznimi igrali in športnimi rekviziti. Hortikulturno bodo uredili desno stran Rudarjevega. Uredili bodo javno razsvetljavo, telefonsko omrežje in zelenice. Delavci HPH podjetja iz Titovega Velenja pa urejajo cesto v Podpeco. Predračun znaša okrog 1 milijon din, ki ga bosta prispevala mežiški rudnik in skis. »Začeli smo postavljati nadstrešnice na avtobusnih postajališčih v Rudarjevem, Mušeniku in v Žerjavu. Skup- no bomo postavili šest nadstrešnic, k1 bodo veljale okrog 500 tisoč din. Sredstva bodo prispevale delovne organizacije in KS Črna iz 0,5 BOD,« )e razložil tajnik Stanko Kordež. KS RAVNE — TRG: ZAZIDALNI NAČRT V tej ravenski krajevni skupnost* si že nekaj časa prizadevajo pridobiti zazidalni načrt za ureditev starin Raven, saj danes ne vedo, kako bo 2 nadaljnjo ureditvijo in gradnjo nekaterih pomembnejših družbenih objektov. Novi zazidalni načrt, ki ga že nekaj let pripravlja urbanistični bito Ravne, naj bi končno določil, kje b° potekala obvoznica Ravne — Kotlje« kje bo nova pošta in kje parkirni pf™ stori. V starem delu mesta namreč da-nes parkirajo jeklene konjičke P°',scTj tudi tam, kjer je prepovedano (P2®® gasilskim domom in vhodom v železarno). Na zelenicah, pločnikih in drugih površinah pa avtomobile že ve* čas parkirajo. Edo Kričej, predsedn* skupščine KS Trg, je povedal, da na) bi idejni zazidalni načrt razgrnili z® pred poletjem, o njem pa bodo svo) morale reči tudi krajani. Pred nedavnim izvoljene delegacij so dobro startalc, so pa tudi še težave; »Čeprav imamo v naši krajev® skupnosti skoraj povsod ustanovlj®® hišne svete, si bomo prizadevali, da 2 bo hišna samouprava še bolj okrepi*2« kar bo seveda naloga vseh komunist® v krajevni skupnosti. Dokaj dobro delajo tudi komisije pri svetu KS. D®1' gače pa si naša krajevna skupnost 2 od vsega začetka prizadeva, da K® ravenski občini dobijo skupno strok® no službo, ki bo racionalna in uči® kovita. Res pa je, da z lansko reorg nizacijo krajevnih skupnosti nismo P°" cenili uresničevanja krajevne sarnouP' rave, vsaj do sedaj še ne,« je pripo®1 nil tov. Kričej. KS JAVORNIK — SANCE: ZAČETEK GRADNJE VRTCA ŠE LETOS? Na Javorniku so se odločili za ld2 sično gradnjo vrtca v pritlični izved*" in ureditev zaklonišč. Ta projekt dal, možnost fazne gradnje, tako da je P* čakovati, kar je dejal tudi Jože San*®®; predsednik sveta KS, da bi se vrt pričel graditi že letošnjo jesen, najPf * dva oddelka jasli in dva oddelka mlajše otroke. Ker je gradnja kuhi®! predvidena šele v drugi fazi, bodo ht no za javorniški vrtec začasno voz iz vrtca Solzice. V drugi fazi naj poleg kuhinje zgradili še tri oddelke . v zadnji dva oddelka in večname®2 prostor. Do konca junija mora biti ® red glavni načrt in določena Pff jj čunska vrednost. Baje so za pričet®, gradnje že zagotovljena sredstva, 2 Ravenčani že od prvega krajevnega moprispevka zbirajo sredstva za vrt • SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA KS Skladovnica Potem ko smo v občini Ravne na Koroškem aprila lani samoupravno preoblikovali krajevne skupnosti (sedaj jih imamo 14), so že tudi stekle aktivnosti in priprave za organizacijo skupne strokovne službe krajevnih skupnosti v Mežiški dolini. O osnutku organizacije te službe so na 34. seji, ki je bila 12. 4. 1982, razpravljali tudi člani predsedstva OK SZDL Ravne. Osnutek je pripravila komisija pri IS SO Ravne na p°b® . krajevnih skupnosti zaradi radona*12 cije dela, saj naj bi z organizacijo »*■*£ ne strokovne službe poleg zmanjša™ stroškov dosegli tudi boljše, poeno.^ no delovanje delegatskega sistem® krajevne samouprave. y . ,a. Komisija je pripravila dve možn* « rianti, o katerih so spregovorili ®L člani predsedstva. Po prvi naj b* ,2* bo sestavljali vodja službe, admi®*2®^ ■ ■ J * A,facul}ov°dja, dva knjigovodja in fr L -^drotfustmivna dela za po-pjj e str°kovne službe in za koordinate mec'. posameznimi krajevnimi pnostmi naj bi opravljali štirje ad-mimstratfvni delavci, in sicer v Crni, ežici, na Prevaljah in na Ravnah. nrJa/ananta- za katero pa so člani niti S . me[uli, da v teh zaostre-Driri ®°S^° kih razmerah ne more «rni V ^ tev> sai bi z organizacijo več stpm°V služb obdržali sedanji si-**a Pre Prevalje-Trg, Preva-bo n k-1? Ep° strokovno služ-skupnost* Ime^C tuck ravenske krajevne enotn^aZ?rav* so ^an' predsedstva bili krarV *’ -u skuPne strokovne službe ?kupnosti potrebne, vendar stmcrk organizirane tako, da bodo na ne opravljati vsa administrativ-in Hm r°kovno-tehnična, knjigovodska uruga dela. tii*da ^etom dni smo bili prepričanosti JC r^.organizacija krajevnih skup-ške 1 aZa tega’ ^a bi zmanjšali stro-nam [ta]evne. samouprave. Danes pa Večii .vse® jasno, da bodo stroški še ter !n ,e menH v razpravi Stanko Rih-(Jr(jv, arl predsedstva. Drago Brodnik, nia 01 PraY°branilec samoupravlja-Eim , r.aYenski občini pa je med dru-sti „ el ' »Sedanje krajevne skupno-in so vs,e Preveč zapirajo v svoj krog izdelat' ? sarn°svoje. Nujno je treba bolj uiq S,’Steni — program dela za še sam,N, Ink°vito uresničevanje krajevne oa fre' Krajevne skupnosti naj ostane' ustanovljene. Če pa želijo niiiir,, i° .2yeste namenu, zaradi katere-naj , 1 delegati še kaj več in drugega, toviirf gov°rijo za tisto in si zago-Pri r sredstva in ljudi. Sicer pa smo Postn,Cmfian'zaciji krajevnih skupnosti te iste lasne naloge in cilje, na kate-kled ? v ,Zel° kratkem času pozabili. da ta' n ®lm sn?° se tudi dogovorili, ki nkn'V. krajevnih skupnosti v tanki, kot delujejo sedaj, ne bi več imeli. Zato menim, da je treba predlog za organizacijo skupnih strokovnih služb krajevnih skupnosti temeljito dodelati, več stvari urediti, tako da bo bolj jasno in razvidno, kakšna naj bo v prihodnje krajevna skupnost in strokovna služba.« Pred javno razpravo morajo o predlogu o organizaciji skupne strokovne službe razpravljati vse krajevne konference SZDL, ki naj bi zbrale stališča in predloge. O njih pa bo ponovno beseda na naslednji seji predsedstva OK SZDL. Na 34. redni seji predsedstva OK SZDL so člani med drugim razpravljali tudi o predlogu honorarjev neprofesionalnim funkcionarjem v SIS, krajevnih skupnostih, in družbenopolitičnih organizacijah. Predlog je na osnovi letnega programa dela in na zahtevo konference delegacij železarne Ravne pripravil družbeni pravobranilec samoupravljanja v ravenski občini. V razpravi so bili člani povsem enotni, kar dokazujejo tudi podatki, ki jih je zbral družbeni pravobranilec samoupravljanja Drago Brodnik, da so se v naši občini zadnji čas precej »razpasli in razbohotili« honorarji predvsem v SIS in krajevnih skupnostih, medtem ko v družbenopolitičnih organizacijah skorajda ne poznajo honorarno plačanih funkcij. Ugotovljeno je tudi bilo, da danes mnogi prevzemajo funkcije predvsem zato, ker vidijo v tem del zaslužka. Mnoga dela honorarno opravljajo upokojenci in drugi zaposleni delavci, ki pa bi jih nedvomno lahko opravljali mnogi nezaposleni ekonomisti in administrativni delavci. Zato je predsedstvo pozvalo komisijo za usklajevanje družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom, voljenim ali imenovanim funkcionarjem pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Ravne, da mora preučiti nagrajevanje neprofesionalnih funkcionarjev v SIS, krajevnih skupnostih, društvih in družbenopolitičnih organizacijah. F. Rotar 2 D R AV J E pravi Človek na pravo delo Poki yj°ga zdravstvene službe pri jeileIcn.ern usmerjanju v usmer-zan 01 izobraževanju ni nova niti se dejavnost, le da so Zdrav e sodelovanja znotraj Pov Vene službe spremenile. Z vani °bliko srednjega izobražene i? -e odgovornost zdravstve-j&M) Uzbe pri poklicnem usmer-^ toliko širša. laj-g r°k°Ve umske sposobnosti, Idrn6Sne dejavnosti in sociokul-Su ri° zrei°st zasledujemo v ča-sam snovn°šolskega šolania Prek šolskega sistema, prek kov svetovalne službe. Otro-sled Psihofizični razvoj pa za-bvnn 6m° z organizirano preven-Zdr-v dejavnostjo (sistematski disn= ni pregledi v šolskih v0panzerjih). Upoštevaje otroko-Zdrav raVStveno kondicijo, šolska svet v.ena služba more in mora otroi°V1a*;F v katero usmeritev se radi lahko vpiše in kdaj mu za-tio zdravstvenega stanja izbra-p tneritev odsvetujemo. Sveto Poklicnem usmerjanju in stroju sodeluje cel team ZanuTnjakov s š°le> zavoda za siovanje in iz zdravstvene službe. V primeru, da otroku zaradi učne neuspešnosti ali zdravstvene neprimernosti