GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE

DELOVNEGA LJUDSTVA

 ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 46.
Murska Sobota, 17. novembra 1955.
Cena din 10.-
Javno pravobranilstvo
in pravna pomoč občinam
Po pravkar sprejetem Zakonu o javnem pravobranilstvu — sprejela ga je na zadnjem zasedanju 11. in 12. t. m. Zvezna ljudska skupščina — je zagotovljena pravna pomoč ne samo občinam in okrajem, marveč tudi podjetjem in družbenim organizacijam. Prav gotovo so novi zakon z nestrpnostjo pričakovali tisti občinski ljudski odbori, ki med svojimi uslužbenci nimajo diplomiranega pravnika. Takih občinskih ljudskih odborov pa ni malo.
Javno pravobranilstvo ni nova ustanova. Že leta 1952 je bil sprejet zakon o javnem pravobranilstvu. Po tem zakonu je spadalo v področje javnega pravobranilstva zastopanje teritorialno političnih enot — od republike pa do občine — o premoženjsko pravnih sporih pred sodiščem.
Izkušnje iz dosedanje prakse javnega pravobranilstva in doseženi rezultati utemeljujejo upravičenost te ustanove. Pokazalo se je. da je javno pravobranilstvo uspešno zaščitilo splošno ljudsko premoženje, kakor tudi druge premoženjske koristi skupnosti, saj so od leta 1952 do danes dobljeni v korist skupnosti mnogi spori, ki so bili prej, ko so občine in okraji vodili spore sami, za skupnost zgubljeni. Takih zgubljenih sporov je bilo precej tudi po letu 1952, kadar so jih mimo javnega pravobranilstva vodili uslužbenci brez pravne izobrazbe.
V novih pogojih komunalne ureditve, v kateri pripada največji del premoženjskih pravic občini, dobiva javno pravobranilstvo še večji pomen. Zadovoljiti se z nestrokovnim zastopanjem družbene skupnosti premoženjskih sporih, bi pomenilo dopustiti, da njene koristi ne bi bile zaščitene. Novi zakon zato določa poleg zveznega, republiških, pokrajinskega ali oblastnega javnega pravobranilca tudi okrajne. Naloga okrajnih javnih pravobranilstev je. da zastopajo tudi občine v oseh premoženjsko pravnih sporih. Na zahtevo pa mora javno pravobranilstvo nuditi pravno pomoč tudi podjetjem in družbenim organizacijam. Vsako javno pravobranilstvo je samostojno. Z ozirom na to, da je praksa pokazala. da je potrebno neko strokovno povezovanje javnih pravobranilstev in da je prav tako potrebno zagotoviti medsebojno pomoč in izmenjavo izkušenj, določa zakon, da se razvoj te važne službe zanima zvezno javno pravobranilstvo.
Tako določena naloga javnega pravobranilstva bo odigrala vidno vlogo v utrditvi naših komun, ki predstavljajo — glede družbenega premoženja — vso našo skupnost.
Ivan Kreft
24. novembra
okraj, mladinska konferenca
V četrtek. 24. novembra dopoldne Do v M. Soboti okrajna konferenca Ljudske mladine Slovenije. Na konferenci bodo sodelovali delegati vseh osnovnih organizacij Pomurja. Delegatom, ki bodo prišli iz občinskih okolišev Grud in Cankova, sporočamo, da se bodo eno uro po konferenci lahko zapeljali domov z avtobusi, ki vozijo običajno popoldne proti Gorički.
Druga seja Gospodarskega sveta Obč. LO Petrovci - Šalovci :

Življenje je že nakazalo delo in smer gospodarstva
v novi občini
Zemljišča arondirati in primerno zasaditi. — Občinske ceste, ogledalo kraja. — Večja proizvodnja terja tudi boljše stroje. — Kmetijske zadruge v občini so sposobne odkupiti vse pridelke.
Dne 4. novembra je bila druga seja Gospodarskega sveta Obe. LO Petrovci-Šalovci. Člani sveta so sklenili, da je treba oskrbeti za mlin v Lucovi nov motor, ker je stara lokomobila že dotrajala. Tudi v mlinu v Hodošu bodo morali zamenjati lokomobilo z novim motorjem, ki bo dovolj močan, da bo gnal mlin in žago.
Važna stvar, ki so jo obravnavali na drugi seji, je arondacija zemljišč. Posebna komisija, ki jo je imenoval svet, bo ugotovila, katera zemljišča bodo prišla v poštev pri arondaciji. Naloga komisije je tudi v tem, da odbere posamezna zemljišča, ki jih bodo pogozdili. Nekaj take zemlje je n. pr. v Kuplivniku, ni pa znano, kdo je lastnik tehzemljišč, zato je gospodarski svet naprosil upravo za kataster pri
OLO, naj da izvlečke za posamezna zemljišča. V Ženavljah je že prevzela KZ nekaj zamočvirjene zemlje ob meji. ki jo bodo zasadili z vrbjem.
Občinski gospodarski svet je na dalje sklenil, da bodo v najkrajšem času naročili cementne cevi za obcestne jarke in manjše mostove. Vse vaške ceste, ki so zelo slabe, bodo posipali z gramozom in proti ceni. Očistili bodo tudi obcestne jarke. Prisotni so soglasno sklenili, da naj v bodoče odborniki krajev nih odborov organizirajo in vodijo dela pri popravljanju vaških in gozdnih, cest. V kratkem bodo pregledali tudi vse gozdne ceste in mostove.
Gospodarski svet	nadalje
sklenil, da bo predlagal OLO v M. Soboti, naj uvrsti med objekte druž-
benega načrta za leto 1956 tudi cesto Mačkovci—Šalovci.
Pri obravnavi gospodarskega stanja v posameznih podjetjih v občini je svet ugotovil, da so neka tera podjetja izboljšala svoje poslovanje. To se odraža predvsem v prikazani razliki med lansko letno in letošnjo polletno realizacijo. Remontno podjetje v Gorn jih Petrovcih je imelo lani 107 tisoč din zgube. letošnja polletna bilanca pa prikazuje že 50 tisoč din dobička. Tudi pri nekaterih drugih podjetjih je tako. Posebno slabo so poslovali nekateri mlini, kjer je Okrajna tržna inšpekcija ugotovila razlike med dnevnikom in med dejanskim stanjem žitaric v mlinu. Na večjo proizvodnjo bodo vsekaKor vplivale tehnične izboljšave v posameznih podjetjih, zato je gospodarski svet postavil kot nujnost nabavo novih motorjev pri mlinih v Hodošu in Lucovi.
Ob koncu razprave je svet zavrnil prošnji odkupnih podjetij Vajda export iz Čakovca in Agromerkurja iz M. Sobote, ki bi radi od prli odkuone postaje v Peskovcih in Šalovcih. Obe prošnji je svet zavrnil z mnenjem, da naj Vajda export in Agromerkur kupujeta pri domačih kmetijskih zadrugah, ki so dovoli močne, da odkupujejo vse pridelke svojega območja od pridelovalcev.	g. A.
Zadnja vest: BAZALT v Pomurju?
Že pred vojno je izsledil geodet tov. Kolarš iz Murske Sobote nahajališča bazalta v okolici Ocinja ob avstrijski meji. Za nahajališča se je do sedaj razen tov. Kolarša le malokdo zanimal. Območje, kjer se. nahaja bazalt po mnenju tov. Kolarša, bo v kratkem raziskala posebna komisija iz Ljubljane. Če so v okolici Ocinja res nahajališča bazalta, bo s tem odkrit nov vir neprecenljivih dohodkov za gospodarstvo Pomurja.
Bazalt je kamenina, ki jo uporabljamo v iste namene kot asfalt, le da je bazalt trši in vsestransko boljši. V naši državi je malo nahajališč bazalta, pa tudi v drugih državah po svetu je redkost.
O izsledkih in ugotovitvah komisije bomo še poročali.
V lendavski občini: premalo strokovnih kadrov
Ljudski odbor lendavske občine je začel poslovati brez večjih motenj. Že takoj v začetku se je srečal s številnimi problemi, o katerih so odborniki razpravljali na štirih sejah. Delovati so začeli tudi vsi sveti: gospodarski, kmetijski, socialno-skrbstveni, šolski in stanovanjski. Imeli so že po dve ali tri seje.
Najvažnejše je, da so ugotovili stanje v posameznih gospodarskih organizacijah in sestavili perspektivni načrt, v katerem so predvideli, da bodo razširili lokalno industrijo. V mestni pekarni, ki je bila dosedaj pod prisilno upravo, so izvolili organe delavskega upravljanja.
V gospodarskem oddelku pa jim primanjkuje strokovnega kadra. Posamezna podjetja sicer imajo pre
cej sposobnih ljudi, vendar pa jih nočejo poslati v občinski urad, v katerem bi prav gotovo lahko več koristili skupnosti.
Kmetijski svet šteje 11 članov in ga vodi predsednik bivše tu miško občine tov. Nemec. Dosedaj je že imel dve seji. Zelo nevaren za sadjarstvo je ameriški kapar, zato ga bo treba že enkrat začeti množično uničevati. Odborniki so se na zadnji seji pomenili o jesenskem čiščenju in škropljenju sadnega drevja. kar bodo v posameznih vaseh opravili s pomočjo kmetijskih zadrug; posebne skupine bodo škropile pri gospodarjih, ki tega ne bodo hoteli sami storiti. V kratkem bo pričela poslovati tudi potujoča osemenjevalna postaja, ki bo ime la svoja središča v Dobrovniku,
Turnišču, Genterovcih in Hotizi. Dosedaj je namreč delovala le ne območju Lendave, v okolici pa je bilo njeno poslanstvo premalo zaznavno.
Zelo živahne so bile tudi seje stanovanjskega sveta, katerega čakajo številni problemi kljub novemu stanovanjskemu bloku, v katerem je dobilo zatočišče deset družin. Občinski ljudski odbor bo slej ko prej moral sprejeti ustrezno odločitev za utesnitve v mestu, s čemer bi precej omilili stanovanjsko krizo. O potrebnih prostorih je razpravljal tudi šolski svet, saj potrebujejo učilnice domala v vseh šolah.
Tudi krajevni odbori so izvoljeni in že rešujejo svoje lokalne probleme.	-ce
VREMENSKA NAPOVED za čas od 18. do 27. novembra: Nekako od 18. do 21. novembra suho, s pogostimi razjasnitvami. V nadaljnjem poteku nestalno vreme s pogostimi padavinami. Sneg pričakujemo okoli 25. novembra, v naslednjih dneh pa zopet dež.
Ljudski poslanec PAVLE KOROŠEC o problemih naše kmetijske službe:
Kmetijstvu
več praktične pomoči!
MNENJE: Samostojen svet za kmetijstvo pri OLO bi učinkoviteje reševal probleme
K prvemu članku o problemih naše kmetijske službe, objavljenem v 45. številki »Pomurskega vestnika«, prinašamo tokrat prispevek ljudskega poslanca Republiškega Zbora proizvajalcev in drugega predsednika OLO M. Sobota — tovariša Pavla Korošca.
Izrazit kmetijski značaj Pomurja nam narekuje osnovno dolžnost: čimbolje organizirati kmetijsko službo, saj je od tega v veliki meri odvisna rast kmetijske proizvodnje.
Žal, velja takoj v začetku ugotovitev. da v Sloveniji še vedno nimamo enotne kmetijske službe. Me nim, da mora kmetijska služba Dri Okrajni zadružni zvezi ostati v zasedbi kmetijskih strokovnjakov taka kot je zdaj. Do neke mere bi se moral spremeniti sistem dela. Slednje se je v dosedanjem delovanju kmetijske službe pri OZZ odražalo bolj teoretično kot praktično. Sodim, da bi morali kmetijski strokovnjaki OZZ organizirati
svoje delo bolj v praktično smer, kar naj bi se odražalo v raznih kmetijskih poizkusih na naših socialističnih kmetijskih obratih, oz. preko pospeševalnih odsekov kmetijskih zadrug tudi v zasebnih kmetijskih gospodarstvih. Menim, da mora delati kmetijska pospeševalna služba z zasebnimi kmečkimi gospodarstvi izrecno samo preko kmetijskih zadrug. Le na ta način bo prišla do izraza kmetijska zadruga s svojo vlogo v kmetijstvu, kme-
ta pa bomo vztrajno navajali, na bo skušal vse probleme svojega gospodarstva rešiti v okviru splošne kmetijske zadruge.
