raziskave in razvoj
UDK: 630*813.11/13:630*866.1
Pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Drevesne smole iz stro~nic (Leguminosae-Caesalpinioideae). Kaj je “dizelsko drevo”?*
Tree resins from Leguminosae-Caesalpinioideae. What is a “diesel tree” ?
avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana
Izvleček/Abstract
Podan je pregled virov, pridobivanja, lastnosti in uporabe drevesnih smol iz dru‘ine stro~nic (Legumino-sae): ~itolov balzam, kativov balzam (iz drevesne vrste Prioria copaifera), ilurinski balzam (Paradaniellia oliveri), kopaibov balzam (Copaifera spp.), ju‘noameri{ki kopal (Hymenea cou-rbaril), perujski balzam (Myroxylon balsamum var. pereirae), tolabrankov balsam (Gossweilerodendron bal-samiferum), tolujski balzam (Myro-xylon balsamum), valabova smola (Eperua falcata), vzhodnoafri{ki kopal (Trachylobium verrucosum), zahodno-afri{ki kopali (Guibourtia spp.). Opisana je anatomska osnova drevesnih izlo~kov (eksudatov). Drevesa so mo-‘en vir energije. Nobelov nagrajenec Melvin Calvin je poro~al, da utegne biti copaibov balzam, ki ga pridobivajo z vrtanjem v debla dreves vrst Copaifera langsdorfii in C. multijuga (“dizelska drevesa”), vir dizelskega goriva.
^lanek je hkrati odgovor na na{o uganko, ki smo jo zastavili v prej{nji {tevilki “Kaj so dizelski lesovi?”
An review is given of the sources, harvesting, properties and uses of tree resins from the Leguminosae: cativo balsam (Prioria copaifera), copaiba balsam (Copaifera spp.), East African copal (Trachylobium verrucosum), illurin balsam (Paradaniellia oliveri), South American copal (Hymenea courbaril), tchitola balsam (Oxystigma oxyphyllum), tolabranca balsam (Gossweilerodendron balsamiferum), tolu balsam (Myroxylon balsamum), walaba resin (Eperua falcata), West. African copals (Guibourtia spp.). The anatomical basis of tree exudates is described. Trees as a source of energy are considered. Nobel laureate M. Calvin reported that oleoresin copaiba obtained by drilling holes into Copaifera lagsdorfii and C. multijuga (“diesel trees”) trunks can be a source
Klju~ne besede: drevesne smole, Le-guminosae-Caesalpinioideae, Co-paifera spp., Eperua falcata, Goss-weilerodendron balsamiferum, Gui-bourtia spp., Hymenea courbaril, Myroxylon balsamum, Myroxylon balsamum var. pereirae, Oxystigma oxyphyllum, Paradaniellia oliveri, Prioria copaifera, Trachylobium ve-rrucosum, ~itolov balzam, ilurinski balzam, kativov balzam, kopaibov balzam, kopal, perujski balzam, tolabrankov balzam, tolujski balzam, valabova smola, “dizelsko drevo”

Keywords: tree resins, Legumino-sae-Caesalpinoideae, Copaifera spp., Eperua falcata, Gossweilerodendron balsamiferum, Guibourtia spp., Hymenea courbaril, Myroxylon bal-samum, Myroxylon balsamum var. pereirae, Paradaniellia oliveri, Prioria copaifera, Trachylobium verruco-sum, cativo balsam, copaiba balsam, copal ,illurin balsam, peruvian balsam tolabranca balsam, tolu balsam, wallaba resin, “diesel tree”.