svetovanje ne ustreza njegovim interesom in željam, se pri šolarju opravijo dodatne preiskave (test poklicnih interesnih dejavnosti ali dodatni specialistični pregledi). Pri otrocih, ki jim je svetovana usmeritev v skrajšane programe, se dogovorimo še za pregled pri specialistu dela. Le tako kompleksna obravnava nas obvaruje številnih težjih zmot, da bi usmerili otroka v poklic, za katerega je zdravstveno popolnoma neprimeren, kar bi bila pozneje tudi ovira za sprejem v delovno razmerje. Mlademu človeku se je zelo težko odločiti za usmeritev v usmerjenem izobraževanju, zlasti še, če šolski učni uspeh ni dober in ga spremljajo zdravstvene težave. Pogosto se srečujemo s primeri, da otroci, še večkrat pa starši, zanikajo otrokovo bolezen, ki je razvidna iz zdravstvene dokumentacije, samo da bi zadostili svojim željam. To sem navedla zato, ker so pogosto otro- Pregled kove interesne dejavnosti in želje staršev neusklajene oz. otrok sploh ne ve, katera opravila in naloge bo obvladal, ko bo tako usmeritev usmerjenega izobraževanja zaključil in ga do danega trenutka takšna opravila niso zanimala. Želja svetovalcev je, da bi bila svetovalna usmeritev približana otrokovim željam, ker si le tako zagotavljamo uspešnega, ustvarjalnega, srečnega in na koncu zdravega delavca. Velikokrat se zgodi, da se otrok preusmeri sam zaradi oddaljenosti od šole, zaradi vpliva prijateljev, ker ne dobi štipendije ali zaradi drugih razlogov. Tudi v I. letniku usmerjenega izobraže- vanja je preusmerjenje se možno, če se ugotovi, da je to potrebno zaradi zdravstvene neprimernosti, učne neuspešnosti ali če otrok spozna, da ni izbral pravilne usmeritve. V tem šolskem letu se je v SRS preusmerilo po I. polletju že 1200 učencev prvega letnika usmerjenega izobraževanja. Z dobro pripravo učencev in staršev na vse možnosti šolanja naj teh preusmeritev ne bi bilo preveč. Predvsem pa se ponovno kaže potreba po tesnem sodelovanju šole, staršev in šolskih dispanzerjev. Dr. Marija Vodnjov ZNIŽAJMO VISOK KRVNI PRITISK Visok krvni pritisk ali hiper-tonija spada med civilizacijske bolezni. Že podatek, da vsak 4. do 5. odrasli boleha za visokim krvnim pritiskom, nam pove, da je ta bolezen zelo razširjena in ogroža naše zdravje. KAJ JE KRVNI PRITISK Človeški organizem je sestavljen tako, da mora vsak del telesa za svoje nemoteno delovanje nenehno dobivati po krvi hrano in kisik. Najvažnejšo vlogo pri tem imajo srce in žile, ki skrbijo za reden pretok krvi po vsem telesu. Srce in žile so sistem cevi z ustrezno črpalko. Kri je v tem sistemu pod določenim pritiskom, ki mu pravimo krvni pritisk. Kadar se srce skrči in požene kri v glavno odvodnico (aorto), pritisk v žilah za hip naraste. Temu pritisku pravimo sistolični (zgornji) pritisk, npr. 120/80 (sistolični je v tem primeru 120). Zaradi vpliva številnih notranjih in zunanjih dejavnikov na srce in ožilje krvni pritisk nenehno niha, zato se ni čuditi, če bo rezultat krvnega pritiska pri vsakem nadaljnjem merjenju drugačen. Večina raziskovalcev je sprejela priporočilo svetovne zdravstvene organizacije, kjer je zgornja meja normalnega krvnega pritiska pri 140/90 mm Hg (živega srebra). Od teh vrednosti navzgor so škodljivi učinki visokega krvnega pritiska tem bolj izraženi, čim višji je pritisk in pri vrednosti 180/100 so že velike. Za odraslega človeka pravimo, da je najprimernejši krvni pritisk 120/80. VISOK KRVNI PRITISK Bolnik z visokim krvnim pritiskom je vsak odrasel človek, pri katerem v raznih urah dneva ugotovimo krvni pritisk nad 160/95. Kolikor višje so vrednosti, toliko večje so posledice kvarnega delovanja visokega krvnega pritiska na žile srca, možganov in ledvic. Srce se mora ob visokem pritisku silno naprezati, da bo iz sebe iztisnilo čimveč krvi. Ob stalnem naprezanju se začne srčna mišica širiti, kri začne zastajati, zastaja tudi v pljučih in drugih delih telesa, nakar srce omaga. To stanje imenujemo dekom-penzacija (omaganje srca). Znaki, ki kažejo na to obolenje, so: hitro utripanje srca, težko dihanje, neredni utripi, otekline zlasti na nogah. Posledica visokega krvnega pritiska je tudi arterioskleroza. Zile začno apneti, trdeti in izgubijo prožnost. Zile se zožijo, pretok krvi je oviran, prizadeti organi pa zaradi zmanjšanega dotoka krvi slabijo, dokler dokončno ne odpovedo. Kri v takih žilah začne zastajati, strdi se v krvne strdke, ki lahko zamašijo žile v srcu in možganih in povzročijo srčno oziroma možgansko kap. Pri obolenju ledvidčnih žil nastopi nepopravljiva okvara ledvic s hudimi motnjami v njihovemu delovanju. Hipertenzija poteka teže, če bolnik boleha tudi za drugimi obolenji, kot so: sladkorna bolezen, debelost, prevelika količina moščob v krvi, prav tako pa povzročajo oziroma pospešujejo zvišanje pritiska t. i. rizični faktorji, ki so: kajenje, čezmerno uživanje hrane, zelo slana hrana, čezmerno uživanje alkohola, kave, premajhna telesna aktivnost, pri ženskah tudi uživanje kontracepcijskih tablet ter nekatere vrste tablet proti bolečinam. Vse to imenujemo tudi naše slabe razvade in navade, ki jih je za znižanje visokega krvnega pritiska treba ukiniti ali vsaj omejiti. Le-to pa zahteva bolnikovo veliko voljo, predvsem pa njegovo sodelovanje, stališča in obnašanje. Le s tem bolnikovim prispevkom bo lahko tudi zdravljenje uspešnejše. Vse tiste, ki smo jim večkrat izmerili krvni pritisk 160/95 in višje vrednosti, uvrščamo med bolnike z visokim krvnim pritiskom in jim je treba nujno znižati to visoko vrednost. Se posebej velja to za mlade in srednje stare bolnike. Znižanje krvnega pritiska pa lahko dosežemo le takrat, če poznamo njegov vzrok in dejavnike, ki ga podpirajo. Zdravljenje visokega pritiska traja tako dolgo, dokler traja visok krvni pritisk, zato je včasih tako zdravljenje zelo dolgotrajno, tudi doživljenjsko. Za uspešno zdravljenje in znižanje krvnega pritiska na normalno ali vsaj na nižje (manj škodljive vrednosti) pa je potrebna predvsem volja in upoštevanje nekaterih načel: — redno jemanje zdravil, ki jih je predpisal zdravnik — shujšanje, če smo predebeli — čimbolj aktivno gibanje, telovadba — opustitev kajenja, omejitev uživanja alkohola, kave — preverjanje maščob in sladkorja v krvi — omejitev uživanja kuhinjske soli — dovolj spanja. Uspeh našega boja proti zelo razširjeni bolezni (hipertoniji) bo zagotovljen, če ne bosta odkrivanje in zdravljenje hipertenzije zgolj enkratna akcija, pač pa neločljiv in trajni del nalog sodobne zdravstvene vzgoje. Preprečevanje in zdravljenje hipertenzije je danes največji izziv, zato »znižajmo visok krvni pritisk!« Saša Meško KULTURA PESMI NAŠEGA DELAVCA: PESEM ZA 1. MAJ Visoko dvignimo glavo, vsi tisti, ki marljivi smo, ki vemo, da je delo čast, le z delom trdna je oblast. Zato poglede kvišku vsi, predvsem zastavi TITOVI. V premnogih borbah je bila z našo krvjo obarvana. Od vojne res je mnogo let, a mi borimo se že spet, za boljši jutri in za mir, to v srcih naj bo glavni vir. Le z delom mi ponosni smo, saj v srcu TITA nosimo. Pri delu s skupnimi močmi bomo težavam kos prav vsi. OTOŽNA PESEM Kot da še joče se papir s peresom, ko pišem jaz otožno tole pesem. Mar drugo leto res minilo je, od težkega trenutka za nas vse? še dobro pomnem žalost tistih dni, ko nas zapustil dragi TITO si. Od težkih borb izmučeno telo pod težkim marmorjem ostalo bo. Tvoj duh kot sončni žarek nam sledi, saj tvoje srce v naših še živi. Sc tvojih mi držimo res besed, saj so nam toliko kot okno v svet. Če pa kdo nasprotno nas učil, in delu tvojemu nasproten bil, je bolje zanj, da ga zasuje plaz, ker človek tak ne sodi zraven nas. Zlatko Škrubej "T '.. J:V. Zeleno, ki te ljubim zeleno Pa je prišla pomlad Pomlad je tu, z zelenjem in cvetjem pa nas pozdravljajo tudi tablice z napisi: NE HODI PO TRAVI — MEČI ODPADKE V POSODE ZA SMETI — PAZI NA RED IN SNAGO, in podobni. Same prepovedi in zapovedi, ukazi! Koliko (ne) pomagajo, vedo komunalni delavci, šolarji, ki udarniško čistijo bregove, in sprehajalci' Če pa je učinek takih napisov že močno vprašljiv, pride misel: zakaj ne bi poskusili drugače? Ali morda ne bi besedna podoba, vabil°> prijaznost dosegli več (ko manj tako ni mogoče) — ? Pokličimo na pomoč pesnike in poglejmo, kako bi kdaj ukaze nadomestili z ustreznimi verzi: »Ne trgaj cvetja« — »Naj le rase, naj le rase, o presrečna rožica« Narodna »Od ljubezni rože mro« Lorca »Prepovedano lovit ribe« — »Ribica je prosila, le pusti me živeti« Narodna »Ne hodi po travi« — »Zeleno, ki te ljubim zeleno« Lorca Kdo bi ugovarjal, če bi ga kje v naravi pozdravile besede: »Neba in zemlje večen je obraz in ne spreminja ga bežeči čas« Li Taj Po »O, kakšen mir! Tu bomo se spočili, kar iz bokalov bomo vino pili.