Praktična pomoč kmetijskih strokovnjakov OZZ našim kmetijskim obratom, državnim in zadružnim, otipljiva v raznih kmetijskih poizkusih, seveda tudi z zasledovanjem. rezultatov teh poizkusov tekom leta, nam lahko samo koristi. Pozitini rezultati takih poizkusov nam lahko služijo kot najprimernejša in tudi najbolj učinkovita propaganda za rast kmetijske proizvodnje pre-
ko kmetijskih zadrug - ne glede na sektor lastništva. Tako praktično delovanje kmetijskih strokovnjakov je utemeljeno tudi s tem. da večina naših kmetijskih obratov nima na razpolago dovolj sposobnega strokovnega kadra.
Agronom — inšpektor pri OLO — bi moral poleg svojega dela kot inšpektor v večji meri biti praktični svetovalec. Najprej organom ljudske oblasti, predvsem pri izvajanju raznih zakonskih ukrepov s področja kmetijstva, nadalje pa pomagati občinskim ljudskim odborom pri organizaciji kmetijske službe, dajati smernice za delo te službo in obenem ob tem v vseh primerih svetovati ljudem s kmetijskega področja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pavel Korošec:
Kmetijstvo — delovno področje naših strokovnjakov
Prihodnji dve številki našega tednika — 47. in 48. — bosta izšli združeni v eno nekaj dni pred Dnevom republike — v petek 25. novembra. V tej zajetnejši številki bo med drugim zanimivim gradivom objavljen tudi prispevek ing. Kolomana Cigita Filovci — naša nada; Lendavski beli rudarji so odkrili novo ležišče nafte v Sloveniji«.
(Foto Kološa)
V Pomurju je po vojni zraslo mnogo zadružnih domov. Nekateri so v okras naseljem in krajem, saj že služijo svojemu namenu. Med n jimi je tudi Zadružni dom o Šalovcih. vidite ga na sliki.
(Foto Kološa)
DOGODKI ZADNJIH DNI
PETDNEVNI OBISK EDVARDA KARDELJA V VEL. BRITANIJI
V nedeljo zvečer je prispel v London podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Edvard Kardelj, kjer bo na uradnem obisku pet dni. Ta obisk predstavlja pravzaprav samo nadaljevanje tistih osebnih stikov, ki so jih začeli vzpostavljati državniki obeh držav po vojni. V Londonu se E. Kardelj razgovarja z najvidnejšimi funkcionarji političnega, družbenega in javnega življenja. V teh razgovorih gre predvsem za izmenjavo mišljenj — tako o mednarodnem položaju in njegovih aktualnih problemih, kakor tudi o britansko-jugoslovanskih odnosih. Ne dvomimo, da bodo rezultati pozitivni in zlasti ugodni še za nadaljnje sodelovanje med našo državo in prijateljsko Veliko Britanijo.
NASA ZUNANJA POLITIKA VEDNO BOLJ VEČA UGLED NAŠE DRŽAVE
Med pomembne dogodke zadnjega tedna, ki se v prvi vrsti ticejo nas in naše države, posredno na tudi celotnega političnega dogajanja v svetu, moramo šteti dvodnevno zasedanje, Zvezne ljudske skupščine in zunanjepolitično poročilo drž. sekretarja za zunanje zadeve, Koče Popoviča. Njegov ekspoze je nekakšen predhodnik podrobni analizi naše zunanjepolitične dejavnosti v tem letu, ki ga bo podal Zvezni izvršni svet skupščini ob koncu leta. Poročilo pa kljub temu vsebuje mnogo zanimivih podatkov in ugotovitev, ki jih želimo našim bralcem posredovati v skrajšani obliki.
Drž. tajnik je govoril predvsem o naših odnosih do drugih držav. Iz njegovega poročila je razvidno, da so se predvsem zboljšali in izdat no izpremenili odnosi z vzhodnimi deželami, zlasti še s Sovjetsko zvezo. Ustavil se je posebno ob ugodnih trgovinskih pogajanjih, ki smo jih sklenili s to državo in z ostalimi vzhodnoevropskimi deželami, ki bo do morali kmalu pokazati ugodne posledice. Tudi z LR Madžarsko so odnosi nekoliko napredovali, čeprav so se naša zadnja pogajanja razbila po krivdi Madžarov, ki nočejo priznati naših, povsem upravičenih terjatev. Izrazil pa je upanje, da se bo tudi to v bodoče ugodno rešilo.
Naši zunanjepolitični odnosi so o zadnjem letu napredovali tudi z drugimi našimi sosedi, zlasti še z Avstrijo in Italijo. Pa tudi z ostalimi zahodnimi deželami smo o normalnih. z nekaterimi tudi o zelo dobrih odnosih. Posebej so se letos izboljšali odnošaji med nami in Združenimi državami Amerike, k čemer so pripomogli zlasti zadnji osebni stiki med ameriškimi in našimi naj višjimi zastopniki.
V kratkem času, kar obstaja Balkanska zveza, se je sodelovanje že precej poglobilo in razširilo. Letos je bil pri nas grški kraljevski par in predsednik turške vlade g. Menderes, ustanovljen je bil stalni svet ministrov treh balkanskih držav — ose to so oblike, ki samo nadalje razvijajo ugodne medsebojne odnose. Upamo tudi lahko, da bo kmalu prišlo do pomirjen ja med Grčijo in Turčijo, med katerima se je razmerje nedavno skalilo zaradi ciprskega vprašanja.
Tudi z azijskimi državami imamo dobro, prijateljsko povezavo. Zlasti velja to za Indijo in Burmo, pa tudi z LR Kitajsko smo vzpostavili medsebojno trdno podlago za ploden razvoj našiti odnosov. Konec leta bo maršal T ito obiskal še Egipt in Etiopijo, kar bo gotovo pomenilo še nadaljnje zbližanje naše in teh dveh držav.
Naša zunanja podoba je bila in še vedno je dosledna in realistični in kot taka pomeni resni prispeven k popuščanju napetosti o svetu.
V ARGENTINI ŽE SPET VRE
Prav gotovo gredo pogosti nemiri in »revolucije« v Argentini na račun temperamenta ameriških južnjakov. Toda to je drugovrstni vzrok. Glavni vzrok je neurejenost družbenih razmer v teli državah, slab gospodarski položaj in — kar ne. gre zametavati — vmešavanje tujih interesov v notranje zadev teh držav. V zadnjem tednu je odstopilo 18 članov vojaške junte, ki začasno upravlja državo, le dva — zastopnika katoliške smeri — sta ostala v njej. Tudi sindikati niso zadovoljni z novim položajem. Juan Peron, odstavljeni poglavar države, je izjavil, da je prišlo do krize v novi vladi prej, kakor pa je pričakoval. Za sedaj ni mogoče predvidevati razvoja nadaljnjih dogodkov, toda eno je gotovo: novi ljudje na vladi še niso niti najmanj popularni.
UDAR V BRAZILIJI
Tudi v drugi južnoameriški državi, Braziliji, je bilo zadnje dni vroče. Brazilska armada je vrgla z oblasti predsednika republike Luža, ki je prevzel oblast po odstopu Cafe Filha. Za novega predsednika je bil imenovan Nereu Ramos. Po poročilih iz Ria de Janeira, glavnega mesta Brazilije, je armada izvedla državni udar zaradi tega, ker je Luz hotel onemogočiti pravilno izvoljenemu predsedniku Kubitsheku prevzem oblasti. Verjetno gre tu bolj za osebne zadeve, kajti udar ni imel večjih posledic med narodom in se ga ljudstvo niti ni udeležilo. Sicer pa so komentarji o nastalem položaju še preuranjeni.
ŽENEVSKA KONFERENCA PRED ZAKLJUČKOM
Zunanji ministri so se sporazumeli, da je seja, održana zadnjo sredo, zadnja. Ker trenutno še nimamo zaključnega komunikeja pred seboj, ne moremo govoriti o uradnih sklepih konference. Po do sedanjem poteku pa lahko zapišemo, da ženevska konferenca ni prinesla zaželjenih sadov, razen tega. da je prevladoval pomirjevalni duh in da je bil ton razgovorov še dokaj miren. No, in to tudi je uspeh vsaj moralni uspeh. Niso pa štirje ministri dosegli sporazuma o vprašanju razorožitve, ne o združitvi Nemčije in seveda s tem tudi ne o rešitvi evropske integracije. Stanje po ženevski konferenci bi torej lahko imenovali »status quo ante« — kakor je bilo prej.
TEDEN TISKA IN RADIA
v POMURJU
MURSKA SOBOTA: V ponedeljek.
21. novembra ob 19. uri svečana proslava z »Ustnim časopisom«: uvodni govor bo imel predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO prof. Franc Zadravec, v programu pa bosta sodelovala poleg novinarjev in dopisnikov Pomurskega vestnika tudi književnik Ferdo Godina in pesnik Manko Golar. V novi kinodvorani.
LJUTOMER: V torek, 22. novembra ob 19. uri v Domu kulture »Ustni časopis«; o pomenu tiska in radia bo govoril tov. Stane Praprotnik; Nastopili bodo novinarji in dopisniki našega lista, publicist tov. Ivan Kreft, pesnik Cvetko Golar, solisti Glasbene šole in harmonikarji.
Podobne proslave bodo tudi v drugih občinskih središčih; v Lendavi predvidoma v sredo, 23. novembra, v Gor. Radgoni pa v torek, 22. novembra. V Radgoni bodo med drugimi nastopili tudi zvezni poslanec tov. Ivan Kreft, književnik Božidar Borko in pesnik Kajetan Kovič. Proslavo pripravlja poseben odbor pod vodstvom tov. Manka Golarja.
V Tednu tiska in radia bodo povsod v Pomurju pridobivali naročnike za naše časopise in revije, posebno za Pomurski vestnik in Našo skupnost. V gimnazijah in srednjih šolah bomo pisali šolske naloge. Najboljše spise bo naše uredništvo nagradilo in objavilo. V slavnostni številki Pomurskega vestnika, ki bo izšla pred Dnevom republike, bomo posvetili nekaj prispevkov tudi temu pomembnemu prazniku, predvsem pa bomo seznanili naše bralce, kako nastane njihov domači časopis.
Uredništvo
Zbori volivcev — ocena našega političnega dela
Ali v Nedelici res nočejo
ELEKTRIKE IN NAPREDKA?
Zadnjo nedeljo v oktobru je bil tudi v Nedelici zbor volivcev, združen z volitvami krajevnega odbora s sedežem v Turnišču. Ves potek zbora pa je pokazal, da v Nedelici že dalj časa nekaj ni v redu s političnim delom, kar daje možnost »ribarjenja v kalnem« posameznikom, ki jim ni všeč razvoj socialstičnih odnosov na vasi.
Da je taka miselnost v tej vasi, ki je nekoč slovela po svoji naprednosti, saj nam je dala narodnega heroja Štefana Kovača, že precej ukoreninjena in da ji nedeliška osnovna organizacija SZDL ni kos, zgovorno priča diskusija zadnjega zbora volivcev. Do razgovora pravzaprav niti prišlo ni, čeprav je bilo na zboru več kot 100 volivcev. Gotovo je, da jih je večina prišla na, zbor z namenom, da bi se pametno pogovorili in koristno rešili krajevne probleme. Dokaz za to je v samih volitvah krajevnega odbora. Kljub odločni začetni zahtevi, da naj pridejo v novi krajevni odbor trije bivši občinski odborniki,
ki zaradi neaktivnosti (saj niso niti člani SZDL!) niso bili izvoljeni v novi občinski ljudski odbor, je le prišlo do pametnih predlogov. Sicer počasi in ne zlahka, saj so iz neke skupine prihajali naravnost hujskaški vzkliki, da »ne rabimo nobenega krajevnega odbora«. Vendar je zmagala pametna razsodnost večine nedeliških volivcev.
Razbijalni poizkus posameznikov pa je posebno prišel do izraza ob poročilu elektrifikacijskega odbora. Večina prisotnih je poročilo pametno poslušala. Toda ko je poročevalec našteval	e in prosil
pomoči, se ti niso utegnili oglasiti Glavno, besedo je prevzel I. Gjerkeš in nadvse »vneto« zatrjeval, da ni nihče za elektriko in da bi prav zares rad videl, kdo so tisti, ki hočejo elektriko. Predsedstvo zbora je ugodilo njegovi zahtevi, naj dvignejo roko oni, ki ne marajo elektrike. Ojunačil se je le eden in za hip se je, nekje v ozadju dvignila še ena roka, ki pa se je hitro skrila. Dokaj čudno je tako utemelje-
vanje I. Gjerkeša ob dejstvu, da ima že 40 nedeliških kmetov v hišah urejeno notranjo instalacijo, da so sami sprejeli odlok o dokladah za pokritje stroškov napeljave daljnovoda in ureditve transformatorja. Mučna tišina po Gjerkeševem »govoru« kaže na vse kaj drugega kot na odobravanje njegovega mnenja. Ljudje so molčali — nezadovoljni ali pa ker so se nečesa bali. Česa le? Kaže pa, da je oboje »razumel« po svoje nekdo v Gjerkeševi bližini (morda se je hotel komu prikupiti?!), ki je junaško vstal in modro zaključil, da »tudi včasih ni bilo elektrike, pa so le zrastli močnejši in krepkejši ljudje kot danes ....«
Nemogoče je misliti, da so ljudje v Nedelici proti elektriki, da so proti napredku. Prav tako je nemogoče, da večini nedeliških volivcev ne bi bilo nič mar za volitve odbornikov novega krajevnega odbora. Nasprotno! Pogovori s posamezniki kažejo veliko zanimanje in skrb mnogih ljudi v Nedelici za današnje probleme in tudi pripravljenost sodelovanja na vseh področjih. Toda vprašajmo se ob tem, kdo so vendar tisti, ki ne dovoljujejo poštenjakom do besede na zborih volivcev? Je res potrebno s kričanjem siliti kmete v nekaj, kar je proti njihovim koristim in sploh zdravi pameti? Kaki so torej nameni govornikov, kot je omenjen na zadnjem zboru?