ijaLeS 53(2001) 7-8
raziskave in razvoj
Sistematika
FAO/IUFRO Komite za gozdarsko bibliografijo in terminologijo (1971) definira naravne smole kot “izlo~ke dolo~enih dreves ali insektov, ki se hranijo na njih. So oksidacijski ali polimerizacijski produkti terpenov. Sestojijo iz zmesi aromatskih kislin in estrov, netopnih v vodi in topnih npr. v etru, alkoholu in drugih organskih topilih”. Lo~i jih v “trde” smole z malo eteri~nega olja in visokim ta-li{~em (npr. kopal), “srednje trde” smole (npr. damar) in “mehke” smole z veliko eteri~nega olja in ni`jim tali{~em (npr. oleorezin in balzam). Hillis (1987) deli smole v (a) oleo-rezin (predvsem stor`njakov/Coni-ferae) in (b) “naravne smole” dipte-rokarpovk (Dipterocarpaceae) in ro`i~evk, poddru`ine /ali dru`ine/ stro~nic (Leguminosae/Caesalpinia-ceae). Po istem avtorju so “naravne smole bolj ali manj topne v organskih topilih in rastlinskih oljih in povsem netopne v vodi ter sorodne s terpeni. So stabilne, inertne in amorfne in postanejo lepke ter taljive (nad 100 °C) brez ostrega tali{~a …”. Opomba: oleorezin je skupina “mehkih” naravnih smol, ki sestojijo iz viskozne zmesi eteri~nega olja (npr. ter-pentinskega olja, angl. turpentine) in nehlapnih trdnin (npr. kolofonij, angl. rosin) (FAO/IUFRO 1971). Lange (1966/1) deli smole listavcev v tri skupine: (1) smole s prete`no neterpenoidnimi sestavinami, npr. gvajakova smola, perujski balzam, tolujski balzam, stiraks in benzoe; (2) terpenoidne smole z majhnim de-le`em hlapljivih sestavin, kot so npr. kopal, damar in kativov balzam, ter (3) terpenoidne smole z znatnimi dele`i eteri~nih olj: elemi, kopaibov balzam, ilurinski balzam, tolabran-kov balzam in ~itolov balzam.
Kemi~na sestava smol v vseh pri-
Preglednica 1. Drevesne stro~nice (Leguminosae-Caesalpinioideae), ki dajejo smolo
Copaifera langsdorfii Desf.; Brazilija; kopahiba, copaiba; kopaibov balzam
Copaifera officinalis L. ;trop. Amerika; kopahiba, copaiba; kopaibov balzam
Copaifera. multijuga Hayne; Brazilija:dr‘avi Pará in sev. Matto Gros; (amazonska) kopahiba, copaiba; kopaibov balzam
Copaifera reticulata Ducke; Amazonija, Peru,;(perujska) kopahiba, (perujska) copaiba; kopaibov balzam
Eperua falcata Aubl.; Gvajane, Venezuela; wallaba; valabova smola
Gossweilerodendron balsamiferum Harms; Nigeria, Zaire; agba, tola branca, AGB; tolabrankov balzam
Guibourtia arnoldiana J. Léonard (=Copaifera arnoldiana Th. et H.Dur.); Kamerun, Gvinejska obala;mutenye, MUT**; kongo{ki kopal
Guibourtia coleosperma J. Léonard (=Copaifera coleosperma) Benth; ju‘. Afrika; musibi, mehibi; rodezijski kopal
Guibortia copallifera Bennet (=Copaifera guibourtiana Benth.); Sierra Leone; pau ferro;;; sieraleonski kopal
Guibourtia demeusei J. Léonard (=Copaifera demeusei Harms); zah. Afrika, Zaire; bubinga, afri{ki ro‘ni les, BUB**; kongo{ki kopal
Guibourtia ehie J. Léonard; zah. in central. Afrika; ovengkol, amazakoue, OVE**; zahodnoafri{ki kopal
Guibourtia pellegriniana J. Léonard; zah. Afrika, Zaire; bubina; kongo{ki kopal