« Li Taj Po »Poslušaj, sinko moj, tišino.« Lorca »Kristalni studenec si prosi ustnic« Lorca »Plevel in trave in ose težko roso pijo« Mandelštam »Nebo in zemlja vinu sta prijazna, sovražiti ga — ni to misel blazna?« Li Taj Po »Po nebu marjetic hodim« Lorca »V samotnih urah duha lepo je v soncu hoditi ob žoltih zidovih poletja« Traki »Ti, ki se ljubijo, bodo jutri že skale« Lorca e^s.Kje v travi in duša ti potuje misljena z vetrovi v šir in dalj?« Carducci »Svetli oblaki, beli labodi, rno gredo v svoji svobodi« Kosovel »Kaj vse dan poletni daje, aj draguljev, kaj bleščave« Neruda večerni oblaki, e eaam vas in sem bogat« Kosovel v rBo°di„d0voli-. Ideia ie tu> nekaj zgledov tudi, domiselni jih najde pSn*K zk.*rKah poljubno število, morda celo ustreznejše. »ODr° n° prrP°r°čamo ta zapis našemu tozdu družbeni standard za vsem™!?* ?var^Kega jezera, Komunalnemu podjetju Prevalje in sploh ki izdelujejo zapovedne napise. Marjan Kolar KULTURNA KRONIKA iani ka bera kulturnega doga-na v X 0^^*ni je bila kar obsež-stiio domovih kulture so se zvrsti Predstave v okviru občinske od n revije. Tako so se na Pr^-i?rodstavili domačini — KUD Pam oV Voranc z delom Jeana viaxa Sartra Spoštovanja vredna kuitUga v režiji Stanka Arnška, Zamu.rtJ° umetniška skupina iz Koroške in amatersko fo la ,6e iz Travnika z najbolj-skih , etno Predstavo amater- na • .tališč Laboratorija oko *a laje. Se . Likovnem salonu na Ravnah sliki6 Predstavil znani primorski y Viktor Birsa iz Portoroža, kom P?*-astitev kongresov zveze Zej Uaist°v so v delavskem mu-,,n„i °dprli razstavo stalne zbirke lini avs^° gibanje v Mežiški do-Y med obema vojnama«, esovi pevci so organizirali prijeten večer sodobne glasbe v Družbenem domu na Prevaljah, ki so ga posvetili rojaku skladatelju Lojzetu Lebiču. Ob koncu aprila so v naših kinematografih brezplačno vrteli film Visoka napetost. 23. aprila je bila na Ravnah akademija bratskih večerov, kjer so sodelovale KUD iz pobratenih občin Varvarin, Cačak, Probištip in prijateljskega Travnika s folklornimi nastopi skupaj z našimi folklornimi skupinami. Ob dnevu OF so bile v vseh krajevnih skupnostih v občini proslave, kakor tudi ob sprejemu in odhodu zvezne štafete. Morda se je na kulturnem področju zgodilo še kaj, a žal za to ne vemo, ker tu in tam kdo pač preprosto pozabi na pomembnost, ki se ji reče informiranje. Z. S. PRESENETLJIV ODZIV d*tdla^rn'e S s°d°bn° glasbo — nam je zares tako tuja? — Predstavitev skla-staJ| V?j2eta Lebiča v domačem kraju — Živahen pogovor o glasbi — Raz-* hebičevih del Pr ! Ploj« . nedavnim je pri produkciji hjni. In kaset RTV Ljubljane izšla Ta ,a s Posnetki del Lojzeta Lebiča. da ki°® p tegev in njihovih del, je muziko-tla k-6 KUŠAK. Bil je prisoten tudi bej VenCvrtu' Seveda pa smo bili pose-sldaHo, i1.’ da smo lahko pozdravili tudi Zeta LEeSCJak°ba I^ZA in našega Loj- VečgJ^benem delu tega koncertnega Kva«f„. smo prisluhnili posnetkom bstas 23 tolkala Lojzeta Lebiča, Vok,,*8.'— delu Janeza Matičiča in °-instrumentalni skladbi Caccia barbara (Divji lov) Jakoba Ježa. — Zaradi časovne omejenosti, da bi nam ostalo kar največ časa še za pogovor, smo se odlomku iz Simfonije 68 Primoža Ramovša morali odpovedati. Ob tem koncertu je organizator (to so bili vresovci —- Lojze Lebič je namreč njihov častni član in z zborom vsa leta tesno sodeluje) priredil tudi razstavo del skladatelja: na voljo so bile partiture instrumentalnih in vokalnih del, članki, razprave, knjiga-učbenik za glasbeni pouk in plošče, s katerimi se je Lebič predstavil kot skladatelj in zborovski dirigent. Tudi kompletno bibliografijo smo ponudili obiskovalcem večera, ki so kaj radi segli po njej. Toliko o zunanjosti prireditve. Nadvse zanimiv je bil odziv poslušalcev na koncert, ki se je odrazil v dolgem pogovoru o glasbi s prisotnimi gosti. Negotovi občutki so spremljali izvajalce po poti iz Ljubljane do Prevalj, dvom v uspelost večera so čutili tudi organizatorji. Upravičeno. Saj do sedaj česa takega še nismo prirejali v našem kotu. Bil je to prvi večer, kjer se je koncertni poslušalec znašel v dokaj nenavadni vlogi: OBISKOVALEC razstave ustvarjalnega opusa skladatelja (mimogrede: pogledi na partiture skladb, bodisi orkestralnih ali zborovskih so vzbujali v obiskovalcih vse kaj drugega kot pogled na notni zapis, vpraševali smo se — do kod sega naše glasbeno znanje?) se je po ogledu raz- stave moral postaviti v vlogo POSLUŠALCA koncerta, kjer sta si Beseda in Glasba skorada enakovredno podajali svoje vloge. Manjkala ni niti Igra, saj je Jurij Souček zahtevno besedilo podajal z vso potrebno igralsko spretnostjo. Po končanem koncertu pa se je ta poslušalec spremenil v RAZPRAV-LJALCA o sodobni glasbi. In to preizkušnjo so prisotni odlično prestali. Presenetljiv je bil odziv na koncert. Smelo smemo zapisati eno bistvenih ugotovitev tega večera: SODOBNA GLASBENA GOVORICA NAM NI TUJA. Sicer se o njej ne bi znali tako pogovarjati, kot smo se. — (Pogovor je trajal vse do 22. ure, koncert pa se je začel ob 19. uri.) Glasbi moramo le dovoliti vstop do nas. — Morda je marsikdo ta večer prvikrat naredil ta korak: odprl uho in srce za besedo, za glasbo — zbrano, kot to ta glasba zahteva od nas. Na številna vprašanja poslušalcev o doživetjih, občutkih, pomislekih je odgovarjal skladatelj Lojze Lebič z njemu tako lastno poudarno, jasno in preprosto besedo. V pogovoru so sodelovali seveda tudi vsi prisotni gostje. Ta večer smo culi, da nekateri Slovenci še znajo tudi zahtevne stvari lepo in enostavno povedati — žal je teh v poplavi besedičenja vse manj.) Naj navedem nekaj konkretnih vprašanj — misli: • Kako premostiti prepad med zabavno glasbo (lahko ali komercialno glasbo) in tako imenovano resno glasbo? • Lebič: Ni potrebno. Celo zaostriti bi morali te meje, saj človek potrebuje več zvrsti glasbe — od lahke —-zabavne, resne glasbe do ljudske. Raje bi usmerili naša glasbena prizadevanja v to, da bi usposobili poslušalce umeti vse zvrsti glasbe in jim dati možnosti lastne izbire. Današnji glasbeni mediji pa možnosti izbire ne nudijo v pravi meri. • Predvajani posnetki so vzbudili vse mogoče reakcije: od primerjave z zvoki naših tovarniških strojev, elektro peči, do očitka agresivnosti sodobne glasbe do človeka. — Pa smo slišali odgovor, da je bila Beethovnova glasba v takratnem času (in marsikomu je še danes) bolj agresivna kot npr. Lebičev Kvartet za tolkala. • Navade poslušanja resne glasbe nam nekako branijo sprejemanje sodobne glasbe^. Abonmajske predstave koncertnih hiš ponujajo vse več ustaljene, preizkušene glasbe, veliko premalo pa je v sporedih del iz novega zvočnega sveta. • Adornova trditev drži, da je skladno pisanje v neskladnem času (in takega živimo danes) lažno. — Umetnikova izpoved pa je in mora biti resnična -— torej zastonj pričakujemo »lepih viž« izpod peres naših sodobnih skladateljev. (Vprašajmo se, kakšno glasbo bi lahko napisal sleherni izmed nas — recimo na temo: Referendum o spremembah pri delitvi OD?) • Lebič tudi pravi, da je v glasbi danes uporabljiv vsak zvok ne le ton iz do sedaj poznanih glasbil. — Odkrivanje novih zvočnih svetov je ena bistvenih prvin sodobne glasbene govorice. Skladatelj pravi: za klavir je verjetno bilo najlepše in tehtno že napisano — to sta storila Chopin in Lizst pa ..., prav tako za violino itd. In res: posnetki na koncertu so nam odpirali nove zvočne svetove — iz najrazličnejših glasbil ali iz vokala — oz. petja. Tudi pri petju — pravi Jakob Jež, ki je veliko novega prinesel ravno v svet pevske glasbe — odkrivamo nove možnosti človeškega glasu. Od do sedaj uporabljenega »bel canta« — šole lepega petja — se v zborovstvu javljajo »dokaj čudni« svetovi človeške govorice in človekovega petja. Ivan Orešnik, Betonska vaza • V čem je moč izpovednosti sodobne glasbe, zakaj je tako povsem drugačna od tiste — »nam bližje glasbe«? — Večina glasbe prejšnjih obdobij je nastala po naročilu (za dvorsko gospodo, za koncertno publiko, tudi za vojaške namene,...) in je bila namenjena