Na vsa ta vprašanja bo treba najti odgovor. Dobili pa ga bomo le z upornim in vztrajnim političnim delom med ljudmi v Nedelici. Socialistična zveza bo morala tod ponovno in krepko zaorati že močno zaraščeno polje.
Poglejmo dalje čez svoj prag
V nedeljo, 30. oktobra so se o Črensovcih četrtič zbrali na zboru volivcev, kjer so izvolili krajevni odbor. Jesenski čas zahteva od kmetovalcev vso pozornost in mnogo dela, posebno, če je tako muhast, kakor letos. Vendar do četrtega sklicanja le ne bi bilo treba. V Žižkih so to opravili prvič — uspešno, v Gornji in Srednji Bistrici, v Trnju in Odrancih drugič, o Dolnji Bistrici tretjič. No, čemu le v Črensovcih štirikratno delo tamkajšnjemu aktivu SZDL. odbornikom LO in članom ZK.
Rad verjamem, da je zelo malo Ustih, ki se ne strinjajo z združitvijo bivše črensovske občine s sedanjo beltinsko in ne uvidijo v določenih pogojih uspešnejšega gospodarskega razvoja. Iz izkustev pa sodim, da je več kmetovalcev takih, ki nočejo razumeti ničesar, kar je izven njihovega gospodarstva pa čeprav ukrep izhaja od najosnovnejše oblasti — krajevnega odbora — in je koristen za krajevno skupnost kot celoto. V mislih, imam vaška dela: navažanje gramoza, lansko izravnavanje poljskih poti, ureditev pokopališča, elektrifikacijo. Za vsa ta dela so bili nekateri skrajno nezainteresirani, drugi so celo nasprotovali delu, ker so morda bili vabljeni, da sami prispevajo svoj delež k ureditvi bodisi v obliki dela, plačila, ali braz-
de zemlje, prisvojene z zaoranjem o pot. Nekateri so šli tako daleč, da so izvedence posameznih akcij, to so bili izvoljeni odborniki, premnogokrat osramotili, jih obrekovali in jim zmanjševali delovni elan. Takšno je bilo plačilo za delo na urejevanju krajevnih vprašanj. Največkrat takšni ljudje kritizirajo, seveda le po pokazanem neuspehu. Niso pa toliko sposobni, da bi v danem trenutku in na pravem mestu dali umesten predlog — to mesto je na zboru volivcev. Izmikajo se zboru, kar pomeni zapirati se v svoj krog in vstran od krajevne celote.	-i
Most v Cmureku obnovljen
Preko mejne reke Mure je vezal avstrijsko naselje Mureck z Zgornjim Cmurekom na naši strani velik železni most, po katerem je bil pred minulo vojno osredotočen živahen obmejni potniški in trgovski promet. Most je ostal ob vdoru okupatorja nepoškodovan, porušili na so ga umikajoči se Nemci spomladi leta 1945. Avstrijci so most do polovice obnovili, dočim je ostala naša polovica do predlani porušena, ker jo je eksplozija mnogo bolj poškodovala. Podjetje »Konstruktor« iz Maribora je letos most dogradilo,
ob Dnevu republike pa bo izročen svojemu namenu. S tem bo odprta nova pot v sosednjo Avstrijo. Tudi v Gornji Radgoni bo prihodnje leto dograjen novi železobetonski most. ki bo zamenjal začasnega, enosmernega, zgrajenega pred tremi leti.
Po desetih letih bodo obnovljene razen brodov tudi vse ostale poti čez Muro, kar pozdravlja naše, kakor tudi avstrijsko obmejno prebivalstvo kot znak dobrih prijateljskih odnosov med našo državo in sosednjo Avstrijo.
PROBLEMI NAŠE
KMETIJSKE SLUŽBE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri občinskih ljudskih odborih bo treba čimprej nastaviti kmetijske referente, katerih delo se bo moralo odražati v instruktažno-operativnih poslih. Za primer: moral bo organizirati izvajanje raznih ukrepov oz. operativnih poslov (ob nova sadovnjakov, vinogradov, odbira živine itd.) v okviru področn kmetijske zadruge in seveda sporazumno s strokovnjaki OZZ. Vedeli moramo to, da če bo tak kmetijski referent delal samo po oblastni liniji, ne bo mogel uveljavljati svojega strokovnega znanja med kmetovalci. Tako pa bo kot kmetijski strokovnjak pri občinskem Ijudskem odboru obenem podaljšek okrajne Kmetijske službe, tako s strani OZZ kakor okrajnega agronoma-inšpektorja. Na ta način, sodim. bi prišla vloga kmetijskega strokovnjaka pri občinskem ljudskem odboru do polne veljave.
S tem bi obenem prišla močne do izraza tudi vloga kmetijskih za drug, saj bi v njih stalno deloval kmet. strokovnjak in to v vseh panogah. Tako kombinirano delovanie kmet. referenta pri občinskem Ijudskem odboru utemeljuiem s tem,
ker še vedno nimamo dovolj kmet strokovnjakov, da bi lahko imela vsaka kmetijska zadruga svojega, pa tudi področje dela še ni povsem razčiščeno.
Vprašanje morebitne okrajne kmetijske postaje bo lažje rešili, ko bo o tem sprejeto ustaljeno mnenje v republiškem merilu, menim pa, da bi le bilo prav, seznaniti se z organizacijo in delovanjem kmetijske postaje sosednjega čakovskega okraja, ki je med najboljšimi v LR Hrvatski. Toda o tem več v eni prihodnjih številk našega lista.
Na koncu še enkrat: naša pokrajina je izrazito kmetijska. Zato menim, da bi kazalo pri Okrajnem ljudskem odboru izvoliti samostojen Svet za kmetijstvo. Sodim, da bi bilo delo takega sveta učinkovitejše od dela sedanjega odbora za kmetijstvo, ki deluje v okviru sveta za gospodarstvo. Ker je ta preobremenjen z delom in kompetencami, ne pride do temeljitih razprav o kmetijstvu, odbor za kmetijstvo pa ni samostojen oblastni organ. Zato menim, da bi bilo prav o tem razpravljati na eni izmed prihodnjih sej okrajnega ljudske ga odbora.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
»PRLEKIJA« —
zbornik oh 10-letnici osvoboditve
(Izdal Prleški študentski klub, uredili Z. Tomažej, K. Kovič, V. Šandor)
Te dni je izšla iz tiska pomembna publikacija naše obrobne pokrajine — Prlekije. Prleški študentski klub se je odločil za ureditev spominskega zbornika, ki bi ob deset letnici osvoboditve naše domovine in tudi Prlekije prikazal njeno rast in njen razvoj na vseh področjih našega družbenega življenja. Reči je treba, da se je uredniškemu odboru v glavnem posrečilo uresničiti široko in lepo zamisel. V 100 strani obsežni knjigi najdemo v posebnem članku obdelano zgodovino ljudske revolucije, medtem ko se v drugem zgodovinskem pregledu srečamo s progresivnim usmerjanjem političnega razvoja v Pomurju. Sem sodi še prispevek »Prlekija od davnine do nedavnih dni«. Vrsta kvalitetnih člankov se ukvarja z razvojem našega gospodarstva, še posebej kmetijstva, gozdarstva in elektrifikacij v zadnjih desetih letih. Nadaljnji prispevki so posvečeni razvoju zdravstvene službe in socialne zaščite, ljudski prosveti, šolstvu in izobrazbi sploh, ter deležu Prlekije v slovenskem slovstvu in likovni umetnosti.
Nekaj pesmi in črtic večinoma že znanih slovenskih pesnikov in pisateljev izpopolnjuje literarni del zbornika. Tako srečamo v knjigi imena Edvarda Kocbeka, Kajetana Koviča, Daneta Zajca, Marije Škorjanec, Toneta Ferenca, Bratka
Krefta in Ignaca Koprivca. Vsi so zastopani s po nekaj kvalitetnimi pesmicami oziroma črticami. Ker so to literati — domačini, nas čudi, da ne najdemo med njimi pesnika Cvetka Golarja. To je gotovo pomanjkljivost zbornika, nrav tako kakor je pomanjkljivo, da ni med članki iz družbenega življenja in odnosov razprave o viničarskih odnosih, ki so bili vedno eden od najbolj perečih gospodarskih in družbeno-političnih problemov Prlekije in so deloma še danes. In če smo že pri napakah zbornika, moramo omeniti tudi odsotnost člankov o telesni
V OCENO SMO PREJELI:
vzgoji, ki je bila že včasih in je tudi še danes v Prlekiji zelo razvita.
Končno najdemo v zborniku še članke o geografskem orisu Prlekije, o opisu geologije in mineralnih surovin te pokrajine in še nekatere. Razen napak, ki smo jih zgoraj omenili, moramo reči, da so prispevki tehtni, pomembni, kvali-
tetni in bodo marsikomu služili v izčrpno informacijo o tej naši obrobni pokrajini.
Omeniti je treba še izredno bogat slikovni del zbornika, lep tisk tiskarne v Murski Soboti in dostojno opremo. »Zbornik Prlekije lahko štejemo med naše letošnje pomembne in kvalitetne publikacije.	-Š-
Prva številka „UTRINKOV“ je med nami
Pred menoj leži prva številka »Utrinkov« soboške mladine. Listam po ciklostiranem izvodu. Tu in tam so slabo čitljiva mesta, pa vendar. Tudi tako ali pa morda prav tako se rodi revija. Listam in berem ...
»Uredništvo« je podpisano pod prvim člankom. O načrtih piše in
o	programu, pravzaprav več o načrtih kot o programu. Letos se je krožku na Ekonomski srednji šolikjer so se »Utrinki« prvič pojavili, pridružila še gimnazija, kajti prepotrebno je. da se zbero pomurski literati okoli osrednjega glasila in »prav zato vabimo mlade ljudi iz vsega Pomuria. da se nam pridružijo«, da bomo lahko s skupnimi močmi dosegli cilj ... s svojim glasilom postaviti temeljne kamne bodoči pomurski reviji«.
Lep in mogočen cilj. Se lepši zato. ker ga želijo doseči mladi.
Toda tudi odgovoren, in doseg-
jiv v samo preko vztrajnega, nenehnega dela. tudi kritičnega dela, ali pa morda samo preko kritičnega dela.
In že sem pri pesmih. Večinoma znana imena; Milan Erjavec, Silvo Valpatič, Milan Horvat, Jože Olaj, pa še G. J. Naj zapišem o njih, da imajo vsi svojo osebno noto in da je te note še največ v Erjavcu in Valpatičevi, čeprav pazita tudi onadva kakor vsi ostali vse premalo "na čistost rim. na obliko, na iezik, Piliti in še piliti je treba. V pesmih
„Mlada pota“ v novem letniku
V	naši revijalni književnosti so novosti zelo redke. V zadnjem času pa opažamo razveseljivo svežino. Presenetila nas je nova. 7. do 8. številka »Naše sodobnosti«, prijetno presenečenje pa pomeni tudi prva številka novega letnika revije »Mlada pota«.
V	tej številki je zastopana proza, poezija v originalu in v prevodih, razprave iz likovne umetnosti in gledališča, pogovori in beležke. Priložena je tudi umetniška priloga, ne manjkajo pa tudi številne reprodukcije raznih likovnih del.
Predaleč bi nas vedlo, ozir. prostor nam ne dovoljuje, da bi ocenjevali vsak prispevek posebej. Na splošno! Nivo prve številke je kvaliteten in na enakomerni višini. Tako v prozi, v poeziji in v esejih so zastopana imena, ki napovedujejo, nekatera pa tudi že izražajo nesporno umetniško izrazno moč in talent.