Guibourtia tessmannii J. Léonard (=Copaifera tessmannii Harms) zah. Afrika, Zaire; bubinga,BUB**;
kongo{ki kopal
Hymenea courbaril L.; Karibi, trop. Amerika; courbaril, jatoba, guapinol, West Indian Locust*, CUB**; ju‘noameri{ki kopal
Myroxylon balsamum Harms (=M. balsamum var. balsamum Baill., =M. toluiferum Hb. et Kth.); Ju‘. Amerika, zlasti Kolumbija; balsamo; tolujski balzam
Myroxylon pereirae Klotzsch (M. balsamum var. pereirae Baill.); Peru, kultiviran v El Salvadorju, Gvatemali in na Sri Lanki; balsamo, balsamo negro; perujski balzam Paradaniellia oliveri Rolfe (=Daniellia thurifera Benn.); zah. Afrika; kela, copaiba balsam tree; zahodnoafri{ki copaiva balzam, ilurinski balsam
Prioria copaifera Griesb.; Sred. Amerika; cativo; kativov balzam
Oxystigma oxyphyllum J. Léonard; trop. Afrika; tchitola, tola chinfuta, tola mafuta, TCH**; ~itolov balzam
Trachylobium verrucosum Oliv.; Madagaskar, vzh. Afrika; msarandusi; madagaskarski kopal, vzhodnoafri{ki kopal, zanzibarski kopal
* zavajajo~e ime; **”kratki znak” za pomembnej{e komercialne lesne vrste po DIN 4076, 5. del

merih ni povsem znana. Dober pregled dajejo Langejevi ~laniki. (Lange 1996/1-4)
Izlo~ki (“eksudati” iz lat. exsudo “izznojiti”, “izpotiti”) dreves so zelo pogosto ksilemske (lesne) smole, ki po po{kodovanju ali po poseku drevesa iztekajo iz medceli~nih kanalov (Carlquist 1988, Brazier & Franklin 1961). Po po{kodbi lahko nastanejo v lesu tudi travmatski (po{kodbeni) smolni kanali. Lahko pa so v skorji oziroma floemu normalni smolni kanali. Lep doma~ primer za to je jelka.
V lesu nima smolnih kanalov. Ob po-{kodovanju kambij tvori tangencialne nize travmatskih smolnih kanalov. Ima pa jelka smolne kanale v skorji (Holdheide 1951). Na po-{kodbo jelka takoj reagira z izlo~e-vanjem kristalno ~iste smole iz skor-jinih (floemskih) smolnih kanalov. Severnoameri{ka borelna balzamska jelka (Abies balsamea /L./ Mill.) ima skorjo posejano z “`ulji” polnimi “kanadskega balzama”, ki se uporablja kot medij za vklju~evanje anatomskih preparatov.
ijaLes 53(2001) 7-

raziskave in razvoj
1. ^itolov balzam
Oxystigma oxyphyllum, tchitola, tola chinfuta, lolagbola, TCH sodi med afri{ke pragozdne orjake. Les je srednje gost (ρ12…15 pribl. 640 kg/m3) in smolen. Rast je ravna z normalnimi in travmatskimi ósnimi med-celi~nimi kanali. ^rnjava temnorja-va in dekorativna. Trdnost, dimenzijska stabilnost in obdelavnost dobra. Zelo je primeren za lu{~enje. Balzam je rumenkastozelen do rde~-kast. Po poseku in {e dolgo potem balzam mo~no izteka in prekrije ~el-ne ploskve. Na zraku nastanejo temno rjave do ~rne plasti smole, ki pa jih je mogo~e odstraniti. ^itolov balzam naj bi bil podoben ilurinskemu. Uporaba ni znana. (Ehlers & Sandermann 1961, Lange 1995/4)
2. Ilurinski ali zahodnoafri{ki kopaibov balsam
Daje ga Paradaniellia oliveri Rolfe (=Danielia thurifera Benn.) kela, copaiba balsam tree. Les je srednje gost (ρ12…15 pribl. 510 kg/m3) z normalnimi ósnimi medceli~nimi kanali v tangencialnih nizih; na deskah se vidijo izlivi balzama (prim. Jane 1970, str. 137).