torej množici poslušalcev. Danes skladatelj piše glasbo, ki je namenjena poslušalcu — individualistu; skladatelj se direktno obrača nanj in od njega zahteva popolno predanost — okupira ga. — Tudi nas zbrane v dvorani je glasba okupirala, vsakega posebej, tako da smo (nekateri) v tej glasbi čutili celo nasilje. Pravilen občutek. V celoti torej dosežen namen skladateljevega dela, moč glasbene izpovedi take skladbe je torej velika. • Tudi o položaju skladatelja v naši družbi smo se menili. Veliko pišejo časopisi o izvajalcih-solistih, dirigentih, orkestrih, kaj malo lahko beremo o delu naših skladateljev. Malo je med Prešernovimi nagrajenci skladateljev (Op.: Lebič je dvakratni nagrajenec Prešernovega sklada — za skladateljsko in za dirigentsko delo), malo je glasbenikov — članov SAZU,... odnos družbe do teh umetnikov ni ravno najbolj vzpodbuden. — Lebičev odgovor je postregel z ugotovitvijo, da je za umetnika najvažnejša svoboda umetniškega ustvarjanja — in ta je pri nas skladateljem zagotovljena, dana. Souček je sicer pripomnil k vprašanju, da je povsem skladateljeva dobra volja, koliko in kaj piše, da lahko piše, da je vsak skladatelj amater — saj se povsem amatersko ukvarja s kompozicijo — amatersko zato, ker je sicer zaposlen kot profesor na Pedagoški akademiji, prav tako skladatelj Jakob Jež, mnogi ostali, tudi vsi pesniki in pisatelji so amaterji, ker so vsi zaposleni — in morajo biti, da si zagotovijo socialno varnost, zase in za svojo družino. — To pa razkriva drugo plat tega problema, o katerem smo želeli pogovor. • Brali smo v časopisju, da je na pravkar minulem kongresu ZKS predsednik društva slovenskih skladateljev Bojan Adamič opozoril na kritičen odnos družbe do sodobne glasbe (tudi na problem punka pri nas — ki pa nikakor ni glasbeni problem, ampak sociološki). In zopet je Lebič pretehtano ugotovil, da so prav takšni večeri, kot je bil tisti na Prevaljah, najboljše zagotovilo, da v naši družbi spremenimo sedanje poglede na ta vprašanja. Takšna oblika pogovorov nedvomno najbolj razčiščuje tovrstna vprašanja. • In še in še bi se lahko pogovarjali. Do vprašanj, koliko je v Lebiču še arheologa — saj vemo, da je vzporedno s študijem glasbe dokončal tudi študij arheologije, zakaj ga ne srečujemo več za dirigentskim pultom, ko pa vemo, da je bil (in je) eden najboljših zborovskih dirigentov pri nas, do vprašanj o njegovem učbeniku za glasbeni pouk na srednjih šolah, ki bo pravkar izšel (obsega 340 strani) in ga vsi pedagogi prav nestrpno pričakujejo, vedoč, da bodo dobili v roke nekaj tehtnega, in še o ... sploh nismo prišli, ker, kot sem že omenil, smo morali ob 22. uri pogovor zaključiti. Pa saj se pogovor o glasbi ni zaključil. Nadaljeval se je v vsaki hiši, odkoder je bil prisoten poslušalec tega večera. Nadaljeval se je drugi dan v službi med sodelavci, nadaljeval se bo še dalj časa. Pričeli smo razmišljati o do sedaj nepoznanih stvareh. — Imamo med seboj ljudi, ki jim ni mar podražitve bencina, težav z nakupom kave, problemov delitve OD, imamo živeče umetnike — skladatelje, ki živijo s svojimi zvokovnimi problemi, ki ustvarjajo človeštvu kulturne vrednote — za danes, za jutri in daleč naprej. Spoznanje tega sveta je lepo, plemenito dejanje. Ohrabrujoče je tudi spoznanje, do katerega smo prišli v tem večeru, da 3587/539 Velkovrh A., Šetina A., A. Lečnik, Kontrola spektroskopskih standardov jekel 1981. 3587/540 Osojnik A., Kert J., Uporaba ionoselektivnih elektrod pri določevanju imisij na delovnih mestih 1981. 3587/541 Vodeb D, T. Kolenko, Z. Erjavec, Izdelava dinamičnega modela optimizacije porabe energije na pečeh z upoštevanjem sprememb fizikalnih lastnosti materiala 1981. smo ljudje sposobni dojemati v vsej potrebni razsežnosti novotarije — če to želimo, če smo pripravljeni. — Morda nas mora na to kdo posebej pripraviti. — Ljubezen in spoštovanje do nekoga in nečesa je že nekaj tistega, kar nam to omogoča. In prav to dvoje je bilo prisotno tudi tisti večer na Prevaljah. Hvala vsem sodelavcem tega večera za posredovanje novih spoznanj. Hvala Studijski knjižnici (in Mariji Suhodolčanovi), ki je skrbno izbrala gradivo za razstavo del Lojzeta Lebiča. Kazalo bi tudi v prihodnje prirejati podobna srečanja in si ob njih nabirati spoznanja, ki bi nam vsem bogatila vsakodnevno življenje. Na koncu pa naj še dodam zahvalo vseh gostov; bili so presenečeni nad celotnim večerom. Posebno zahvalo vsem udeležencem koncertnega večera pa je izrekel skladatelj Lojze Lebič. — Mi pa mu iz vsega srca želimo še veliko osebnega zadovoljstva pri plodnem umetniškem in pedagoškem delovanju. Jožko Kert SE ENO DOPOLNILO Letos z objavo dobitnikov Vo-rančevih plaket nimamo sreče. Prejela jo je namreč tudi Marija Suhodolčanova. Čestitamo! Urednik 3587/542 Torkar M., F. Vodopivec, A. Lagoja, Zmanjšanje vroče krh-losti jekel zaradi oligoelementov z dodatkom niklja 1981. 3587/543 Glogovac B., + sodelavci, Razvoj dinamičnega modela za vodenje ogrevne peči s procesnim računalnikom 1981. 3587/544 Kmetič D., Vodopivec F., Torkar M., Raziskave in razvoj jekel za kontrolirano kovanje I. 1981. 3587/545 Žvokelj J., Pojavi pri malo-cikličnem utrujanju kovinskih gradiv 1981. 3587/546 Kveder A., Žvokelj J., Vpliv bora na mikrostrukturo in lastnosti jekel 1981. 6774 Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945. 6775 Cott Del Rudolf, Medicinski terminološki slovar 1980. 6776 Načrt pravil za novi slovenski pravopis 1981. 6777 Slovenska zvrstna besedila 1981. 6778 Hiibscher H., Osnove elektrotehnike 1981. 3587/547 Sistemske rešitve problemov preoblikovalne tehnike 1982. 6779 Kavčič B., I. Svetlik. Poglavja iz sociologije dela 1979. 6780 Kaznev Z., Sociologija radio — televizija 1976. 6781 Stanič M., D. Maračič, Jezičko pravopisni savetnik 1981. 6782 Mitrovič Z., Kako se postaje i kako radi novinar 1980. 6783 Jambrek P., Uvod v sociologijo 1980. 6784 Jurančič J., Slovensko srpskohr-vatski slovar 1981. 6785 Flere J., Mednarodne organizacije in gospodarsko sodelovanje 1982. 6786 Popovič D. B., Zbornik problema iz elektromagnetike 1981. Odslej bodo imeli člani AMD koroške regije (Ravne, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje) v regiji tehnično službo za prevoz oziroma vleko vozila ter brezplačne pravne nasvete pri pogodbenem odvetniku AMZS. Tehnično službo bo opravljal tovariš RUDI RAMŠAK, vodja servisa Avto-motor Celje, Dobja vas. Dopoldne ie treba poklicati št. tel. (062) 851—252, sicer pa (062) 842-063, Bukovska vas. Pravne nasvete pa bomo dobili pri odvetniku tov. DANETU FISCHERJU, Meškova 14, 62380 Slovenj Gradec, tel. (062) 841-510, uradne ure pa so: v ponedeljek od 15. do 17. ure, v petek od 8. do 11. ure. Ima pa tudi uradne ure na RAVNAH, Partizanska 3, v sredah od 15. do 17. ure. Seveda se lahko člani AMD kot do sedaj poslužujejo vseh ugodnosti in drugih uslug pri vseh tehničnih bazah AMZ Slovenije in vsega, kar pač pridobijo s članstvom. Vse je podrobno opisano v Motoreviji št. 3, marec 1982 kot tudi v materialu, ki ga dobi član AMD. Ker ta informacija ni namenjena samo članom AMD, ki sicer poznajo ugodnosti in prednosti članstva, ampak tudi drugim, zato nekaj podrobnosti o raznih ugodnostih. Storitve tehnične službe Tehnična služba AMZS je namenjena predvsem članom AMD. Opravlja tri osnovne dejavnosti: — službo »Pomoč informacije« — testiranje osebnih vozil z odpravo manjših napak — tehnične preglede osebnih avtomobilov in motornih koles. Dejavnosti tehnične službe se opravljajo v tehničnih bazah, ki so razporejene tako, da je pokrita skoraj vsa Slovenija. Seznam tehničnih baz v Sloveniji je natisnjen na ovitku »ATP« in »MTP« knjižice. Brezplačne storitve tehnične službe Pomoč-informacije (SPI). Clan AMD ima v članskem materialu štiri kupone za SPI. En kupon velja za plačilo prevožene poti službenega vozila SPI do 10 km ali za plačilo dela avtomehanika SPI do ene ure. Pri tej uslugi gre za odpravo manjših napak na motorju ali drugje na vozilu neposredno na mestu okvare. Kuponi za brezplačne storitve SPI veljajo le, če se je vozilo pokvarilo na poti, torej ne veljajo za popravila na domu člana. Clan AMD Ima pravico do brezplačnih storitev SPI na ozemlju cele Jugoslavije in v tujini. Potreben material oziroma rezervne dele za odpravo okvare pa mora seveda vsak član plačati sam. Clan avtomobilist ima pravico do enega brezplačnega prevoza svojega vozila v »članskem letu«, če je to vozilo poškodovano v prometni nesreči do takšne mere, da ni sposobno za vožnjo na lastni pogon. Največja razdalja za tak brezplačen prevoz je 500 km, pri čemer se šteje razdalja, ki 6787 Dedijer S., Osnovi transportnih uredjaja 1978. 