Posebej velja omeniti izredno lepo notranjo grafično opremo, ki pomeni novost v naši revijalni opremi. Prepričan sem. da bodo Mlada pota« v taki obliki in s tako vsebino osvojila še več bralcev v Sloveniji, kakor pa so jih do sedaj.
POMURSKI VESTNIK, 17. novembra
2
prevladuje ljubezenski motiv ali pa je avtor zaposlen s samim seboj. (Horvat, Olaj). Posrečeni so epigrami.
V prozi si utirata pot precej daleč pred ostalimi Drago Grah in Alfred Matiš. Prvi objavlja črtico Ob zapuščenem mlinu. V njej obravnava razpoloženje nezakonskega otroka, »fačuka«, do okolice in matere. Dejanje sega menda v sužnjo preteklost. Snov je dobro obdelana, s prijemom, v katerem slutim moderne avtorje, z lirično pripovedniško močjo, ki obeta. Oblikovno bi se dalo še kaj popraviti. Matiš riše v črtici »Večer v januarju« družino, zlasti otroke, ki se spominiajo očeta, in ko se oče nenadoma pojavi kot pobegli ujetnik. Matiš ima izrazit smisel za epiko.
Prijetno so pisani tudi Verini spomini »Iz moje mladosti«, ki se še nadaljujejo. O. N. objavlja »Drobec iz nenapisanega življenjepisa ki bi kot motiv zaslužil širšo obdelavo. Nekakšna pesem v prozi je Igorjev »Pogovor s samim seboj«.
Številko zaključuje komentar k neki šahovski partiji.
Nehvaležno je, to mi bo vsakdo priznal, pisati prognoze o avtorjih, posebej še o avtorjih, ki začenjajo svojo literarno pot, ali pa o reviji, ki daje tem avtorjem zatočišče. Pa ne samo prognoze, tudi sodbo je težko zapisati. Toda splošen vtis o tej prvi številki je ugoden. Se veda... marsikaj bi lahko bilo še boljše ...
Pa še ena pripomba: ali bi se na slednja številka ne mogla natisniti v tiskarni?
Franc Šrimpf
Svet za urbanizem pri OLO:
Mesta in vasi naj se razvijajo načrtno
Malih stanovanjskih hišic se v mestu ne izplača graditi. Predložen je osnutek novega zakona o stanovanjskih zadrugah.
Nikoli se ni tako pospešeno gradilo kakor po osvoboditvi. Temu je vzrok veliko pomanjkanje stano vanj. Nekatera stanovanjska in gospodarska poslopja so dotrajala, zato smo jih morali obnoviti ali poru šiti in zgraditi nove. Največ pa je vplivalo na gradnjo malih stanovanjskih hišic ugodno kreditiranje s strani države, da bi tako vsaj del no omilili stanovanjsko krizo.
Pri nenačrtni graditvi — za primer navajamo M. Soboto — pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. Delavci in nameščenci so gradili ob robu mesta, ker je bilo treba graditi v središču mesta večje zgradbe, česar pa delavci in nameščenci niso zmogli. Nastajale so nove ulice, zazidana so bila najboljša zemljišča v okolici mesta. Gradnjo malih stanovanjskih ulic smo dopuščali, ker so bile take hišice do kaj hitro dograjene in sposobne za vselitev, na drugi strani pa so pri za dograditev takšnih hišic potrebni krediti samo v višini od 500 do 800 tisoč din, ker so nekaj sredstev zbrali lastniki hišic sami v obliki materiala ali lastnih denarnih sredstev.
Na ta način se je M. Sobota močno razširila in zavzela rodovitne površine v okolici mesta, dočim je ostalo središče mesta tako kot ;e bilo. Posamezne parcele v mestu so ostale nezazidane. Pri vsem tem pa se je pojavila še druga nevšeč nost. Ko je delavec zgradil hišo, je zahteval od občine, da mu uredi vse ostale komunalne naprave, ki so v mestu potrebne. To so: elektrika, vodovod, kanalizacija, cesta, pločnik itd. V Soboti so nastala ob robu mesta cela naselja. Mesto s 6000 prebivalci mora vzdrževati preko 15 km ulic. Če pri vsem tem upoštevamo še razsvetljavo in druge komunalne naprave, je razumljivo, da mestna občina s svojimi dohodki ne more kriti vseh potreb. Na enaki površini, kot jo zavzema M. Sobota. lahko stoji mesto s 40.000 prebivalci.
KAKO BOMO ZIDALI V BODOČE?
Republiški urbanistični svet je izdelal osnutek zakona o stanovanjskih zadrugah. Po tem osnutku zakona se lahko združijo posamezni interesenti v stanovanjsko zadrugo in skupno gradijo stanovanja v bloku, ki ga smejo postaviti kjerkoli v mestu. Deleže v to zadrugo lahko plačajo v gotovini ali z materialom. Na ta način bodo člani zadruge poskušali zbrati čim več lastnih sredstev. S posebnimi pravili bodo določili vprašanje lastnine. Zadruga bo lahko najela investicijski kredu, ki ga bo odplačevala v obrokih. Stanovanjska zadruga bo dobivala tudi vso materialno podporo od države. V bodoče bo treba na vsak način omogočiti kredite takim interesentom, ki se bodo odločili za kolektivni način gradnje stanovanjske hiše. Mesta bodo imela s tem manj izdatkov za komunalne naprave.
KAKO PA PO NAŠIH VASEH?
Tudi po naših vaseh ugotavlja svet nenačrtnost pri gradnji in s tem precejšnjo gospodarsko škodo. Vasi v ravninskem delu Pomurja so lepo strnjene, vendar se v zadnjem
času pojavljajo posamezne hiše ob glavnih cestah, sredi rodovitnih njiv. Še posebej moramo paziti v naših vaseh na to, da so hiše odmaknjene od glavnih cest, po katerih se vse bolj razvija avtomobilski promet. Vzrok mnogih prometnih nesreč je pogostokrat v tem, da posamezne hiše, ki stoje ob cesti, zakrivajo vozniku in pešcu pogled po cesti.
Tudi v razmetanih goričkih v seli bo potrebno določiti primerno območje, kjer se bo razvijala vas. Tekom let bodo nastale v goričkih krajih strnjene vasi. Napeljava elektrike, mogoče tudi plina v bodočnosti, povzroča velike stroške za posameznike in za družbo, če so hiše v vasi preveč raztepene.
Za rešitev vseh teh problemov je izdelal Svet za urbanizem pri OLO v M. Soboti začasni odlok, ki ga je predložil Okrajnemu ljudskemu odboru v uzakonitev.	P.
Podpredsednik OLO Bogomir Verdev:
Naše obrtništvo
v luči novih gospodarskih ukrepov
NADALJUJEMO Z OBJAVO ČLANKA »NASE OBRTNIŠTVO«, KI SMO GA PRIOBČILI V PREJŠNJI ŠTEVILKI. MED TEM ČASOM SE JE SESTAL SVET ZA GOSPODARSTVO MURSKOSOBOŠKEGA OKRAJA, KI JE RAZPRAVLJAL TUDI O POLOŽAJU OBRTNIŠTVA V PO-
MURJU.
Že večkrat smo razpravljali o tem. kakšno mesto zavzema v naši socialistični državi privatna obrt. Ne smemo biti nasprotniki privatne obrti kot obrti, ker bi bilo to vsestransko škodljivo. Nasprotovati moramo izkoriščevalskim metodam v privatnem obrtništvu. Izkoriščati se pravi, razvijati se in gospodarsko krepiti na račun drugih ljudi. Z druge strani pa pomeni to rast kapitalističnih elementov. Privatni obrtnik že sedaj ne more imeti zaposlenih več kot 5 ljudi. Ta ukrep
je preprečil, da bi postal privatni obrtnik kapitalist.
Lani smo mnogo razpravljali o tem, da bi uvedli družbeno upravljanje tudi v privatno obrt. Že samo razpravljanje o tem je. vplivalo na obrtnike tako, da so začeli odpuščati delovno silo. Tako reagiranje privatnih obrtnikov na razpravo o uvedbi družbenega upravljanja je bilo nepravilno in škod-
ljivo. Škodljivo zato, ker družbeni sektor obrti ni mogel zaposliti vseh strokovnih delavcev, ki so jih odpustili privatni obrtniki iz bojazni pred družbenim upravljanjem.
Tudi davčno politiko v odnosu do privatne obrti je treba usmerjati tako, da bosta oba sektorja iz-
enačena. Davčna politika privatne obrti ne sme biti taka, da bi ti privatniki bili prisiljeni opustiti obrt zaradi davka, ali pa da bi se samo zaradi tega vključili v družbeno obrt. Izenačiti se morajo družbene obveznosti privatne in družbene obrti, prav tako dajatve za zaposleno delovno silo. Tako se bosta oba sektorja pomerila na enakopravnih osnovah.
SAMO DOBER STROJ IN ORODJE LAHKO POVEČATA STORILNOST
Pri nekaterih naših obrtnikih lahko opazimo, da rajši gradijo stanovanjske hiše, kakor pa da bi modernizirali svoje obrate in šele na taki ekonomski osnovi utrjevali svojo življenjsko raven. Do takih teženj prihaja delno zato, ker še vedno primanjkujejo dobri stroji, orodje in material, nekaj pa tudi zato, ker so danes cene obrtnim storitvam nesorazmerno visoke.
Nekaj privatnih mojstrov pri nas ima vse pogoje, da postanejo dobri državni mojstri. Bili bi sposobni voditi velike proizvajalne obrtne obrate. Tem ljudem je treba to omogočiti. Predvsem bi bilo potrebno, da se takim mojstrom dohodki, če so sedaj pravilno odmerjeni, ne zmanjšajo, ko postanejo državni obrtni mojstri ali šefi obratov. Če bomo te stvari usmerjali tako, potem ne bo imel marsikateri privatni mojster pomisleka, ali naj da svoje sposobnosti družbi. Za človeka, ki kaže velike sposobnosti, je delavnica, kjer dela največ 5 ljudi, premajhna. Dober privatni mojster ne bo nikoli mogel na tak način vplivati s svojim strokovnim znanjem na izboljšanje obrtništva.
Zgradba obrtne šole v Murski Soboti, v kateri se šolajo naši učenci v gospodarstvu.
(Foto Kološa)
TA TEDEN OB ROBU:
KAJ NAM PA MOREJO . . .
V M. Soboti imamo volivce, bolnišnico, olepševalno društvo, higiensko inšpekcijo, v kratkem pa bojno dobili tudi novo bencinsko skladišče.
Pred približno 6 meseci je posebna komisija določala mesto za postavitev novega bencinskega skladišča. V komisiji so bili zastopniki zgoraj navedenih in še nekaj drugih ljudi. Mnenja so se križala. Podjetje »Petrola iz Ljubljane je vztrajalo na tem, da postavi skladišče v Kolodvorski ulici in pika. Protesti od vseh strani. Bolnišnica, higienska inšpekcija, olepševalno društvo, volivci itd. Brez uspeha. Vso stvar so nekateri podžigali še z gospodarskimi ko-
ristmi. ki bi jih imela Sobota od tega skladišča. Prav. Ne bo pa napak, če vso stvar še enkrat premislimo, da se ne bo zgodilo tako, kot z lokacijo novega stanovanjskega bloka na Lendavski cesti, kajti — po toči zvoniti je prepozno (če že ni!?).
Kolodvorska ulica je res idealno mesto za vgraditev bencinskih tankerjev in črpalk, ker je v neposredni bližini kolodvora, idealno vsaj za investitorja, toda temu nasprotujejo predvsem te stvari: bolnišnica, park in središče mesta.
Zdravstveni predpisi določajo, da smemo graditi podobna skladišča 500 do 1000 m od poslopja bolnišnice. Tudi olepševalno društvo ne more nikakor pristati na to, da bi imeli v bližini parka opravka z bencin skimi hlapi, prav tako ni v interesu tistih, ki težijo za tem, da se razvije Murska Sobota načrtno, da postav mo to skladišče v neposredno bližino središča mesta. K vsemu temu naj bo protiutež gospodarska korist skladišča!? Menda ne bi bilo neumestno, če bi stalo to skladišče nekje na drugi strani železniške proge, kakor so to predlagali tudi nekateri člani komisije, ki je določala mesto skladišču. Tudi o drugih mestih imajo podobna skladišča, n. pr. v Osijeku, pa so jih kratkomalo postavili tja kamor spadajo — na periferijo. Samo zaradi tega, da bodo imeli naši možakarji kar najbolj pri roki bencin za »fajercajge«, pa menda ne bomo ovrgli vseh dejstev, ki govorijo proti določeni lokaciji.
Ta prostor je kaj pripraven za postavitev stanovanjskega bloka. S primerno stanovanjsko hišo bi nekako zamašili preveliko praznino in ustvarili harmonično celoto Kolodvorske ulice.