Je afri{ki nadomestek ju‘noame-ri{kega kopaibovega balzama. Zato ga imenujejo tudi zahodnoafri{ki kopaibov balzam. Ilurinski balzam pridobivajo tako, da na debelni osnovi izdolbejo votlino in v njej zakurijo. Toplota pospe{i tok smole. Ker je balzam gorljiv, je treba ogenj pogasiti, {e preden za~ne balzam iztekati. Balzam je rjavorde~e barve z zeleno fluorescenco. Je precej ‘idek in aro-mati~en. Ilurinski balzam so Nemci uporabljali kot nadomestek za kopaibovega. Doma~ini ga uporabljajo kot terapevtik proti parazitskim ko‘nim obolenjem, proti bakterij-

skim vnetjem se~nih poti, proti gono-reji in kot sredstvo za oskrbo ran. (Lange 1996/4)
3. Ju‘noameri{ki kopal
Daje ga Hymenea courbaril L.; courbaril, jatoba, guapinol, CUB, zahodnoindisjka *tikovina. Les je zelo gost (ρ12…15 pribl. 900 kg/m3) s travmatskimi ósnimi medceli~nimi kanali v tangencialnih nizih. ^rnjava je rde~erjava, ~esto bolj ali manj progasta in bleste~a in zelo odporna proti glivam in insektom. Les je zelo trden in se zadovoljivo obdeluje. Uporablja se med drugim v ladjedelni{tvu, za furnir, parket in ‘elezni{ke pragove. Bledo rumen ali rde~kast izlo~ek iz skorje se izceja na tla, kjer skre-peni. Nabiralci, ki kopljejo okrog korenin ‘e odmrlega in podrtega drevesa, lahko najdejo tudi za sod fosilnega kopala. ^e ranimo skorjo, izteka balzam ali “soft anime”, ki pa je manj kvaliteten. Kopal se v glavnem uporablja za lake, za kadilo, za medicinske namene in kot cement za lon-~evino. (Record in Hess 1949, Lange 1996/3)
4. Kativov balzam
Daje ga Prioria copaifera, kativo, ki uspeva ob Karibski obali od Kostarike do Kolumbije. Les ima normalne ósne medceli~ne kanale in je zelo smolen z oljnimi “`ilami”. ^rnjava je srednje-do svetlo rjava, ~esto atraktivno progasta. ^eprav ga je veliko, zaradi {iro-ke beljave, tr`no ni preve~ zanimiv.V omejenem obsegu ga uporabljajo za furnir. Poznajo ga tudi pod imenom floresa in {panski *oreh. Po po{ko-dovanju drevesa ali podiranju za~ne balzam iztekati v velikih koli~inah. Kativov balzam so uporabljali kot lepilo za muholovce in za papirno lepilo, vendar je slab{i od lepila iz borovega kolofonija. (Ehlers & Sandermann 1961, Lange 1996/3)
5. Kongo{ki kopal
Vir je ve~ vrst iz rodu Guibourtia: (1) G. arnoldiana J. Léonard; mutenye, MUT, olive *walnut. Les je gost (ρ12…15 pribl. 850 kg/m3) z izmeni~no zavito rastjo in je brez smolnih medceli~nih kanalov. ^rnjava je rjava z rahlim olivnim tonom oz. pro-gavostjo in je zelo dekorativna. (2) G. tessmannii J. Léonard; in (3) G. spp.; bubinga; les je gost (ρ12…15 pribl. 850 kg/m3) z nepravilno izmeni~no zavito rastjo in brez ósnih med-celi~nih kanalov (Brazier in Franklin 1961) ali (prilo‘nostno) z njimi (Sachsse 1991). ^rnjava je rde~a, v~asih z vijoli~nim nadihom in temno progasta.