6788 Dedijer S., Transportni uredjaj* 1981. . . 6789 Dobrič M., Hidraulički Strojevi 1978. 6790 Brčič V., Dinamika konstrukcije 1981. 6791 Durič S., Mehanika I, II, M' 6792 Evakuacija i prečiščavanje otpa?-nih voda naselja i industrije 198°' -A 6793 Inženjerstvo hladjenja vode 1980. 6794 Dobrič M., Hidraulika 1979. 6795 Černe B., Hidraulika 1975. 6796 Voronjec K., Obradovič N., M6-hanika fluida 1979. , . 6797 Veriga S., Mašinski elementi h II, III 1980. 6798 Miljkovič M., Nikolič D., Samoupravna radnička kontrola 1981' 6799 Komentar zakona o obligacioni® odnosima I, II 1980. 6800 Cigoj S., Avtomobilist 1982. 3587/548 Roethel F., Optimizacij procesa brušenja materialov OHV 3 in OHV 4 z ozirom & obdelano površino 1982. , 6801 Gomišček S., Analiza voda *■ Predlog za poenotenje postopkov. jo mora vlečno vozilo opraviti ** takšen prevoz. To ugodnost lanf člani uveljavijo tudi za prevoz vozu8' ki se je poškodovalo v tujini. „ Kontrola in nastavitev žarometo>j kontrola zavor in kontrola odporno«** hladilne tekočine proti zmrzovanju za člane AMD brezplačne ugodnOSUj Poleg brezplačnih storitev imajo čia" možnosti izkoristiti še naslednje usl“ ge s članskim popustom: — za prevoženi kilometer vlečneŽ8 vozila: popust 19%, pri mestni tnte venclji pavšalni popust 20 % .. — pri nakladanju in razkladanju vtr zila popust 50 % — pri reševanju vozila po času »o ' — testiranje motorja in podvozaa' popust 53 % — varnostni test, popust 14 % ,i, — testiranje blažilnikov, popust 43 — kontrola nastavitve deleža CO, P pust 50 % t — polnjenje akumulatorja, poPu 55 % — zamenjava gum, popust 33% ,, — uravnoteženje koles, popust 30 ' — kontrola merilnika hitrosti, P pust 25 %. Brezplačne prevoze v prometni n^J sreči poškodovanih vozil opravljaj0 skladu s posebnim pravilnikom, &JL vsi člani dobijo na posebnem 11® Skupaj z drugim članskim material°“j Kljub temu pa poglejmo pogoje bistvene točke iz tega pravilnika: 1. Uporabnik prevoza mora biti 018 AMD najmanj 24 ur pred nezgodo. v, 2. Vozilo mora biti poškodovano prometni nesreči in zato nevozno- 3. Poškodbo vozila mora potrditi 0 lavec AMZS ali delavec milice. 4. Uporabnik prevoza mora Prefi-(> žiti izpolnjen kupon za prevoz, knjižico in Izpolnjeno evropsko P° čilo o prometni nezgodi. 5. Največja dolžina brezplačne* prevoza znaša 500 km, pri čemer šteje oddaljenost, ki Jo mora v* pn. vozilo opraviti za izvršitev interve cije. 6. Za odstranitev poškodovanega 'f.j zila z mesta nesreče do najbližje 1» oziroma drugega primernega kraja ^ parkiranje vozila lahko uporab11« prevoza pokliče drugega izvajalca. -intervencije ni mogla opraviti tehn na služba AMZS. \e 7. Clan AMD ima zagotovljen a brezplačni prevoz vozila, ne pa reševanje vozila, če Je to izven stišča. Garantno pismo za tujino . Clan AMD, avtomobilist ali motor ima pravico kupiti na podlagi kuP° a lz ATP knjižice garantno pismo, a1 A. dobijo samo člani AMD v okviru m«, narodnega sistema pomoči motori?-1 p nlm potnikom AIT, Je namenjeno pomoč in zaščito v tujini. aj- Nadalje so še ugodnosti pri turiSj% nih storitvah, v nekaterih gostlns*^ objektih, pri zavarovanju (kasko) pri »rent a car«. Avgust Knez, AMD RaVO« Vsak breg je lep NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI BREZPLAČEN PREVOZ VOZIL IN PRAVNI nasveti Šoferjem St. 5/1982 Rekreacija in šport ODBOJKA vik? železl>i'ne se je prija- te tekm/\. P* polfinalnih skupinah "t sohm, 0 P° 6 ek‘P- v Prvi skupi-ne, et« i-ena vredne eleipe orodjar-"lOEena Pnev matičnih strojev. Ho- oba nasnrn?nii?TS, jc z 2:1 Premagala pr,evmativ.^ ! . in blla Prva pred drugi sknPiP1 str°3i 'n orodjarno. V ekip. PP"U te osvojila prvo mesto Sala rezani delov, ki je prema- V t k • °lod-ie in kalilnico. stroji6-, za 3' mesto so pnevmatični tebhi »o « ,° Premagali kalilnico. V bili honsi n.asl°v prvaka železarne so magai *Ltlektrlkarlh kl so z 2:0 pre-S°valna «?i?° str°jev in delov. Zma-H°dec M«pa te nastopila v postavi: ^an. Kiwi r’ K°šuta, Torej, Podpe-Krautberger’ Stražnlšn>k, Pačnik in V finalnem dvoboju sta se pomerila Kotnik Boris (Ravne) in Pisar Janko (Mežica). Slavil je Kotnik, za tretje in četrto mesto pa sta »prekrižala smuči« Kert Miran in Gologranc Zlatko. Ostali so se zvrstili takole: 5.—8. Hercog Ivan, Hercog Roki, Hovnik Rajko, Kodrun Poldi 9.—16. Hercog Bojan, Kastelic Miro, Molnar Andrej, Orožen Marko, Paradiž Marjan, Večko Franjo, Wlodyga Peter, Zmagej Erik 17.—32. Borštner Marjan, Cerenjak Miran, Gerold Miha, Hafner Oto, Ivartnik Peter, Janota Alojz, Jelen Marko, Krejan Toni, Kuhar Dejan, Mikeln Dušan, Mikeln Zdravko, Paradiž Srečko, Slemnik Jure, Valant Marko, Wlodyga Vojtek, Vrance Maks. Veliko zanimanje med ljubitelji smučanja za tekmo, kot tudi uspelo Dvoboj Udeleženci prvega »kupa Ovšen« v kegljanje n!;m tekmovanja posamez- ni bad c? llitaJev mešano je nasto-l* °P v o ? .tekmovalcev. Normo za h*41 tekni’ ,u 185 kegljev je izpolnili? 100 luAj?Va v drugem nastopu ?°valcev *Jey mešano je kar 16 tek-stft,inalnem°irl° 400 ali več kegljev. SS11q ospm M tekmovanja je na-naJt>oljšiH na 200 lučajev Vai Svilna m°vanje je bilo zanimivo *ban *f!edalce* ker je P°stal pr-j j® dvojice P° zak^u^nil1 lučajih til' i2redn^rvat lz vzmetarne je zapra-tte4,c želez Priložnost, da bi postal «lo Hat it ,!ne za leto 1982. Najboljši n«. k®gHi „ segel Jože Trefalt in z ltpw,8istrirnitV0^11 nasl°v prvaka med b.Slletn m kegljavci železarne. S 8hrVat. 3 , le postal drugi Janez JQj z 836 Edo Sa«ernik iz ener- Iv?'; Lojen ,®yi; Naprej so se zvrstili: in J ^Uačniu L J°*e Klančnik (785), , Ihiti t? (176), Adolf Gruber (771), . *»!, KflPel (730). »sv k®gl1Be"Stvu železarne registrira-9«6°Hl 1 mCev Je med 16 tekmovalci Sni’ bred 1vo Mlakar, energija, 1 'n3, Mihi H m podojstrškom, SGV. •«0 ?rdo Lesnik, stroji in deli, 890, 'So' 5' Jo?(. r,adlž' Phevmatični stroji, ii ’»?• Ivan £?avle. pnevmatični stroji, ■ «4o. Borovnik, Industrijski no- fja SAH 1® prvenstvu štiričlanskih . a au, “lov prvaka železarne osvo-H 5 3’ ki -le zbrala 12 točk, vaj..,, * ptvcimvu sur ®kiB‘as'°v prvaka železar l»i?v lls TS' ki le zbrala Met '5. jeklovlek in energi- n) » točke 10,5t G’ RPT (nck š. f. I*A»?VI KOROŠKI 27 /vrAI,Ei,ni si.ai.om »H ' ^arca v Prelepem vremenu 0§Vf»n pravljeni Pr°Si na smu-W2J° dva? Y Paralelnem slalomu po-^Wlvcev *!irideset smučarjev — re-vaipi' *!®kmovanje so pripravili l^t^Zorie *™ven kupa« ob zaključ-V»Vsak 1», n,amenom, da se ga ude-Se ? teli na spomladanskem rr»* razvedrila in zabave, n ilen° — vreme je bilo kot vreme je bilo kot — kar poletnem ali zanimivi dvoboji. V Jteno in _____________________________ t>otek Sa_te>kar poletnem son- tekmovanje za pokal Ošven (tako imenovani »Ošven kup«) kaže na to, da je taka oblika rekreacije zanimiva in potrebna tudi v prihodnje. Truditi se je treba, da postane tekmovanje v paralelnem slalomu tradicionalno in da se podobna tekmovanja pričnejo organizirati tudi na drugih smučiščih. Pohvaliti velja prizadevne prireditelje — tekmovalce »Ošven kupa«, večinoma nekdanje tekmovalce Fužinar-ja, ter vse, ki so pomagali pri izvedbi tega slaloma in vseh tekem za pokal Ošven, še posebej SK Fužinar, ki je posodil del svoje opreme. Irena Kodrun SAH Sedmega hitropoteznega turnirja se je udeležilo 18 šahistov in ena šahist-ka. Od udeležencev je bilo 17 članov Fužinarja, član KOŠKA in članica Sl. Gradca pa sta nastopila zunaj konkurence. Zmagovalec turnirja je postal s 14 točkami Jože 2unec, kolikor jih je osvojil tudi drugouvrščeni Danilo Pe-ruš. 3. Zdravko Burjak, 4. Marjan Uršič, oba 11. 