Murska Sobota je mesto, ki se močno razvija in se bo še razvijalo. Da pa ne zgubi na svoji mikavnosti, smo odgovorni vsi. Kaj bodo rekli zanamci, če se bodo mogoče že čez nekaj desetletij ali pa še prej morali ukvarjati s stvarmi, ki bodo plod naše nepreudarnosti? Postavitev takega skladišča terja gotova sredstva, ki jih ne bomo ne mi, ne sedanji investitor zvili iz trte, da bi kdaj prihodnosti selili skladišče ali — Mursko Soboto.
Prav bi bilo, če bi slišali zvon tudi z druge strani, namreč, glas tistih, ki so nekako privolili v to. da gradi »Petrol« na tem mestu, kjer so že začeli. Če bo ostalo tako kot je, bodo oni, ki gradijo skladišče kljub vsem protestom lahko mirne duše peli ono znano: Kaj nam pa morejo ...?	jm
Dober kader - osnova solidne obrti
Razvoj družbene obrti mora biti vsestranski. Okrepiti moramo usluž-nostno in proizvajalno obrt. Za razvoj obrti moramo imeti določen program, ki bo usmerjal rast in delo obrtnih delavnic in jih vsklajeval s splošnimi gospodarskimi smernicami. Življenje samo , bo pokazalo, katera obrtna panoga bo najbolj donosna in potrebna. O programih že razpravljajo na pristojnih gospodarskih mestih. Program mora predvideti splošne okvire razvoja obrti in naloge za posamezna leta. V okviru programov moramo rešiti tudi vprašanje finančnih sredstev. Mogoče ne bi bilo napak, če bi ustanovili sklade za razvoj obrti.
Za razvoj družbene obrti se moramo zanimati vsi, predvsem pa občinski ljudski odbori. Občina lahko razvija krajevno obrt z lastnimi
sredstvi, ki bi jih zbrala iz različnih gospodarskih dejavnosti na svojem območju. Tudi kmetijske zadruge bi morale prispevati k utrditvi obrtništva. Koristno bi bilo, če bi ustanavljale kmetijske zadruge in kmetijska posestva obrtne obrate, predvsem za potrebe svojih ljudi. Tudi industrija naj razvija obrt kot svojo postransko panogo.
Če hočemo razvijati obrtno dejavnost, moramo posvečati več pozornosti vzgoji kadra. Danes je v obrti premalo vajencev. Pri sprejemanju vajencev v uk moramo gledati predvsem na to, da imajo učenci 4 razrede gimnazije. Splošna izobrazba omogoča naši mladini, da se tudi strokovno izpopolni do zadovoljive višine. Proučiti moramo tudi strokovno šolstvo. Letos je sklenjenih komaj 10 % učnih pogodb s predpisano splošno izobrazbo vajencev. Vajeniškim šolam primanjkuje prostorov in učnih pripomočkov. Vse to je problem, ki ga moramo rešiti, če si želimo solidno obrt.
Dobro bi bilo, če bi ustanovili v okraju obrtno zadrugo, ki bi skrbela za material.
Obrtnik ali šušmar
Opravljanje obrtnih storitev (šušmarstvo) je v Pomurju zelo razširjeno. Kontrolnim organom je delo otežkočeno, ker posamezne šušmarje ščitijo tudi delodajalci, ki mislijo, da šušmarji za delo manj računajo, da je delo bolje opravljeno itd. Takega mišljenja pa niso samo privatniki, ampak tudi nekatera podjetja. Opravljanje obrtnih del šušmarjev je za družbo škodljivo predvsem zato, ker ti ne plačujejo za obrtništvo predpisanih davkov in ker je kvaliteta dela šušmarjev slabša.
V	podjetju »Mlin« Grabe pri Ljutomeru so opravili nekaj mizarskih del Jože in Alojz Sukič, oba iz Topolovec, in Franc Gomboc iz Dol. Slaveč, seveda brez obrtnega dovoljenja. Vsi trije so opravili 230 delovnih ur in za opravljeno delo računali 25.340 din, kar znaša na uro 110,17 din, medtem ko računajo za uro dela obrtniki, ki imajo obrtno dovoljenje, od 105 do 108 din. V pojasnilo bomo navedli obračun za Franca Gomboca, ki je zaračunal 11 delovnih dni po 70 din za uro, k temu je zaračunal tudi po 12 din amortizacije za uro, zraven tega pa še 11 dnevnic po 300 din.
V	vse to je posegla tržna inšpekcija, ki je skalila račune tako, da jih bo dokončno »izplačal« sodnik za prekrške.
Prof. Štefan Rous:
Usoda arhiva bivše meščanske šole v Lendavi
Na predavanju »Ljudske univerze« v Soboti 31. okt. t. l, ki ga je imel tov. Gumilar o naših umetnostnih spomenikih, je med diskusijo prišlo do pogovora o arhivih. Bilo je sproženo vprašanje madžarskega arhiva, ki se nahaja nekje v Mariboru. Ob tej priložnosti je bil omenjen tudi arhiv lendavske meščanske šole, ki je baje imel bogate podatke o načinu madžarizacije naše pokrajine. Ker sem bil slučajno oJ 20. aprila 1941. 1. na tej šoli in arhiv ter bogato šolsko in prosvetno knjižnico videl, bil priča njegove usode, bi rad zadevo opisal tako, kakor se je odigravala.
Pred okupacijo, vse do 6. aprila 1941 sem bil nameščen v Mariboru, odkoder sem bil takoj po okupaciji pregnan. Odšel sem v Lendavo.
V šoli sem našel Štefana Lutarja, sedaj upok. upravitelja. Ogledal sem si šolo in naslednji dan sva začela s poukom kar v slovenščini. Saj otroci - dijaki drugega jezika niti dobro niso znali. Približno 40 minut sva govorila slovenski, potem pa 13 minut lomila madžarski. Šolsko leto sva zaključila 15. junija s formalnimi izpiti in razdelila spričevala.
Po popoldnevih sem si ogledoval lepo urejeno knjižnico in arhiv, ki ga je imel vzorno urejenega ravnatelj šole tov. Dobernik, sedaj upok. v Mariboru. Arhiv in knjižnica sta bila spravljena v šolski zbornici. Bili sta dve polni omari. Urejen je bil po letih. Madžarski ločen od slovenskega. Knjig je bilo šest velikih zaprtih omar. V knjižnici so bili nekateri zapiski M. Kokolja, ki se je vneto bavil z zgodovino našega šolstva, kakor sem mogel spoznati po zapiskih. Imel je tudi lastnoročno risane karte šolskega omrežja z označbo najstarejših šol pri evang. in pri katol. farah. Cele popoldneve sem posedaval in si ogle-
doval zapiske.
Ko sem nekega julijskega popoldne spet prišel, sem videl zbornico odprto in madžarske oficirje, ki so brskali po knjigah. Vprašal sem, kaj želijo. Odgovorili so, da so učitelji - rez. oficirji iz šopronske okolice — Hrvati in bi radi čitali slovenske knjiga Ko so si izbrali nekaj knjig, so odšli. Pospravil sem razmetane knjige, zaklenil in odšel k služitelju. Ta me je prosil naj stopim na okraj in zaščitim knjižnico. Tam sem dobil odgovor, da je bolje, če jih kdo odnese in bere, ker bodo itak šle v mlin za papir.
Teden dni pozneje pridem zopet v šolo in zopet najdem odprto zbornico. Tokrat se mi predstavi dr. Avgust Pavel, kustos muzeja v Szombatheliju in izr. univ. profesor slavistike v Budimpešti. Izbiral je knjige. Pripovedoval mi je, da mu je nekdo pisal iz Sobote, naj pride v naše kraje pregledati knjižnice in zbere za slavistični seminar primerne knjige. (Menda mu je pisal univ. prof. dr. Vilko Novak.) Prof. Štefan Barbarič mi je pripovedoval, da je videl v slavističnem seminarju v Budimpešti kompletne zbirke slov. knjig in pokazal fotografske posnetke (ki jih je sam posnel) originala naše prve knjige. Dr. Pavel si je zbral okoli 300 knjig in jih odpeljal. Vprašal sem ga: »Kaj pa arhiv?« »Me ne zanima,« je odgovoril. Ko sva s služiteljem videla, kak je položaj, sva nekega popoldneva napolnila zaboj s knjigami in jih spravila v klet med drva. Prav tako tudi slike naših zaslužnih mož in pisateljev. Toda. ko sva jih po osvoboditvi dvignila, so žal vse bile zaradi vlage uničene. Preostale knjige so ljudje deloma raznesli, deloma so pa postale žrtev mlina za papir. Ko je prišel madžarski ravnatelj, jih je dal odpeljali nezuanokam. Ves čas pa je ostal arhiv ne-
dotaknjen. Šele jeseni 1. 1941, ko so Madžari prevzeli šolo, se je začela reševati usoda arhiva. Prenesli so ga v kletne prostore, ki pa niso bili zaklenjeni. Vsakdo, ki je hodil po kletnih prostorih, je brskal in razmetaval. Trpeli so zlasti slovenski spisi. Vendar v jedru še ni bil uničen. Njegova usoda pa je bila zapečatena s prihodom bežeče nemške armade iz Bolgarije in Grčije. V šoli je bil gen. štab. Vse so zmetali na kup v kleti.
Ob osvoboditvi je bila v šoli bolnišnica. V 'tistem viharnem času je izginilo še tisto, kar je ostalo. Služitelju se je posrečilo rešiti samo šolske kataloge.
Baje imajo nekateri lendavski meščani nekaj arhivalij. Ni mi znano, kako so prišli do njih. Bržkone bodo to arhivalije z občinskih uradov. Po prihodu Rdeče armade je bila stara občina opuščena in smo nekaj tednov uradovali v drugem poslopju, ker je bila stara občinska hiša od zavezniških bomb, ki so padle na dvorišče in v bližnji soseščini, močno poškodovana. Gotovo so domačini stikali po opuščeni občinski hiši in marsikaj odnesli. Vsi, ki smo bili tiste prve dni zaposleni na obnavljajočem se gospodarstvu in uradovanju, nismo imeli časa misliti na to važno zadevo. Moram reči, da so tiste prve dni bili celo taki ljudje, ki so svetovali, naj bi grad razstrelili, češ da je fevdalni ostanek. Na srečo se to ni uresničilo in danes dobro služi industrijski šoli belih rudarjev.
O starožitnosti Egipčanov, Grkov, Rimljanov in o drugih narodih antike imamo ohranjene zapiske na papirusih, pergamentih in glinastih ploščicah, ki so nam jih ohranili v piramidah ali imamo zapiske na obeliskih. Mladi narodi pa, ki smo doživljali razne viharje, ki so vršali preko naše domovine, pa nismo pazili v usodnih časih na naše zapiske, ki bi nam pričali o naši preteklosti in kulturni rasti. V prihodnje moramo to upoštevati enako, kakor so to delali naši predniki.	
POMURSKI VESTNIK, 17. novembra
3
Rezultat kombiniranega gnojenja z umetnimi gnojili:
Več boljšega sena in otave
Če pravilno gnojimo z umetnimi gnojili, povečujemo pridelke in tako tudi svoje pridelovalne uspehe; z umetnimi gnojili pa ne povečujemo pridelkov samo količinsko, marveč tudi kakovostno, kar je še posebej važno.
Okrajna zadružna zveza v M. Soboti je hotela posredovati kmetovalcem točna napotila za uporabo umetnih gnojil, zato je organizirala poskuse, da bi z njihovo pomočjo lahko dala odgovor na vprašanje: s katerimi gnojili bomo v naših razmerah dosegli najboljše rezultate, kdaj jih naj uporabljamo in v kakšnih količinah.
Najbolj primerno je, če gnojimo našim travnikom v jeseni in zgodnji pomladi, zato se bomo tokrat omejili na rezultate, ki smo jih pri gnojilnih poskusih zabeležili na travnikih.
Katere rastline rastejo
na travnikih?
Pri izvajanju gnojilnih poskusov smo hkrati analizirali tudi rastlinski sestav travnikov, da bi tako lahko ugotovili, koliko smo ga že izboljšali z boljšimi travami in deteljami. Ugotovili smo, da zavzemajo na travnikih največji odstotek rastlinstva razni pleveli, med katerimi prevladujejo: zlatica, zvončnice, ivanjščica, kozja brada, kadulja, kukavičja lučka, strašnica, kislica, trpotec, potrošnik, divje korenje in pastinak, na nekaterih travnikih pa zelo nevaren plevel jesenski podlesek itd. Že iz tega se da sklepati, da so naši travniki kakovostno zelo slabi, saj nam pleveli ne morejo dati krme, ki bi imela primerno hranilno vrednost. Nasprotno: večina plevelov celo škodljivo deluje na živalski organizem, posebno še tedaj, če jih pokladamo živini v svežem stanju.