Kongo{ki kopal je recentno-fosilen. Smola se izceja po po{kodbi drevesa. Ko drevo odmre, korenine {e naprej tvorijo kopal. Tako je nastala in {e nastaja ve~ina kopala. V Zah. Afriki ga nabirajo ob poplavah. Z okovano palico ga otipajo in izvle~ejo. Fosilni kopal v velikosti graha ali celo otro-{ke glave i{~ejo tudi v naplavinah rek. Kongo{ki kopal uporabljajo ve~ino-ma za izdelavo lakov. (Lange 1996/ 3)
6. Kopaibov balzam, dizelsko gorivo
Copaiva (copaiva) balzam je recentna smola ju‘noameri{kih drevesnih vrst iz rodu Copaifera, predvsem C. langsdorfii, C. multijuga, C. officinalis in C. reticulata (preglednica 1). “Kopalovci” imajo v lesu normalne ósne medceli~ne kanale v tangencialnih nizih. Doma~ini balzam ‘e od nekdaj pridobivajo z dolbljenjem ali vrtanjem lukenj v debla. Balzam je gosta in bistra teko-~ina bledo rumenkaste do zlato sve-tlorjave barve. @e stoletja ga v Latinski Ameriki in Evropi uporabljajo proti cistitisu (vnetje se~nega me-revijaLes 53(2001) 7-8
raziskave in razvoj
hurja), bronhitisu, driski, hemoroidom, sifilisu, tumorju prostate, pso-riazi (luskavici), ko‘nim odrgninam, gonoreji, prhljaju, ‘elod~nemu ulkusu in skupaj z andirobinim oljem proti herpesu (prim. Duke 1983, Lange 1996/4). Iz posameznega drevesa se letno nate~e do 18 kg balzama in ve~. Balzam sestoji predvsem iz C15 - spojin, seskviterpenov, kot je kariofilen, kadinen in kopaen. Balzam in eteri~no olje iz njega se uporablja kot fiksativ pri di{avljenju mila. Ostanek po parni destilaciji se uporablja za podobne namene kot borov kolofonij. (Franke 1997)
Ko se je Nobelov nagrajenec Melvin Calvin s kalifornijske univerze Berkley, odkritelj “Calvinovega cikla”* (nagrada 1961) pred ~etrt stoletja vrnil iz Brazilije, je poro~al Kemi~-nemu dru{tvu (Chemical Society) o zanimivem drevesu, iz katerega se cedi pravo pravcato ~isto dizelsko gorivo (Maugh 1979). “Dizelsko drevo” torej. Iz izvrtin s premerom 5 cm se v letu dni nate~e do 40 l “oleo-reresina” (balsama). Calvin je ra-~unal, da bi lahko aker (4000 m2) s 100 odraslimi drevesi dal 25 sod~kov (barrel = 147 l) goriva. Hkrati je pripomnil, da kopalovec ne bo nikoli pomembnej{i vir goriva za ZDA, vendar zaslu`i pozornost kot primer velike diverzitete materialov, ki jih
Kalvinov cikel: cikli~no zaporedje reakcij v stromi kloroplastov, v kateri se CO2 ob udele‘bi ATP in NADPH, nastalih v svetlobni reakciji fotosinteze, fiksira in reducira v glukozo. Pred tem so menili, da nastane glukozna molekula neposredno z redukcijo in polimerizacijo 6 molekul CO2. Calvin s sodelavci je dokazal, da poteka vgradnja CO2 povsem druga~e: z delovanjem encima ribuloze-bisfosfat-karboksilaze se CO2 vgradi v pentozo ribulozo-1,5-bisfosfat!. Pri tem nastane nestabilno C6-telo, ki takoj razpade v dve C3-telesi, 3-fosfo-glicerinski kislini. Ta se z redukcijskimi ekvivalenti ob cepitvi vode in uporabi ATP reducira, pri ~emer nastanejo molekula trioze-3-fosfata, NADP+ in ADP. Dve molekuli triozefosfata se transformirata v hek-sozo, torej v C6-telo, medtem ko se iz drugih C3-teles v kompliciranem ciklu, ki te~e prek C3-, C4-, C5- in C7-teles, v “Calvinovem ciklu”, regenerira C5-telo, ribuloza-5-fosfat, iz katere slednji~ s fosfo-rilacijo nastane ribuloza-1,5-bisfosfat.
