FRAN KOŠIR:
Sličica iz vaške krčme.
f  JPL      ^\\ r''{revsa' Je v vaško krčmo nPri pošti" Grilov Lukež s l^H"-?           |   ] Hudimarjev, sedel  za  mizo  ob  peči,  udaril s svojo
»(iHbjSL       )   I koščeno roko ob mizo ter zarentačil:
s^i             W                             Hopsasa,
[TnK.              \j                            kos mesa!
\||sgg&   _.$         He, Brencelj, kje te pa pes drži? Vina na tnizo, da
l__i>    ^^«       qr    si privežem svojo žejno dušol"
Takoj na te besede prileze gostilničar Brencelj iz kuhinje, pokara malo Lukeža zaradi prevelikega vpitja ter nalije gostu črtrtinko vina. Zatem sede nasproti Lukežu ter se potnenkuje z njim, kot je pač že navada po naših vaških gostilnicah.
Grilov Lukež je imel že tretjo četrtinko pred sabo, ko pride v krčmo kakih šest lovcev. Le-ti prisedejo k Lukeževi mizi, si naroče utešila lačnim sitnobam — želodcem — ter vina. Lov je bil dober, in piti se mora, pravijo.
Ko so se lovci dodobrega najedli ter ga je vsakteri udušil par kozarcev, so se jim odvezali jezički in jeli so zbijati vsakovrstne lovske šale. Prvi se je oglasil najstarejši lovec, rekali so mu Štefka, ki je pravil nekako tako-le:
»Približno pred dvajsetimi leti smo bili na lovu, in preganjani zajec se nam je zatekel na dvorišče, obdano okoloinokolo z nad dva metra visokim zidom. Trije lovci smo se postavili z napetimi petelini pred vrata na dvorišče in čakali zajca. Vprašam vas pa sedaj, kako bi natn lahko zajec odnesel živ svoje pete?"
Vsi so ugibali in ugibali semintja, kako bi bilo to možno, a pravega ni zadel nobeden.
BE," pravi lovec Štefka, Bkako je zajec ubežal živ, kaj pa to nas briga, to je vendar povsem zajčeva zadeva."
..Dobro, dobro, Štefka," de lovec Križkraž, Bposlušajte, kaj se je pa meni zgodilo nekoč na lovul Šel sem po brvi, kar mi prilomasti nasproti od ene  strani medved, od druge medvedka, na levi in desni strani pa je
_,   278   .«_
bila tako globoka voda, da bi bil gotovo utonil, če bi bil skočil v vodo, če pomislite, da znam plavati kot kamen. No, in kaj mislite, da se mi je zgodilo?"
nJe, medveda sta me pojedla," odvrne lovec Križkraž, ko ni nihče znal odgovora.
In zopet odpre usta lovec Štefka, pokliče svojega Alija, mu da obrano kost ter pravi: BVsi veste, da imam dva lovska psa, Alija in Greifa. Ali je hud Slovenec, Greif pa trd Nemec. In kako dobro je to. Kadar grem na ptičji lov, zakličem: Greif, komm! Ali seveda ne razume besedice Bkomm", zato se še niti ne zmeni ne. No, in kadar grcm nad zajce in drugo slično štirinogato, rogato, kosmato in nedomačo žival, pa zakličem: Ali, pojdi, greva!"
Take in enake so zbijali lovci, ko priteče Grilovega Lukeža šesteleten deček, prime očeta za rokav in pravi: sAta, matna so rekli, da morate takoj iti domov!"
BBKako pa še rečeš, Francek. ateju?""
»Naš oče."
BBKako še?a"
»Naš dobri oče."
BnKako še?""                                                                   .
,Beli Gril."
BnKako še?""
BČisto, čisto, beli Gril."
In Grilov očka pogladijo svojega sinčka, mu kupijo žemljico, plačajo krčmarju in odidejo.