Dobre trave so zelo slabo zastopane na naših travnikih, pa še tiste, ki tam rastejo, so zelo slabe kakovosti; na vlažnih travnikih prevladuje medena trava, ki je nekako na meji med pleveli in travami. Od dobrih trav prevladujejo predvsem visoka pahovka, travniška bilnica, pasja trava, razne stoklase, travniška latovka, angleška ljuljka, italijanska ljuljka, mačji rep, pasji rep, lisičji rep in dišeča boljka, manj zlati ovsenec, na vlažnih travnikih pa srakoperec, ki je slabše kako vosti.
Od metuljnic so v glavnem zastopane travniška detelja, nokota, hmeljska lucerna, bela in švedska detelja; vendar pa detelje zavzemajo le majhen odstotek rastlinstva na travnikih. Zato je nujno potrebno, da naše travnike obogatimo z deteljami in dobrimi travami, kajti le tako bomo lahko izboljšali vrednost krme; to pa bomo lahko dosegli samo s smotrnim gnojenjem
—	ne samo z umetnimi gnojili, marveč tudi z dobro pripravljenim hlevskim gnojem in kompostom, z apnenjem zemlje in s pravilnim oskrbovanjem travniške ruše.
Kakšni so rezultati poskusov?
Poskusi so bili izvedeni v Markišavcih, Gorici, Krogu, M, Soboti, M. Črncih, Stročji vasi, Apačah in Križevcih pri Ljutomeru, pri Vidmu in Negovi — na zemlji različnih vrst in kakovosti. Le tako smo lahko dognali učinek umetnih gnojil na različnih tleh.
Umetna gnojila smo trosili spomladi, na hektar 200 kg nitromonkala (kalkamonsalpetra, apnenega amonijevega solitra), 200 kg štiridesetodstotne kalijeve soli in 500 kg superfosfata ali na kontrolno enoto, ki je merila 30 kub. metrov, 0,6 kg nitromonkala, 0,60 kg štiridesetodst. kalijeve soli in 1,5 kg superfosfata
—	vsako gnojilo posebej ali kombinirano. Rastline potrebujejo vse rastlinske snovi v pravilnem sorazmerju, zato je še posebej važno, katera mešanica je prinesla najboljše rezultate. Oglejmo si spodnji tabeli!
Povprečen pridelek sena pri 10 poskusih: pridelek v kilogramih
gnojeno z	na parceli	na hektar	povečanje v %
O	9,5	3170	100
N	12,6	4200	132
P	10,4	3470	110
K	10,4	3470	110
NP	15,2	5070	160
NK	13,5	4500	142
PK	12,2	4070	129
NPK	16,1	5380	170
	Povprečen pridelek	otave pri 10 poskusih:	
O	6,48	2180	100
N	8,50	2840	130
P	9,10	3040	139,5
K	8,06	2685	123
NP	10,94	3640	167
NK	9,30	3100	142
PK	10,26	3410	157
NPK	12,50	4165	191
O = negnojeno;	N = nitramonkal;	K = 46-odst. kalijeva sol;	P = Superfosfat.
Iz tabele je razvidno, da smo dosegli največji uspeh z dodajanjem vseh gnojil. Dobro se je obnesla kombinacija nitramonkala in superfosfata. Opazili smo tudi, da je učinek superfosfata pri otavi odstotno večji, predvsem zaradi tega, ker smo poskuse izvajali v času od 27. aprila do 3. maja. Če bi gnojila trosili prej, bi bil pridelek sena prav gotovo večji.
Če primerjamo pridelek na polno gnojenih in negnojenih parcelah, potem lahko ugotovimo, da se je na polno gnojeni parceli povečal pridelek sena za 2.210 kg in otave za 1990 kg, skupaj za 4.200 kg izdatne krme, ki je vredna 42.000 din, če računamo kg sena ali otave po 10 dinarjev.
Pri ceni 9 din za nitramonkal, 6 din za superfosfat in 5 din za 40-odslotno kalijevo sol veljajo gnojila, ki smo jih uporabili v zgoraj označenih količinah, 5.800 din. Čisti dohodek (razen stroškov prevoza in trošenja) znaša potemtakem 36.200 din po hektarju.
Pri tem nismo upoštevali večje hranilne vrednosti sena in otave, vrednosti, ki je ni mogoče oceniti v denarju; nastala pa je z izboljšanjem rastlinskega sestava travnikov, saj se je na vseh, s superfosfatom gnojenih parcelah močno razvila hmeljska lucerna in druge metuljnice, ki imajo veliko krmno vrednost.
Superfosfat lahko zelo uspešno zamenja Thomasbva žlindra, zlasti še na kislih tleh, ki prevladujejo pri nas; TŽ namreč ublažuje kislost tal in omogoča bujnejšo rast deteljam. Prihodnjič bomo obelodanili rezultate, ki so bili doseženi s Thomasovo žlindro in ostalimi fosfornimi gnojili.
Za zaključek le še tole: Gnojenje travnikov z vsemi kemičnimi gnojili je izredno uspešno in hvaležno, izplača pa se tudi takrat, ko so umetna gnojila draga.
Le takrat, če bomo imeli dovolj dobrega sena, bomo lahko povečali uspehe v živinoreji in nosredno tudi hektarske donose na naših njivah. To pa je prav gotovo najbližji smoter vsakega naprednega kmeta.
Š. Horvat
Izobraževanje kmečkih ljudi - vse večja potreba
V sredini oktobra letos so zaključili v Veržeju šolanje v dveletni kmetijsko nadaljevalni šoli. V obeh letnikih so imeli praktični in teoretični pouk. V prvem letniku so poslušali učenci predavanja o sestavi zemlje, o obdelavi itd. V drugem letniku so se učili o živinoreji, sadjarstvu, poljedelstvu. Posebno zanimiva so bila predavanja o poljedelstvu, kjer so bili učenci najbolj doma. Delo na polju, ki ga dodobra poznajo, so tako vsklajevali s teoretičnim znanjem. Od praktičnega pouka, ki je bil ob vsakem važnejšem delu, so učenci mnogo pridobili. Med šolanjem so si ogledali tudi napredna kmetijska gospodarstva. Bili so v Rakičanu, Beltincih in na Podgradju. Ogledali so si tudi Tovarno mlečnega prahu v M. bohoti.	
Škoda, da ni bilo dovolj časa, da bi predvideno snov bolj podrobno obdelali, saj gozdarstva, vrtnarstva
in delno pašništva in travništva niso niti omenili. Učenci sami so zahtevali, da bi vse to nadoknadili, vendar ni bilo mogoče. Temu niso krivi predavatelji niti učenci, pač pa skopo odmerjen čas.
Učenci so spoznali, da je znanje potrebno tudi v kmetijstvu. Zemljo moramo poznati, jo negovati. Čim več bomo dali zemlji, tem večji bo pridelek.	jk
Želja po znanju naj bo močnejša od starokopitnosti
Na pobudo OZZ v M. Soboti je popisala tudi Kmetijska zadruga v G. Petrovcih vso mladino, ki želi obiskovati kmetijsko nadaljevalno šolo. Iz Petrovec, Ženavelj, Stanjevec in Neradnovec se je prijavilo komaj 8 mladih ljudi in še ti so samo iz Neradnovec. Ne razumemo zakaj kmetovalci niso vpisali svojih otrok in zakaj si mladina sama ne prizadeva izpopolniti svojega strokovnega znanja. Izdatki za šolanje so malenkostni, saj bo dal pomoč
OLO. Starši sami bi morali navajati svoje otroke k temu, da bi se vpisali v to strokovno šolo, vendar je narobe: starši mladino odvračajo od šole. Pri vsem tem pa še vedno drži, da je starokopitnost močnejša od spoznanja.
Tisti mladinci in mladinke, ki na kakršenkoli način čutijo potrebo po znanju, naj se še prijavijo. Pouk v kmetijsko nadaljevalni šoli bo do 15. marca 1956.	Š. A.
Posnemajte jih!
Bilo je jesensko popoldne, ko sva s prijateljem po kratkem sprehodu stopila v gostišče »Prekmurec« v M. Soboti. Zadovoljna sva bila s postrežbo tudi lokal nama je bil všeč. V sedla sva k prosti mizi v kotu. Pri sosednjih so sedeli neki očanci in ženice in kramljali o vseh mogočih domačih zadevah. Kramljanje pri vseh mi zah je bilo dokaj živahno, dokler se niso nenadoma odprla vrata. Vstopil je dobro razvit mlad fant krepke postave. Na videz mu ne bi nihče prisodil, da je mladoleten. Ustavil se je pred točilno mizo in naročil brizganec. V desni roki je držal ves zmečkan stotak, kakor da bi hotel reči, saj bom plačal. Vso zadevo, skoraj vsem gostom v presenečenje je takoj presodila natakarica M., ki ga je z lepimi besedami opozorila, da ne more dobili brizganca, ker je še mladoleten. Lahko pa dobi malinovec, oranžado, slatino ali kaj podobnega, kar je potem po naročilu tudi dobil. Menim, da je tak vzoren ukrep natakarice tega gostišča vreden pohvale.
Obenem pa: čas je, da se tega držijo vsa gostišča in mladoletnikom ne dajo alkoholnih pijač.	F. F.
CIPOLIT -obet pomurskega opekarništva
Nikolaj Ganža, obratovodja opekarne v Lukavcih, o svojem izumu
So ljudje, ki z večjim ali manjšim uspehom izboljšujejo delo v tovarnah, na polju ali kjerkoli drugje.
Nikolaj Ganža, obratovodja opekarne v Lukavcih pri Ljutomeru je tak človek. Pred kratkim sem ga obiskal, da bi mi povedal kaj o svojem »cipolitu«, ki ga poznajo že daleč po naši domovini.
Kako se je vsa stvar odvijala in koliko je bilo truda, vse to bo povedal našim bralcem tov. Ganža sam.
— Po večmesečnem prizadevanju in z občutnimi stroški se mi je posrečilo iznajti popolnoma nov način izdelovanja eno in dvo-rezne strešne opeke. Glina, premogov prali,
prah žganega opečnega loma in še nekaj drugih primesi, vse to mi je delalo velike preglavice, preden se mi je posrečilo izdelati novo opeko. Novemu strešniku sem dal ime »cipolit«. — Glavna odlika nove opeke je v tem, da je ni treba žgati. Razen tega ima tudi nekaj drugih dobrih lastnosti. Moj nežgani strešnik ne propušča vode in je odpornejši proti vročini in mrazu, kot navaden žgani strešnik. To je potrdil tudi Zavod za raziskavo materiala LRS v Ljubljani. Vzorec cipolita je patentiran pri Zveznem patentnem uradu v Beogradu.
Tov. Ganža mi je vneto pripovedoval, kako bi se dalo s proizvodnjo cipolita zmanjšati proizvodne stroške.
— Ker cipolita ni treba žgati, odpade poraba premoga. S tem lahko prištedimo v delovni sili. Niso potrebni 4 delavci, ki vozijo opeko v krožno peč, in 2 delavca, ki jo vozita iz peči. Prav tako je z razkladalci premoga na železniški postaji. — Še obrabe avtogum in porabe goriva ni pozabil omeniti. — Cipolit
se posuši v 48 urah (navadni strešnik v 10—12 dneh). Opekarna v Lukavcih ima za sušenje strešnikov 76 tisoč okvirčkov. Po starem načinu izdelave opeke je mogoče te okvirčke ponovno uporabiti šele po 10—12 dneh. Za proizvodnjo cipolita bi bilo potrebno največ 15 tisoč okvirčkov, ker se nova opeka hitreje suši. Z malim računom lahko ugotovimo, kolikšna bi bila razlika v proizvodnji med starim in novim načinom izdelovanja strešnika v enem samem letu. Seveda so potrebne investicije, toda to je malenkost v primerjavi z uspehom, ki bi ga lahko
dosegli. Važno je tudi to, da bi se investicije izplačale že po enem letu. Potreben je mešalec materiala in še nekaj malenkosti. V opekarni Lukavci porabimo 300 kg premoga za žganje tisočih strešnikov: to se pravi, za 1 milijon strešnikov 300 ton premoga, kar znaša 600 tisoč din!
Novi način izdelovanja mojega strešnika onemogoča krivljenje, opeka tudi ne poka. Cipolit je raven in se lepo prilega drug k drugemu, kar ustvarja videz lepe ravne strehe. V načrtu imam izdelavo strešnika s popolnoma novim preparatom, ki bo še povečal odpornost proti mrazu.
In dalje . . .?
Tov. Ganža me je pogledal in se nasmehnil.