proizvajajo rastline. Navsezadnje bi lahko to tropsko drevo gojili samo na Floridi, ki ima primerno klimo. Cal-vinovo raziskovalno zanimanje je {e naprej veljalo dvoletnici kri`nolist-nemu mle~ku (Euphorbia lathyris L.). Rastlina je sicer doma v Sredozemlju in Aziji, v Sev. Ameriki pa je kultivirana. Olje iz semen uporabljajo v industriji mil. Res pa je, da je Calvin dajal prednost terpenom iz kopalov-cev in je upal, da bo s somatsko hibri-dizacijo razvil mle~ek, ki bo primeren za ameri{ko klimo. ( Maugh 1979, Duke 1983, Franke 1997)
7. Perujski balzam
Domovina drevesa Myroxylon pere-irae je sicer Peru, vendar ga {iroko kultivirajo predvsem na tihomorski obali El Salvadorja in Gvatemale, ki so glavne proizvajalke perujskega balzama. Les nima medceli~nih kanalov. Balzam pridobivajo tako, da pri tleh odstranijo zunanjo skorjo. Po nekaj dneh izstopi nekaj balzama, ki ga poberejo s krpo. Ranjeno mesto nato z baklo spodbudijo k {e mo~nej-{emu izlo~anju balzama, ki ga posrkajo s sve‘imi krpami. Tako pridobljeni produkt se imenuje balsamo trapo ({p. trapo “krpa”). Z ognjem obdelana mesta nato dra‘ijo {e z zarezovanjem in drgnjenjem. Ko izlo-~anje iz rane presahne, iz njene bli-‘ine odstranijo skorjo. Iz krp in skorje izlo~ijo balzam s kuhanjem. S tak{-nim mukotrpnim postopkom pridobijo na leto pol do enega kilograma perujskega balzama na drevo. Temno-rjava viskozna teko~ina ima prijeten in dolgotrajen vonj ter toplo trpek okus. Danes se uporablja le {e bal-zamovo olje, ker naj bi balzam sam imel alergene lastnosti. Uporabljajo ga ali so ga uporabljali za obrazne maske, parfume, kot adstringens, za kadila, za aromatiziranje ‘ve~ilnega gumija,  kot antiseptik za bla‘enje
srbe‘a, kot ekspektorans v sirupih proti ka{lju, kot sredstvo za vklju~e-vanje mikroskopskih preparatov, za ma‘e proti ozeblinam in son~nim opeklinam, proti “odptim nogam” (ulcus cruris) itd. (Ehlers & Sandermann 1961, Lange 1996/4, Ull-mann’s encyclopedia of industrial chemistry 1988, Winter 1994)
8. Tolabrankov balzam
Vir je mogo~no drevo Gossweilero-dendron balsamiferum Harms; agba, tola branca, AGB, pink *mahogany, Nigerian *cedar. Les je srednje gost (ρ12…15 pribl. 510 kg/m3 ) s smolnim vonjem in ima normalne ósne med-celi~ne kanale. Rast je nepravilno iz-meni~no zavita. Prirastne plasti dokaj razlo~ne. Les je podoben af-ri{kemu *mahagoniju (Khaya ivo-rensis). ^rnjava je enakomerno rjava in nekoliko spominja na okoume (Aucoumea klaineana). Smolni izlivi zlasti pri sr~nih deskah (prim. Jane 1970). Kr~enje je majhno. Dimenzijska stabilnost po su{enju zelo dobra. Les je odporen proti glivam in termitom. Obdelavnost je dokaj dobra. Smola moti le pri sve‘em lesu. Za debelej{a debla je zna~ilno krhko srce (“brittle heart”), ki je posledica tla~nih poru{itev v sredici debla zaradi ósnih rastnih tla~nih napetosti. Uporablja se za furnir, vezan les, parket, pohi{tvo, oplo{~enja itd. Pri po{kodovanju debel za~ne iztekati rjavkasto zelenkasta teko~ina. Tola-brankov balzam je mo~no lepljiv in ima mo~an aromati~en vonj, ki spominja na cedrovino. Raba ni poznana. (Ehlers & Sandermann 1961, Lange 1996/4)