5. Herbert Komarica 10,5, 6. Jože Jesenek 10, 7. Alojz Šalamun 9, 8. Franc Rotovnik in 9. Mirko Hrovatič po 8, 10. Viktor Peslak 7 itd. v. P. REKREACIJA V DELOVNI SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE V delovni skupnosti za »rospodarie-nie smo v marcu in anrilu mi redili rekreacilsko tekmovanie v šahu in streljanju z zračno nuško. V šahu io bil naiusoešnelši Marjan Šteharnik pred Jožetom Seglom in Vladom Homanom. V strelianlu z zračno nuško ie bila pri ženskah naiboUša Malda Vravnik pred Alenko Dolinšek in liziko Potočnik. Pri moških pa ie Hil naiusnešnoiši Vlado Homan pred Ernestom Kocuvanom. f. u. SEMINAR ZA SODNIKE KARATEJA 4. aprila 1982 je bil v Mislinji regijski seminar za sodnike karateja. Od 18 slušateljev jih je bilo 7 iz Karate kluba Ravne. Teoretičnemu in praktičnemu delu je sledil preizkus znanja, ki so ga naši člani uspešno opravili. KARATE Karate klub Ravne je 20. marca 1982 v tekmovalni dvorani OŠ Prežihov Voranc na Ravnah priredil 8. tradicionalno odprto prvenstvo Koroške pod pokroviteljstvom občinskega štaba za teritorialno obrambo SO Ravne. Sodelovalo je 18 tekmovalcev iz 6 klubov. Rezultati: 1. Ljubo Javoršek, KK BK Maribor, 2. Safet Smajlovič, KK Velenje, 3.—4. Boris Šef in Marjan Grajf-ner, oba KK BK Maribor. 27. marca 1982 je bilo v Slovenj Gradcu regijsko prvenstvo v športni borbi za člane po kategorijah. KK Ravne je zastopalo pet Članov. 28. marca 1982 je bilo v Mislinji regijsko prvenstvo v katah posamezno in ekipno v vseh kategorijah. Na njem je sodelovalo tudi 28 članov KK Ravne, ki so osvojili 18 odličij. Rezultati posameznikov KK Ravne: ml. pionirji — 1. Bojan Breznik, 2. Lojzek Morn, st. pionirji — 3. Veselin Vukovič, ml. mladinci — 3. Rafko Morn, st. mladinci — 1. Roman Breznik, 2. Maks Sadovnik, 3. Ivan Mravljak, člani — 3. Husein Ikanovič, st. pionirke — 1. Rosana Vaserfal, 3. Nataša Grabner, ml. mladinke — 1. Alenka Krivec, st. mladinke — 1. Jana Petre. Moštveno so bili starejši pionirji drugi, ml. mladinci prvi in drugi, st. mladinci, ml. in st. mladinke prve. KOROŠKA ALPINISTIČNA ODPRAVA HIMALAJA 1983 Alpinizem na Koroškem je v zadnjih letih doživel velik kvaliteten in množičen vzpon, ki je sad načrtnega dela vseh alpinističnih odsekov. Naši alpinisti so v minulih letih opravili najzahtevnejše vzpone tako v jugoslovanskih kot evropskih gorah. Največja akcija koroškega alpinizma in s tem njegov največji uspeh pa je bila odprava v perujske Ande 1980. leta — v Cordillero Vilcanoto. Člani odprave Kečua, perujski Indijanec, v ozadju Curco so se povzpeli na 10 vrhov ter opravili pet alpinističnih vzponov, od tega dva prvenstvena. Odprava je bila tako v jugoslovanskem kot svetovnem prostoru vidno zabeležena. S tem pa sc je renome koroškega alpinizma kot športa v celoti precej dvignil. Po odpravi v Ande se Je alpinizem na Koroškem še bolj razmahnil: beležimo večjo množičnost kot tudi vrhunske alpinistične dosežke. Pri tem je treba , ...... —-r^ : Prečenje Pico Tresa na višini 6000 m še posebej poudariti udeležbo našega člana na himalajski odpravi na Dhau-lagiri 1981 ter kandidaturo s popolnoma realnimi možnostmi za udeležbo naše članice na prvi samostojni ženski odpravi v azijske gore. Dolgoročni načrt razvoja alpinizma na Koroškem, izdelan 1974. leta, je predvideval v obdobju 1976—80 eno odpravo zunaj Evrope, v obdobju 1981—85 pa odpravo na Himalajo kot višek razvoja alpinizma v celotnem njegovem razvoju oziroma kot vrhunec prizadevanj in sistematičnega dela mnogih alpinističnih generacij. Zaradi objektivnih vzrokov je bila odprava v Ande izvedena šele v letu 1980. Glede na to, da so izkušnje iz odprave v Ande še precej žive, da je na razpolago še nekaj uporabne opreme ter da so potencialni člani odprave v izredno dobri formi, je strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne na Koroškem februarja letos sprejela sklep, da z odpravo na Himalajo ne bi bilo smotrno čakati vse do leta 1985, temveč da se organizira v letu 1983 v pomonsunskem obdobju, t. j. v jeseni 1983. Cilj odprave je prvenstveni vzpon ali prva ponovitev v severni oziroma severnozahodni steni 7816 m visokega Nanda Devija v garvalski Himalaji. ŠPORTNO REKREACIJSKE DEJAVNOSTI OHRANJAJO ZDRAVJE V naši družbi nastopajo vedno bolj ugodni pogoji, da si delovni ljudje bogatijo prosti čas s sodobnejšo vsebino, ki v veliki meri zajema tudi svobodno športno rekreacijsko dejavnost. Vsi pa vemo, da je rekreacija lahko tista dejavnost, ki krepi delavca tako telesno kot duševno, da sprošča in obnavlja človeško telo, da ga socialno bogati in končno oblikuje v vsestransko, naši družbi primerno osebnost. Čeprav se današnji pogoji življenja bistveno razlikujejo od tistih pred nekaj desetletji, je delo ostalo. Znanost in tehnika sta prispevali, da so delovni pogoji v večini primerov postali lažji. Po drugi strani pa ugotavljamo, da se je z zmanjšanjem telesnih naporov z avtomatizacijo in predvsem ob premajhnem gibanju zmanjšala delovna in telesna kondicija. Postali smo preveč enostranski. Zdravstveni in higiensko tehnični pogoji so iz dneva v dan boljši, skratka: standard delavcev se izboljšuje v vseh pogledih. Kljub izboljšavam in ugodnostim pa na žalost ugotavljamo predvsem dvoje: — število bolezenskih izostankov se veča iz leta v leto — porazno se dviguje število tistih, ki so predčasno invalidsko upokojeni. Samo iz teh dveh dejstev je razvidno, da utrpijo naši delavci in družba ogromno gospodarsko škodo. 2e v prejšnjem stoletju so znanstveniki ugotovili, da večajo produktivnost pogostni odmori med delom. Današnje raziskave pa potrjujejo, da je prav športna rekreacija tista dejavnost, ki povečuje in vzdržuje delovno sposobnost do poznih let. Kot vemo, je delovna sposobnost odvisna od mnogih dejavnikov. Obravnaval bom le tiste, pri katerih lahko z rekreacijo vplivamo, da odstranimo ali zmanjšamo negativne posledice in povečamo delovno sposobnost. Ugotoviti moramo specifičnost delovnih mest in pogojev dela, da vemo, katere mišične skupine oziroma rem postreči s konkretnimi podatki, da je zaradi rekreacijske dejavnosti toliko in toliko nesreč in bolezenskih izostankov manj, gotovo pa je, da z aktivno rekreacijo pripravimo človeka na to, da s povečano odpornostjo in kondicijo bolj uspešno kljubuje škodljivim vplivom (mraz, velika temperatura, plini). Na koncu pa naj kot moto, končni namen in smisel vsega poudarim, da je pravilno in zdravo delo tisto in edino, ki razvija in ohranja organe, brezdelje pa le pospešuje njihovo pcSanje. Torej jih razvija tudi aktivna rekreacija, ki je vir zdravja, delovne kondicije in razvedrila. In to je že mnogo. Franc Golob, org. rekreacije DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV Nanda Devi je najvišji vrta Indije in je bil prvič osvojen 1936. leta po južni strani. Vse do osvojitve Anapurne 1950. leta je bil to najvišji vrh, na katerega je stopil človek. Vsi poznejši vzponi na Nanda Devi so bili opravljeni po klasični južni strani. Ob 40-letnici prvega pristopa na vrh, t. J. 1976. leta, je ameriška odprava uspela po severnozahodni strani, istega leta pa je japonska odprava uspela prečiti ves Nanda Devi z malega na veliki vrta. 1981. leta pa je češka odprava prva uspela v severni steni gore. Ker na žalost na Himalaji ni v navadi, da bi enostavno prišel in se povzpel na vrh, temveč moraš vrh rezervirati, ga kupiti, in ker so indijske oblasti tudi precej muhaste, si je vedno treba postaviti tudi rezervni cilj. Rezervni cilj naše odprave bo eden izmed vrhov v garvalski Himalaji, pri tem pride najbolj v poštev 7138 m visoki Badrinath. Badrinath je bil po podatkih, s katerimi trenutno razpolagamo, osvojen šele dvakrat, in to vedno z iste strani; to pomeni, da so v tem vrhu še lepe možnosti za prvenstvene vzpone in s tem za afirmacijo koroškega alpinizma. Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne na Koroškem organi so preooremenjeni. Vedeti moramo, Kakšna rekreacijska dejavnost je potreona za oustramtev negativnih posredic in s tem skladnega delovanja organov. Delavcu moramo nuditi Cim vec možnosti svobodne izbire rekreacijske dejavnosti, ki je tesno povezana s hobijem, v katero pa seveda predvsem sodijo mišična dela. Pasivna rekreacija (gledanje TV, čitanje, obisk koncertov, kinematografov, igranje kart in šaha) je tudi določen način sprostitve organizma, sama pa ne zadošča. Treba jo je združiti z aktivno rekreacijo (psihična in fizična) in ti dve komponenti ustvarita polno in zdravo življenje delavca v njegovem prostem času. V železarni imamo organizirano rekreacijsko službo, ki je del TOZD družbeni standard. Njene osnovne naloge so: — dvig in ohranitev delovnih sposobnosti delavcev — Izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja In podaljševanje naravnega staranja — osebno zadovoljstvo in s tem dvig splošnega standarda. Zveza društev upokojencev občine Ravne je razpisala regijsko izbirno tekmovanje v šahu za društva upokojencev koroške regije, ki bo v soboto, 22. maja 1982 v Kulturnem domu v črni. Tekmovanje v kegljanju bo v četrtek, 13. maja 1982, na štiri-steznem kegljišču v Družbenem domu na Prevaljah. Streljanje z zračno puško bo v četrtek, 20. maja 1982, na 6-stez-nem strelišču DTK na Ravnah. Izbirno regijsko prvenstvo v balinanju za Koroško regijo bo v torek, 18. maja 1982, na balinišču v Titovem Velenju. Vsako društvo lahko prijavi eno ali več ekip, ki se bodo potegovale za udeležbo na republiškem prvenstvu. Rezultati ekipnih tekmovanj naših štirih društev pa bodo šteli za občinsko prvenstvo. Prvoplasirane ekipe iz občine Ravne v kegljanju, streljanju in šahu prejmejo prehodni pokal. Če ekipa posameznega društva trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih osvoji prehodni pokal, ga dobi v trajno last. POVRATNI PRIJATELJSKI DVOBOJ V KEGLJANJU V ta namen smo postopoma uvedli naslednje stalne oblike rekreacije: — aktivni odmor — možnost brezplačne uporabe zaprtega plavalnega bazena (neomejeno vsak dan) — igranje namiznega tenisa — igranje nogometa, rokometa, košarke in odbojke — možnost šahiranja — strelišče z zračno puško — rekreacijska vadba Izključno za ženske. V neposredni bližini Raven imamo dve vlečnici, kjer Je za delavce in njihove svojce cena uporabe močno regresirana. Po obliki smo se odločili za skupinsko rekreacijo. Prav razveseljiva Je ugotovitev, da so udeleženci raznih poklicev ln starosti. PRIJATELJSKI DVOBOJ V KEGLJANJU Očitno je, da je rekreacijska dejavnost za podjetje koristna. Zal ne mo- Mežnarc. Za Velenje pa: Hudan I. in II., Zagorc, Kopina, Hojan Zevart. Povratno srečanje bo v Velenju NASI UPOKOJENCI TEKMUJEJO TUDI V SMUČANJU Zveza telesnokulturnih nizacij — strokovni svet za L kreacijo Ravne je dne 20. 3. 1» izvedel tekmovanje v veles®L mu. Tekmovanje je bilo raZ. ljeno v več starostnih skuP' ločeno za moške in ženske. Ufl ležilo se ga je tudi nekaj članov — upokojencev, ki so n stopili v najstarejši kategori (51 in 61 let) ter naše društvo v lo uspešno zastopali. Flon IZBIRNA REGIJSKA TEKMOVANJA IN TEKMOVANJE ZA OBČINSKI PREHODNI POKAL V KEGLJANJU, STRELJANJU, BALINANJU IN SAHU Pri članih je bil prvi^-^ Kotnik, drugi pa Karel --oba upokojenca. Prav tako se J odlično odrezala naša članica A ca Fanedl, ki je zasedla drus mesto. g. | Vsem velja naša iskrena ces kci Ervin Wlody£a JOŽE SMRTNIK Dragi sodelavec Jože! V četrtek zjutraj, ko smo Prl' šli na delo, nas je presunila vest te je doletela kruta usoda, Se P°' vv- 1« sebej nas je prizadelo t°>. m-je v najlepših letih, polnih ljenjske moči, iz naših vrst i gala morilska roka. Društvo upokojencev Ravne je 2. aprila 1982 nastopilo proti ekipi Društva upokojencev iz Titovega Velenja na povratnem prijateljskem dvoboju v kegljanju v borbenih partijah. Za vsako ekipo je nastopilo 6 tekmovalcev, tekmovali pa so v Šoštanju. Tokrat so bili boljši domačini, saj so premagali goste za 37 kegljev. Skupaj so podrli 495 kegljev. Nastopili so v isti postavi kot na prvem srečanju na Ravnah. Ekipa z Raven pa je nastopila v naslednji postavi: Samec, Igerc, Grabner, Mežnarc, Vastl in Cesnik. Podrli so 458 kegljev. Društvo upokojencev Ravne na Koroškem se je dne 17. 3. 1982 pomerilo na kegljišču pri Lečniku v prijateljskem dvoboju s kegljači iz Velenja. Tekmovali so v borbenih partijah. S štirimi keglji razlike so zmagali domačini 443 pred tekmovalci iz Velenja s 439 podrtimi keglji. Za Ravne so nastopili: Samec, Igerc, Hanuš, Cesnik, Grabner in Rodil si se v kmečki druži-^ Brdih pod Pohorjem, kjer si H sj živel svojo mladost. 2e z6° s* se spoprijel s trdim delom, ga nisi nikoli izogibal. . [(t) Med nas jeklarje si prišel jjj, 1973. Vajen trdega dela se nlS g0ji koli pritoževal nad težkimi P jjo dela v jeklarni. S svojo vestn vjl in prizadevnostjo si nap*e pri delu in si pridobil kval* cijo žerjavovodje. ^ Kmalu potem, ko si si uS jftl družino, si začel misliti na i(fi> dom, ki si ga gradil ob sv ^ napornem delu v jeklarni * ^ vanj vselil z družino pred P leti. Sadov svojega pridnega nisi dolgo užival. sj* Vendar, dragi Jože, ha* ^ ustvarila skupaj z ženo, bod°^ vali tvoji najdražji, ki si j’11 nepričakovano zapustil. p. Kot pridnega in vestneg -j|i delavca te bomo jeklarji oh v trajnem spominu. ^ 2eni in otrokom ter drhB^j sorodstvu izrekamo v imenuJ TOZD jeklarne in sodri8 iskreno sožalje. KADROVSKE VESTI tozd - °EL, SKUPNOST SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACI JA PLAN ŠTEV,DEL, V POSTOPKU I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ ODPOV, JLA DRUGO SKUPAJ ŠTEV, DEL. DEJ. ŠTEV. % ZAP-. INVAL, JEKLARNA 1 5 5 2 3 1 6 357 355 12,67 6 jJEKLulivARNA 1 3 4 2 2 4 515 530 12,83 17 valjarna 1 1 3 1 4 440 434 12,21 10 KOVAČNICA 4 4 1 2 3 285 278 10,07 1 JCKLOVLhK 1 1 104 99 16,16 _ MUlnica 54 51 15,68 orodjarna-- 1 1 72 71 1,40 aSDriEcr- 7 1 8 490 492 8,74 2 2 2 215 211 12,32 3 Sp™ 2 2 202 196 12,75 2 JgETARNA 142 133 11,28 4 fflraoDjr- 2 ? 4 1 1 309 328 6 40 7 1^QvTNARŠTV0 3 3 2 3 5 145 139 _—- ^RMATure 3 3 '1 1 133 115 0,87 _ tNtRGlJA— 1 1 114 109 r v VtTž 1 1 1 1 2 211 217 4,15 2 -tl v 3 3 2 2 442 435 5,75 2 ISANSPOKI • 115 115 : 3,48 2 ; 54 49 4,08 1 2 1 1 4 237 232 12,93 _ SiWA ■ ■ 2 2 1 1 261 267 11,61 4 1 1 209 206 16,02 3 sSHTšTAfr- 50 46 6,52 1 1 115 115 6,96 _ i^lODARJERTE 2 2 69 _ _ 5 ITrT 1 1 1 1 214 26,05 3 1 1 43 41 2 »44 3 1 30 34 14 1 31 5 51 5668 5584 10,00 68 V jeklovleku izvodno delo tudi učenci lesarske usmeritve. Učenci elektrotehniške usmeritve so opravili proizvodno delo v temeljni organizaciji ETS. Prvi dan proizvodnega dela je za vsakega učenca namenjen spoznavanju delovne organizacije, njene delovne, proizvodne in samoupravne organiziranosti, varstva pri delu. Iz varstva pri delu so vsi učenci opravili tudi test pred razporeditvijo na dela in naloge. Prav tako so vsi učenci pred začetkom dela dali pismeno izjavo, da so seznanjeni z varnostnimi predpisi. Vsak učenec je tudi v pisni obliki dobil navodila za varno delo na proizvodnem delu. Za izvajanje proizvodnega dela imamo 23 usposobljenih izvajalcev. Učni program proizvodnega dela so izvajalci proizvodnega dela izvajali v skladu z že napravljenim programom (seznami del in nalog za učence pri proizvodnem delu oz. delovni praksi), ki so jih v vsaki temeljni organizaciji pripravili že pred začetkom proizvodnega dela. Učence so tudi vključevali v samoupravne aktivnosti temeljne organizacije, če so sovpadale s časom izvajanja proizvodnega dela. Na zaključnem delu proizvodnega dela so učenci izpolnili vprašalnik. Ti vprašalniki so pokazali, da je bilo proizvodno delo zanimivo, da so se učenci dobro počutili pri delu v vsaki temeljni organizaciji, da so bili dobri odnosi med izvajalci proizvodnega dela in učenci, da je bilo za varno delo poskrbljeno. LATEL1JA FILATELIJA FILATELIJA FILA k/VVUUUU l/vvvrl FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA PRILOŽNOSTNE POSTNE ZNAMKE EVROPA CEPT Strokovna komisija organizacije CEPT je izbrala kot skupno temo za leto 1982 zgodovinske dogodke. V okviru te teme izdaja skupnost jugoslovanskih PTT dve priložnostni znamki, ki obravnavata dogodke iz naše pomorske zgodovine, to pa je potovanje prvega Jugoslovana z ladjo okrog sveta. Na znamkah so prikazani naslednji motivi: 8.00 din — portret kapitana Ivana Višina in star pomorski zemljevid Boke Kotorske 15.00 din — jadrnica »Splendido« Kapitan Ivo Višin (1808—1868), največji navigator Boke Kotorske in prvi Jugoslovan, ki je preplul zemeljsko kroglo, se je rodil v Prčnju kot potomec ugledne pomorske družine. S solidno zgrajeno ladjo »Splendido«, nosilnosti 311 ton. oboroženo z dvema topovoma in z 11 člani posadke, je na svoji trgovski poti od 11. februarja 1852 do 30. julija 1859 plul okrog sveta. PROIZVODNO DELO je v ’ februarja do 16. aprila se «*** železarni zvrstilo na tega Aft nem učencev, od uCencev kovinarske, 16 troteh° e’ 33 metaluržke, 8 elek-Ve. in 3 lesarske usmerit- ve u.eric‘ kovinarske in pedago-Vodfto feer*tve so opravili proiz-'felo v naslednjih temelj- nih organizacijah: stroji in deli, pnevmatični stroji, orodjarna, industrijski noži in rezalno orodje. Učenci metalurške usmeritve so opravili proizvodno delo v naslednjih temeljnih organizacijah: v valjarni, kalilnici, kovačnici, jeklarni, jeklovleku in jeklolivar-ni. V jeklolivarni so opravili pro- Štefka Korak, roj. 22. 