—	Najbrž sem uganil vaše misli. Do danes So se zanimale za cipolit 3 opekarne. Opekarna v Ljutomeru, v Pragerskem in v Križevcih, toda povsod so ovira — sredstva. V najkrajšem času bom dobil iz Maribora odlitke modelov za ljutomersko opekarno, ki bo pričela takoj s proizvodnjo.
Vzorce cipolita sem razstavljal v Ljutomeru in Murski Soboti, sedaj jih razstavljam tudi v Ljubljani, odkoder so mi sporočili, da so vzorci dobri in da vzbujajo na razstavišču precejšnjo pozornost obiskovalcev.
Kaj pa stroški?
—	Stroški so mi delali še več preglavic kot sami poskusi in tehnična ugotavljanja pri izdelavi nove opeke. Samemu, brez vsakršne pomoči, bi mi bilo delo onemogočeno. Opekarna v Radgoni je takoj uvidela ekonomičnost cipolita. Plačala je stroške raziskave opeke pri že omenjenem zavodu v Ljubljani. Tudi delovnemu kolektivu opekarne v Radgoni se moram zahvaliti, da je z razumevanjem ponudil denarno
pomoč. Križevska opekarna mi je dala na razpolago delovno silo iu nekatere tehnične pripomočke, prav tako tudi okvirčke za izdelavo vzorcev za razstave in razne opekarne v Sloveniji in Hrvatski, katerim sem poslal opeko na ogled. Zahvaliti se moram tudi tov. Radu Pušenjaku, predsedniku Obč. LO v Ljutomeru; posredoval je pri ljutomerski opekarni, da je prevzela stroške za vlivanje modelov, — v glavnem pa — saj veste, kako je s takimi stvarmi. — Prosil sem že pri Združenju industrije gradbenega materiala v Ljubljani in pri Zveznem središču za pospeševanje proizvodnje, vendar še nisem dobil nobenih pozitivnih zaključkov.
Tako nekako sva zaključila najin razgovor. Poslovil sem se in mu želel uspeh.
Vsa stvar pa potrebuje še nekaj misli, da bo dobila videz bolj zaključene celote. Novi način izdelave strešne opeke, ki ga je uvedel tov. Ganža, lahko marsikaj spremeni v našem opekarništva. Če bi vsi opekarniški obrati v Pomurju uvedli izdelavo cipolita, bi bil to brez dvoma velik gospodarski uspeh že samo zato, ker bi prihranili vsako leto nevem koliko vagonov premoga. Ne bi bilo napak, če bi kdo od naših gospodarstvenikov dal analitičen prikaz, kako bi sc ta stvar obnesla v obliki proizvodnje, investicij in dobička.	jm
Jesensko deževje — in čedalje več vode o razbremenilnem kanalu Ledava — Mura
MLADINEC, ODLOČI SE ZA KOLARSKO OBRT!
Kolarstvo je važen in zanimiv poklic, ki ima kljub razvoju tehnike lepo bodočnost. Kolarji izdelujejo vprežne vozove, vozičke, samokolnice, različno kmetijsko orodje itd., v glavnem predmete za podeželje; zato je kolarstvo tudi primeren poklic za Pomurje. Nekatere kolarske delavnice izdelujejo tudi športno orodje.
Pogoji za sprejem v uk so: 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije. Učna doba traja 3 leta. V prvem letu spoznava vajenec predvsem orodje in les. V drugem in tretjem letu pa učenec že samostojno izdeluje posamezne dele vozov itd. V času učenja obiskuje vajenec obrtno-vajeniško šolo.
Po preteku učne dobe mora narediti vajenec pomočniški izpit. Postane lahko tudi mojster in visoko kvalificirani delavec v industriji. Kasneje, ko naredi pomočniški izpit, se lahko posveti izdelovanja karoserij, čolnov, sodov itd. Skratka, kolarski poklic je lep in tudi donosen.	F. F.
V ljutomerski opekarni
so izvedli občni zbor sindikata
V	soboto 5. novembra so imeli člani sindikata Opekarne Ljutomer občni zbor. Občnemu zboru sta prisostvovala predsednik Okr. sindikalnega sveta in ljudski poslanec tov. Viktor Pintarič in tajnik Občinskega sindikalnega sveta tov. Feuš.
Člani upravnega odbora so poročali o delu organizacije in kritično ocenili nekatere nepravilnosti v podjetju.
V	živahni razpravi po poročilih so razpravljali člani sindikata o gospodarskih in političnih vprašanjih, o povečanju proizvodnje v opekarni in opozorili nekatere člane na disciplino, ki je potrebna, če hočemo, da bodo medsebojni odnosi
v podjetju dobri. Podružnica ima knjižnico, radioaparat, vsi člani pa so naročeni na Delavsko enotnost. Na občnem zboru so izrazili nekateri člani željo, da je treba knjižnico izpopolniti in aktivno sodelovati v Svobodi.
Na občnem zboru so izvolili tudi upravni in nadzorni odbor ter delegate za občinski sindikalni svet. Izvolili so tudi tričlansko komisijo, ki bo sodelovala pri najemanju in odpuščanju delovne sile.
Novi odbor bo tudi v bodoče vodil sindikalno življenje tako, da bo postala Opekarna Ljutomer vzor ostalim kolektivom.	s
Vsega po malem iz Košarovec na Goričkem
Vaščani Košarovec na Goričkem smo po večini srednji in mali kmetje, najbolj pa je razvito pri nas sadjarstvo. Samo letos smo načrtno zasadili okrog 2 ha sadovnjakov, nekateri kmetovalci tudi po 200 sadik.
Toda: če tu beležimo uspeh, se ne moremo pohvaliti z delom naših društev in množ. organizacij. Se največ delajo gasilci. Letos so se udeležili sekt. vaj v Panovcih člani in pionirska desetina. Ostalih organizacij (RK, predvsem pa SZDL) pa skoraj ni čutiti. To se odraža marsikje. Že pred letom smo sklenili, da bomo naredili novo cesto, ki bi krajevnim potrebam bolj ustrezala kakor doslejšnja, ki vodi ob enem robu vasi. Toda sklep je zastarel neizveden, še bolj pa je že zastarelo popravilo naših vaških ulic, ki so take, da je skoraj nemogoče iti po njih peš ob slabem vremenu, kaj šele misliti, da bi prišel v vas kak traktor ali avtomobil. In vendar, če bi vsaj malo truda vložili v to vsi, kar nas je v vasi, pa bi lahko bilo boljše. Gramoz je na razpolago, od-
daljen vsega 1 km, le navoziti bi ga bilo treba, obenem pa očistiti obcestne jarke.
Upajmo, da bomo s krajevnim odborom končno dobili organizatorja vseh teh del, uspeh pa bo, če bomo vsi za delo prijeli. F. S.
PERTOČA
Letos spomladi je bila ustanovljena mladinska organizacija v Pertoči. Na sestanku, ki je bil pred kratkim, so sklenili, da bodo v zimskem času priredili nekaj iger. Mladinci bodo obiskovali tudi tečaje in gospodarska predavanja. Lani so pokazali lep uspeh nekateri mladinci in starejši ljudje iz Večeslavec pri organiziranju kulturnih prireditev.
Ni bilo prav, da niso poklicali zastopnikov mladine iz Pertoče na sestanek, ki ga je sklical občinski odbor LMS Cankova. S tem niso nikakor dokazali, da mladine v Pertoči ni, da je nedelavna. Udeležba na takih setankih bi bila pertočki mladini v prid, saj bi se sezna; njala s političnimi in gospodarskimi dogodki pri nas in po svetu,
POMURSKI VESTNIK, 17. novembra
4
Starši morajo biti otroku za vzgled
Šolski odbor postaja tudi pri nas v goričkih Križevcih važen činitelj v družbenem upravljanju šolstva in se vedno bolj uveljavlja. Mimogrede povedano, pa so se vrinili v odbor tudi takšni ljudje, ki jim je bilo verjetno le za funkcijo, sedaj pa ne delajo in se na seje ne prikažejo (verjetno je to tudi drugod).
Na Zadnji seji smo sestavili proračun za prihodnje leto in še razpravljali o materialnih in vzgojnih problemih šole. Tako smo pa splošno ugotovili, da večina otrok nima v svojih starših dobrega in potrebnega vzgleda, ki je eden najmočnejših vzgojnih sredstev. Otroci morajo pogosto poslušati prepire, prepletene s kletvicami in drugimi neprimernimi besedami, gledati pretepe med starši, česar pa je največkrat kriv alkohol. Pri nas se je zelo razpasla navada, da starejši tudi v prisotnosti otrok govore o stvareh, ki jih ne bi smeli slišati.
Starši otroke preveč izkoriščajo pri delu. saj mnogi komaj pridejo domov iz šole in že morajo prijeti za delo. Za učenje in pripravljanje nalog preostane šolarjem le večer, ko so izmučeni. Najbolj pa trpe seveda otroci, ki služijo, ker si morajo prislužiti hrano, obleko in kakšen dinar. Zgodilo se je celo, da je
gospodar pisal otroku delovne ure: da jih je otrok imel več, je moral pogosto izostajati od pouka. V Kuštanpvcih mora 12-letni fant opravljati vsa gospodinjska del', oče pa okrog pijančuje (mati je morala s hčerko pobegniti).
Šolski odbor v Križevcih je tudi mnenja, da bi bilo pametno uvesti ročno delo kot obvezen predmet v višje razrede, saj prav pri tem delu dobi otrok največ praktičnega znanja za življenje.	-ez
Pri Vidmu
se pripravljajo za Dan republike
V videmski občini se v vseh treh šolskih središčih vneto pripravljajo na dostojno proslavitev Dneva republike. Glavna proslava bo 29. novembra pri Vidmu. Na programu je najprej budnica, potem parada gasilcev. Predpoldne bodo na trgu razvili tudi prapor sindikalne podružnice poljskih delavcev domačega posestva.
Kulturno prireditev pripravljajo učitelji in bo v dvorani Zadružnega doma. Na sporedu so zborne recitacije, koncertne točke godbe na pihala iz Bučkovec in telovadni nastop šolske dece.
Na to pomembno proslavo že sedaj opozarjamo prebivalce naše občine, saj želimo, da bi jo obiskali kar najbolj množično in se tako zopet izkazali.	el
S seje Sveta za varstvo matere in otroka v Beltincih:
Le z vsestranskim prizadevanjem bomo kos težkim nalogam
Tudi pri občini Beltinci imamo Svet za varstvo matere in otroka. 2e prva seja sveta je pokazala na raznolikost problemov, ki jih moramo rešiti. Odbor sestavljajo ljudje iz vseh vasi obširne občine, tako da ima svet vpogled v problematiko svojega področja.
Predsednik Obč. LO je na prvi seji sveta poudaril, da mora ome-
njeni svet reševati vsa vprašanja s sodelovanjem ostalih svetov pri občini. Precej skrbi je treba posvetiti že takoj ob začetku dela materam in jim na primeren način obrazložiti pomen zdravstvenih posvetovalnic za mater in otroka. Tudi negi in prehrani dojenčkov, ki je v mnogih primerih nepravilna, bodo morali dati prave napotke. V občini živijo mnogi ljudje, posebno otroci, v slabih stanovanjskih razmerah. O vseh teh stvareh bo moral svet razpravljati in odločati, Skratka, le z vsestranskim prizadevanjem bomo kos težki nalogi.
-an.
Učni uspehi ob 1. redovalni konferenci na nižji gimnaziji v G. Radgoni
Pred nedavnim so pokazali učenci radgonske nižje gimnazije svoje prve uspehe in neuspehe v šolskem letu 1955/56. Povprečno je na šoli ob I. redovalni konferenci nad 55 % negativnih učencev, od katerih je 30 % takih, ki imajo po eno in dve negativni oceni, kar daje upanje da bodo še mnogi popravili svoje neuspehe.
Od predmetov je največ negativnih ocen iz matematike in slovenskega jezika ter iz tujega jeziki, kar je že običajen pojav.