9. Tolujski balzam
Svoje ime je balzam dobil po kolumbijskem mestu Santiago de Tolu. To -lujski balzam je zelo podoben perujskemu balzamu. Pridobivajo ga tudi
ijaLes 53(2001) 7-

raziskave in razvoj
na podoben na~in iz najbli‘jega bo-tani~nega drevesnega sorodnika My-roxylon balsamum, balsamo, ki uspeva na visokih planotah v Kolumbiji, Peruju in Venezueli. Uporablja se v parfumeriji in za milo. Uporaben naj bi bil tudi kot terapevtik za bla‘enje asmati~nih kriz. (Lange 1996/2, Ullmann’s encyclopedia of industrial chemistry 1988, Winter 1994)
10. Valabova smola
Sredi{~e raz{irjenosti vrst iz rodu Eperua so Gvajane. Zaradi visoke frekvence so gospodarsko pomembne. Poglavitna slaba lastnost lesa so lepljivi smolni izlivi. V grobo tekstu-riranem lesu so normalni ósni med-celi~ni kanali, prete‘no v tangencialnih nizih. Les wallabe (Eperua falcata Aubl ) je gost (ρ12…15 pribl. 900 kg/m3) z ravno rastjo, cepek (skodle!) in z neprijetnim vonjem. ^rnjava je rde~kastorjava in zaradi smolnih izlivov pegasta ali progasta (Record & Hess 1949). Pre~na kr~it-vena anizotropija je 3,1 (Harzman n 1988). Su{enje je te‘avno. Zaradi smole je ‘aganje in obdelava te‘avna. ^rnjava je trajna in se uporablja za te‘ke konstrukcije in pode. Wallabe so znane po zelo velikih rastnih napetostih. Zato se jih je prijelo ime “eksplozivna drevesa”. Pri padcu posekanega drevesa se notranje napetosti dramati~no sprostijo, pri ~emer les mo~no razpoka. Mariaux in Vitalis-Brun (1983) sta dokazala tesno zvezo med {tevilom ‘elatinskih (tenzijskih) vlaken in rastnimi napetostmi. Vala-bova smola sodi med najmanj znane drevesne smole (Lange 1996/4). Raba ni znana.
Drevesne smole so zanimiv “nelesni” gozdni proizvod. Kljub razvoju kemije utegne biti zanimiv za moderno trajnostno ve~namensko gospodarjenje z gozdom.
Literatura
1.    Arctander, St. 1960. Perfume and flavour materials of natural origin. Elizabeth, N.J. USA
2.    Bärner, J.F. 1942. Die Nutzhölzer der Welt. 4 zv Neuman, Neudamm
3.    Brazier, J.D. in Franklin, G.J. 1961. Identification of hardwoods - A microscope key. HMSO, London.
4.    Carlquist, Sh. 1988. Comparative wood anatomy - Systematic, ecological, and evolutionary aspects of dicotyledon wood. Springer, Berlin, itd.
5.    Duke, J.A. 1983. Handbook of energy crops Purdue Univ. Center for new crops & plants products. Neobj. Elektronska publikacija na NewCROPS web site.