12. 1926, V železarni od 2. 6. 1975, v DS KZS kot čistilka. Star. upokojena 31. 3. 1982. Marija Kor dež, roj. 13. 12. 1926, v železarni od 1. 4. 1966 v tozd rezalno orodje, nazadnje kot pre-vzemalka. Star. upokojena 31. 3. 1982. Frančišek Kac, roj. 2. 4. 1926, v železarni od 3. 1. 1951, nazadnje v tozd komerciala kot embaler. Star. upokojen 30. 4. 1982. Po vrnitvi je dobil belo častno zasta-vo »Merito nevali«, ki pomeni največje odlikovanje za pomorske zasluge. Likovna obdelava znamk je delo Andreja Milenkoviča. Fotografija Dorde Popovič. Znamke so natisnili v švicarski tiskarni »Helio Courvoisier, SA« v tehniki večbarvne heliogravure v prodajnih polah po 9. Znamke so prišle v prodajo 5. maja 1982, istega dne pa tudi priložnostni ovitki oziroma ovitki prvega dne izdaje FDC ter dve maksimum karti. DOGOVORJENI KRITERIJI ZA CEPT Znamke in spremljajoče izdaje na temo Evropa CEPT so deležne vedno večjega zanimanja zbiralcev širom sveta. Vedno novi in najrazličnejši motivi, ki na karakterističen način prikazujejo vsako državo, so aktivizi-rali zelo veliko število filatelistov. Vendar do sedaj ni bilo točne opredelitve, kaj vse spada pod to temo. Osnovna oblika izdaje do sedaj vsekakor ni bila sporna in tako bo ostalo tudi v bodoče, vprašljive so le razne spremljajoče izdaje, to so izdaje brez karakterističnega znaka CEPT. V prvo skupino takih spremljajočih izdaj spadajo serije, izdane ob »evropskem« posvetovanju« ali neki njihovi aktivnosti. Drugo skupino tvorijo izdaje na temo EG, EUROTOM, EGKS — Mono-tan unija, »Evropski parlament«, WEU, OECD, EFTA, Nordijska zveza (skupna skandinavska izdaja) in carinska unija BENELUX. Tretjo skupino pa sestavljajo znamke, ki karakterizirajo evropsko sodelovanje na področju prava, znanosti, kulture in socialne aktivnosti. Sem spadajo izdaje »donavske konference«, evropska organizacija za pravice človeka, kot tudi priložnostne izdaje znanih oseb, ki so bistveno vplivale na sodelovanje v Evropi. Posebej pa je nakazano, da ne bodo priznane izdaje na temo evropskih športnih manifestacij, konferenc, sejmov, združenj in otroških festivalov (to se nanaša predvsem na našo izdajo »Radost Evrope«). JOSIP BROZ TITO NA ZNAMKI ZSSR Ob 90. obletnici rojstva Josipa Broza Tita je pošta ZSSR izdala priložnostno znamko za 6 kopejk, na kateri je podoba predsednika Tita. Znamka Je v obtoku od 25. februarja, izdana pa je bila tudi ovojnica »prvi dan«. Znamka je tiskana v prelivih sive barve. Popularna tema jugoslavika, ki zajema jugoslovanske motive na poštnih znamkah in filatelističnih dokumentih drugih držav, je torej v galerijah Josip Broz Tito in znameniti ljudje obogatena še z eno pomembno znamko. NAJLEPSI blok Poznana slika »Guernica« je ponovno v Madridu. Picasso je to sliko izdelal ob tragediji mesteca Guernica nedaleč od Bilbaoa, ki so ga Nemci v bombnem napadu 28. aprila 1937 popolnoma razdejali. Ob vrnitvi te slike iz ZDA v Španijo je izdala španska poštna uprava blok, na katerem je reprodukcija Picassove slike. Nominala bloka je 200 pezet. Večina filatelistov, ki so videli ta blok. je bila soglasna, da je najlepši zadnjih let. f. u. SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec kodo v maju predvidoma predvajali naslednje filme: ZANDAR iz SAINT TROPEZA, francoska komedija — do 9. 5. ARI JE PILOT V LETALU, ameriški pust. — do 9. 5. ZORA V DEŽELI ZULU, am. pust. — do 10. 5. OKTAGOV, am. karate thriller — do 10. 5. MOST, domača vojna drama — do 15. 5. LEV V SRCU, domača komedija — 3. do 15. 5. TEROR EKSPRES, It. kriminalka — 3. do 10. 5. DIVERZANTI, domači vojni — 5. do 15. 5. MOZ PUMA, am. pust. — 5. do 18. 5. NOC GENERALOV, am. vojni — 5. do 18. 5. TESA, franc. ljub. drama — 5. do 20. 5. FANTAZIJA — PRIVIDI, am. grozljivka — C. do 19. 5. SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV, am. risanka — 7. do 17. 5. DIVJE SEME, it. drama — 12. do 24. S. BRUCE LEE, MI TE OBČUDUJEMO, hongkonški karate — 12. 5. do 2. 6. KOZARA, domača vojna drama — 13. do 16. 5. ZAKAJ SE VSE DOGAJA RAVNO MENI, it. pust. — 13. do 25. 5. KANTONSKI KUNG FU, hongkonški karate — 14. do 25. 5. ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO, dan. erot. kom. — 14. do 31. 5. NEVIDNI BATALJON, domači mlad. vojni — 17. do 20. 5. NAJVECJI LJUBIMEC NA SVETU, am. kom. — 19. 5. do 9. 6. UČNE URE, am. erot. kom. — 20. 5. do 1. 6. TITO, POT PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA, dom. dokum. — 22. do 31. 5. STALNO DEKLE, izr. komedija — 22. 5. do 9. 6. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam zavijal-nice ter vodstvu TOZD rezalno orodje in OO sindikata za lepa spominska darila in tople poslovilne besede. Izkazana pozornost mi bo ostala v trajnem spominu. Kolektivu pa želim še naprej veliko sreče in delovnih uspehov. Marija Kordež ZAHVALA ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se lepo zahvalim svoji izmeni na pripravi vložka in sodelavcem jeklarne za spominska darila. Vsem želim še dosti uspeha pri nadaljnjem delu. Anton Šuler __________ZAHVALA______________ Ob boleči izgubi naše drage mame in ome Antonije Zakeršnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo tov. Žunku in g. župniku za poslovilne besede ter opravljeni obred. Internemu in koronarnemu oddelku spl. bol. Slovenj Gradec hvala za zdravniško pomoč. Hvala njenim bivšim sodelavkam za darovano cvetje, sodelavcem SGV pa za venec ter denarno pomoč. Žalujoči sinovi Bernard in Karel z družinama ter Roman. ZAHVALA_____________ Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in dedka Jožeta Zvikarta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter izrekli sožalje. Posebna hvala tov. Žunka in tov. Šipku za zadnje besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Fanika, hčerki Anica in Danica, sin Slavko, mama, brata in sestra ter vnuki. 1 __________ZAHVALA _____________ Ob bridki izgubi dragega moža in očeta Antona Krevha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem s Prevalj, govornikom za poslovilne besede in Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev. Posebej se zahvaljujemo za darovane vence in finančno pomoč, sosedom, znancem in vsem, ki so nam na kakršen koli način pomagali. Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože in hčerka Tonka Ob boleči izgubi drage mao1' Avguste Apat se iskreno zahvaljU' jem vsem sodelavcem za darovano cvetje in izraženo sožalje. Jože Apat z družino ZAHVALA Vsem sodelavcem iz službe MR TOZD RPT, ETS, PII. va‘‘ nostne službe, SKR, NK Fužini"' Gasilskemu društvu Kotlje > prijateljem se zahvaljujemo nesebično pomoč in cvetje obj" leči izgubi očeta, moža in ded Franca Kiselaka. Prav tako se ® hvaljujemo govorniku za bodnl besede in pihalnemu orkestru venskih železarjev. Žalujoči: žena Matilda, hčer! Majda, Ida, Marija in E°zi.j|i družinami, sinova Andrej in b ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega > in zaročenca Borisa Kcršbau® ,ja se iskreno zahvaljujemo vsent ki so ga pospremili na nje#** mnogo prerani zadnji poti in nj« gov grob zasuli s cvetjem. JjjLp na hvala vsem sodelavcem Tv ETS, govornikoma tov. Vido* . in tov. Vušniku, kakor tudi benikom, pevcem ter športni*5 Neutolažljivi: ata, mama in zaročenka POJASNILO AVTORJE** FOTOGRAFIJ Fotografije, ki spadajo k b^, dilom, objavljamo skupaj z mi, druge smiselno in kak°, ^ prostor. Zato se včasih zgod'.., je v beležki: »Fotografije s°Jga! spevali« imenovan avtor, c fotografija je že v tiskarni. ^ dar zaradi pomanjkanja PrC!5 ps še ni bila objavljena, drug1 m jo objavimo in v hitrici avt ne imenujemo ponovno. w Prizadete (med njimi tov. J na) prosimo za razumevanj6, UrednlK Izdaja delavski svet 2elej zame Ravne kot mesečni v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: J°" že Gruden, Sead Karad*®' Tomaž Kem, Marjan Koi»r' Olga Radovič Glavni in odgovorni ured* nlk Marjan Kolar Telefon 801 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Marib»r Glasilo Je po 7. točki 1. °d*j" 36. čl. zakona o obdavčenj proizvodov in storitev v P1'«' metu (Uradni list SFRJ. ^ 33/72) in mnenju sekretarje ta za Informacije SRS 421-1/72 prosto plačila P1«* metnega davka Fotografije za to števil prispevali: S. Jaš, F. R°..v I1 Kotnik, J. Sater in oddele informiranje. . sin*