6.    Ehlers, R.C., Sandermann, W. 1961 Unter suchungen über harzhaltige Tropenölzer Holz als Roh- und Werkstoff 19(5):187-195
7.    Encyclopaedia Britannica 2001
8.    FAO/IUFRO 1971 Terminology of forest science technology. Practice and products (izd. FC. Ford-Robertson, Joint FAO/IUFRO Committee on forestry bibliography and termonology The multi-ingual forestry terminology series No.1. Society of American Foresters, Washington DC.
9.    Franke, W. 1997 Nutzpflanzenkunde - Nutzbare Gewächse der gemäßigten Brweiten, Subtropen und Tropen. Thieme, Stuttgart, New York.
10.  Harzmann, L.J. 1988. Kurzer Grundriss der allgemeinen Tropenholzkunde. S. Hirzel Verlag, Leipzig.
11.  Hillis, W.E. 1987 Heartwood and tree exudates Springer, Berlin, itd
12.Holdheide, W. 1951. Anatomie mitteleuropäischer Gehölzrinden. V: Handbuch der Mikroskopie in der Technik. Izd. Hugo Freund V/1. Umschau Verlag, Frankfurt am Main
13. Jane, F.W. 1970. The structure of wood. Adam & Charles Black, London
14.  Lange, W. 1996. Natürliche Baumharze - potentielle Erzeugnisse einer forstlichen Nebennutzung Laubholzharze - 1. Mitteilung_ ein überblick. Holz-Zentralblatt Nr. 41/42: 685 in 688
15. Lange, W. 1996. Natürliche Baumharze - Harze mit überwiegend nichtterpenoiden Bestandteilen. Laubholzharze - 2. Mitteilung: Guajakharz, Perubalsam, Tolubalsam, Styrax und Benzoeharz Holz-Zentralblatt Nr 63:1042-43
16. Lange, W. 1996. Natürliche Baumharze - Ter-penoide Harze mit geringen Anteilen an etherischen  Dlen.
17.  Lange, W. 1996. Natürliche Baumharze - potentielle Erzeugnisse einer forstlichen Nebennutzung Baumholzharze -–4. Mitteilung: Harzbalsame mit nennenswerten Mengen an etherischen Dlen (Elemi, Copaivabalsam, Illurinbalsam, Gurjunbalsam und weniger bekannte Harzbalsame). Holz-Zentralblatt Nr131/132:2086-87
18. Laubharze - 3. Mitteilung: Dammar, Cativo-balsam und Kopale. Holz-Zentralblatt Nr 72: 1172 in 1174.
19.Mansfeld, R. 1986. Verzeichnis landwirtschaft-icher und gärtnerischer Kulturpflanzen. 4 zv., 2 izd. J. Schultze-Motel.  Akademie-Verlag, Berlin
20.Mariaux, A. in Vitalis-Brun, a 1983 Structure fine du bois de wapa en relation avec les contraintes de croissance Bois For Trop. [t. 199:43
21.Maugh, T.H. 1979. Unlike money, diesel fuel grows on trees. Science 206:436.
22. Record, S.J. in Hess, R.W. 1949. Timbers of the New world, Ne Haven Yale University Press, London, itd.
23.Rehm, H.J. 1980. Die Kultupflanzen der Tropen und Subtropen. 2. Izd. Ulmer, Stuttgart.
24.Sachsse, H. 1991. Exotische Nutzhölzer Pareys Studientexte 68. Paul Parey, Hamburg, Berlin.
25.Ullmann’s encyclopedia of industrial chemistry 1988 vol. A 11, 3. Natural raw materials in the flavor and fragrance inustry: 211-249. VCH Verlagsgesellschaft mnH, D-6940 Weinheim.
26. Winter, R. 1994. A consumer’s dictionary od cosmetic ingredients. 4. izd. Three Rivers Press, New York

ijaLeS  53(2001) 7-8