Radgonska nižja gimnazija ima letos 350 učencev; po socialnem poreklu jih je največ takih, katerih starši so delavci na Vinogradniškem gospodarstvu iz G. Radgone ali pa so delavci v radgonski opekarni; takih je skoraj ena tretjina. Žal pa so ti učenci najslabši, saj je med njimi 70% negativnih. Učiteljski ko-
Tri leta delovanja Počitniške zveze v Lendavi
V triletnem delovanju Počitniške zveze v Lendavi so bili njeni člani najdelavnejši. To velja predvsem za dijake Vajenske šole, ki so si ob zaključku šolskega leta pod vodstvom tov. Lugariča ogledali lep de! našega slovenskega Primorja. Do Jesenic so potovali z vlakom, nadaljevanju pa s kolesi. Na občnem zboru so zaupali vodstvo dijakom Vajenske šole, ki so že določili svoj načrt dela za prihodnje leto. Organizacijo hočejo razširiti, še pred zaključkom šolskega leta pa zbrati finančna sredstva, ki so predstavljala pereč problem tudi v zadnjih treh letih.	-ce
lektiv na šoli je sklenil, da bo priredil za starše teh učencev poseben roditeljski sestanek v Orehovcih, od koder je največ takih učencev, saj upa, da bo neposreden stik s starši prav gotovo pripomogel k boljšim učnim uspehom našega delavskega otroka. Od prvošolcev so se najbolje odrezali učenci, ki so prišli iz Kapele, od katerih je le ena četrtina negativnih učencev.                 -rko
Draženvrh
Na Draženvrhu so imeli pred kratkim vaško slovesnost: zasvetila je elektrika. Že pred nekaj leti so napeljali daljnovod preko Nasove, Zg. Ščavnice do Draženvrha. Ljudje so že nekaj let štedili in pripravljali material za napeljavo elektrike v vas, zato ni čudno, če ljali elektriko v Spodnji Porčič. V no veseli. Pred kratkim so napeljali elektriko v Spodnji Borčič. V Gasteraju, Spodnji Velki, Nasovi in v spodnjem delu Zg. Ščavnice na se že nekaj let potegujejo za elektriko, vendar je še danes nimajo.
J. R.
Z zborovanja prosvetnih delavcev v Murski Soboti
V soboto so zborovali prosvetni delavci, člani učiteljske a društva v M. Soboti. To je bil poslednji skupni sestanek društva, ker bodo v bodoče ustanovili samostojna društva po novih občinah.
Predsednik tov. Štubel je v poročilu prikazal dosedanje delo društva. V desetih letih delovanja so učitelji v polni meri izpolnili svojo družbeno nalogo. V Ijudsko-prosvetnih društvih, telovadnih društvih in povsod so učitelji stebri naprednega dela. Predsednik OLO tov. Rogl je prikazal prisotnim skrb naše oblasti za učitelje.
Zborovalci so dali priznanje tridesetletnemu delu tov. Štubla v učiteljskih organizacijah s tem, da so ga izvolili za predsednika koordinacijskega odbora, ki bo v bodoče povezoval samostojna občinska društva.	O
Svojcem rojakov v tujini
V počastitev 29. novembra
—	Dneva republike — in desetletnice proglasitve FLRJ bo izšla tudi slavnostna številka Pomurskega vestnika, ki ne bo samo zajetnejša (imela bo 20 strani), marveč bo imela poleg tehtnih in zanimivih prispekov tudi posebno slikovno prilogo, v kateri bomo v sliki in besedi prikazali povojni razvoj in napredek Pomurja in širše domovine. Pri logo bodo krasili tudi lepi pokrajinski motivi in bo predvidoma tiskana v dveh barvah.
Zaradi pražnjega oblačila in bogate vsebine bo ta številka PV prav gotovo še posebej dobrodošla našim izseljencem.
—	rojakom v tujini. Nobenega dvoma ni, da jo bodo sprejeli z velikim ve se nem — kot če njeno darilo.
Svojce rojakov v tujini, pionirje in vse, ki jih veze ljubezen do našega življa na tujem, vabimo, da zberejo naslove izseljencev in nam jih pošljejo, da jim bomo lahko naš list pravočasno poslali. Izvod lista bo veljal 30 din. Naslove in denar je treba poslati najkasne je do 26. novembra letos.
Tri KGŠ v videmski občini
Na našem območju so v tem tednu začele delovati tri kmetijskogospodarske šole: pri Vidmu, v Bučkovcih in na Stari gori.
Na ta dogodek smo se dobro pripravili. Že na seji občinskega sveta za prosveto in kulturo smo se temeljito pogovorili o organizaciji teh šol v tej zimski sezoni. Za te vzgojne ustanove se je zavzel tudi ljudski odbor, zlasti še njegov predsednik.
Letos so odstranjene težave, ki so se pojavljale pred dneva letoma, ko smo ustanavljali šole; starši in mladi ljudje vedno bolj spoznavajo, da je pošolsko izobraževanje ne le samo potrebno, marveč tudi koristno.
Te dni bo sedlo v šolske klopi čez 200 slušateljev prvega letnika, ki ga bodo zaključili marca, ko se začne delo na polju. V šolah si bodo nabrali precej splošnega znanja, predvsem pa mnogo koristnih napotil za umno gospodarjenje in
kmetovanje. Pri strokovnih predmetih bomo dali prednost poljedelstvu in živinoreji, s tem pa ni rečeno, da bomo zanemarili sadjarstvo in vinogradništvo. Dekletom bomo posredovali nekaj znanja o gospodinjstvu in ročnih delih. Precej učnih ur je posvečenih tudi zdravstvu in higieni, pa splošnim predmetom; mladina bo lahko tako obnovila tudi tisto znanje, ki ga je najprej dobila v osnovni šoli, potem pa več ali manj zgubila.            JI
Obisk Ijubfjanskih lutkarjev pri Gradu
Pred kratkim so nas obiskali lutkarji SNG iz Ljubljane. Škoda, da je bila predstava v razredu, kjer ni bilo dovolj prostora za vse otroke. Otrokom so prikazali tri vesele zgodbice. Takih predstav si, želimo še več, saj jih imajo naši podeželski otroci le redko kdaj priložnost videti.
*
Nedavno smo imeli pri Gradu več predavanj. V tednu Rdečega križa je bilo predavanje o pomenu Rdečega križa, predaval je učitelj tov. Lorbek. V društvo so sprejeli tudi nekaj novih članov.
Tudi v zvezi z obletnico OZN je bilo pri nas predavanje. Predavatelj je seznanil okoliške ljudi, kakšen pomen ima ta mednarodna organizacija.
Za proslavo Dneva republike se vneto pripravljamo. Mladina, šol-
ski otroci in množične organizacije pripravljajo programe. Proslave bodo tudi po posameznih vaseh občine. Občinska proslava pa bo v novi dvorani, ki bo v teh dneh dograjena.
Že nekaj časa je pri Gradu veliko zanimanje za tečaj nemškega jezika, ki ga vodi ravnatelj gimnazije tov. Beloglavec. Tečaj obiskujejo uslužbenci, učitelji in tudi nekateri vaščani.	n
20.000 prebivalcev in en sam zdravnik
V lenarški komuni, v sosednjem mariborskem okraju, je že nekaj časa nastavljen samo en zdravnik, ki ni kos potrebam obširnega okoliša. Pri opravljanju službe se mora posluževati avto-taksija, s čemer se zdravniške usluge občutno podražijo.
Prav bi bilo, če bi prišel na zdravstveno postajo v Zg. Ščavnici še en zdravnik, ali pa da bi v Zg. Ščavnici ordiniral vsaj dvakrat tedensko zdravnik iz Apač. Svet za ljudsko zdravstvo pri Obč. LO Lenart je pred kratkim razpravljal o tem, da bi ustanovili zdravstveno postajo v Cerkvenjaku, ukinili pa postajo v Zg. Ščavnici. To bi bilo spričo potreb v Zg. Ščavnici nepravilno. Občinski LO pri Lenartu bo moral te stvari dobro premisliti, preden se bo odločil za kaj takega.
Zdravstvena predavanja tudi v lendavski okolici
Delo organizacije RK se je v zadnjih tednih razgibalo tudi v Lendavi. Ustanovili so komisijo za borbo proti alkoholizmu, še posebno aktivnost pa je bilo opaziti v Tednu RK, od 1.—7. novembra. V okviru Ljudske univerze je o krvouajalstvu in pomenu RK predaval dr. Štefan Gruškovnjak, mladinci Vajesenske šole pa so poslušali predavanje o prvi pomoči, združeno s predvajanjem filma. Odbor je dobro organiziral prodam značk; razen odbornikov so sodelovali tudi ostali člani. Od Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani so zaprosili razne zdravstvene filme, ki so jih že dobili, tako da bodo v prihodnjih tednih izvedli več predavanj tudi v lendavski okolici.
-ce
Cestna razsvetljava in gasilski dom v Lemerju
Pred kratkim je tudi po lemerskih cestah zasvetila elektrika. Sicer je bilo govora o napeljavi električne razsvetljave po cestah že pred enim letom. Toda ostalo je le pri besedah. Novi vaški odbor pa se je z veliko vnemo lotil dela in tako pokazal, kaj se lahko naredi, če se hoče. Seveda so se pojavili tudi ljudje, katerim, kot so dejali, ni potrebna cestna razsvetljava, in dajali so pripombe, nevredne človeka, ki se zaveda današnje stvarnosti Taki ljudje so vedno zavora vsakemu naprednemu delu.
Iz takšnih in podobnih vzrokov je zastalo delo pri gradnji gasilskega doma. Večkrat se je slišalo govoriti: »Gasilci naj si sami gradijo gasilski dom.« (Kakor da bi gasilski dom služil samo gasilcem!) — Kljub takim besedam posamezni-
kov so se vaščani lotili dela že spomladi. Toda delo je bilo zelo neorganizirano. Do zdaj so navozili samo kamenje za temelje. Kdaj bodo začeli (in če bodo sploh začeli) z nadaljnjim delom, še ni znano. Dejstvo pa je, da bo moral upravni odbor pošteno pljuniti v roke, če bo hotel, da ne bo ostalo tako, kot je bilo do zdaj.	-a
Tišina
Pri nas bomo pričeli 18. novembra s poukom na kmetijsko-gospodarski šoli. Pouk bodo obiskovali vsi mladinci in mladinke rojeni leta 1938-1939-1940. Šola bo dvoletna, za vsako leto je predvidenih 212 ur. Predavali bodo naši kmetijski strokovnjaki in učitelji. Šola je posebno važna za mladinke, ker se bodo učile kuhati, šivati in podobno. Med mladino in starši je za šolo veliko zanimanje, kar je pokazal že prvi sestanek. g.
Ustanovili so mladinsko organizacijo
Pred nekaj tedni so ustanovili v naselju Nafte v Lendavi mladinsko organizacijo. V organizaciji je 30 članov, v kratkem času pa se bo vključilo v organizacijo še več mladink in mladincev. Na sestankih, ki so jih imeli, so kritizirali napake nekaterih mladincev, katerih delo meče slabo luč na organizacijo. Organizirali so .. plesne vaje, za Dan republike pa bodo pripravili pester program.	-lec
Beltinci
Na zboru volivcev smo razpravljali tudi o beltinskem parku in slabih cestah. Volivci hočemo imeti v kraju tudi zobozdravnika, za katerega pa ni primernih prostorov. Na zboru smo sklenili, da bomo vaščani pomagali pri popravilu šolskega poslopja in nekaterih mostov v okolici.	š. h.
V cankovski občini samo tri kmetijske zadruge
Pred kratkim je razpravljal ob činski odbor SZDL na Cankovi o stanju zadružništva v občini.
V občini so združili več manjših kmetijskih zadrug, tako da so sedaj v občini samo tri kmetijske zadruge. Največ članov ima zadruga v Rogaševcih (90%), manj pa KZ Cankova in Pertoča. Vse zadruge imajo posamezne odseke. V cankovski zadrugi je dober sadjarski odsek, ki je kupil nekaj novih škropilnic in poškropil sadno drevje posameznim članom. Tudi kmetijski odsek je dober. Kmetom je brezplačno pripravil nekaj umetnih gnojil. Kmetijska zadruga Cankova je prispevala tudi k elektrifika-
ciji in pomagala pri ureditvi cankovske dvorane.
Kmete zanima, kdaj bo pričal z delom mlečni kontrolor. Zgraditi bodo morali tudi skladišče za umetna gnojila. Zadruga v Rogaševcih ima prav takao delavne odseke.
V Pertoči bodo morali imeti zadružniki občni zbor, da se bodo pogovorili o nekaterih stvareh, ki ovrajo delo in napredek zadruge.
O
LENDAVA
Oktobra so odprli na nižji gimnaziji in osnovni šoli mlečni kuhinji. Letos dobiva južino na obeh šolah 515 učencev, to je precej več kot lani. Tudi v letošnjem letu so na obeh šolah pomagale mamice, ki južino pripravijo in delijo. Problem obstoja le v tem, da nimajo na nobeni šoli primernih prostorov za pripravljanje prigrizka.
Kratka
o črensovskih pionirjih
Na črensovski gimnaziji imajo dobro pionirsko organizacijo. Vsi pionirji so že plačali članarino za letos. Nekaj pionirjev, ki so nedisciplinirani, bodo izključili iz organizacije. Sestanke imajo redno, vsakih 14 dni. Na sestanku, ki so ga imeli pred nekaj dnevi, so sklenili, da bodo kupili za denar, ki ga imajo v blagajni, šolske potrebščine.
Črensovski pionirji bodo ustanovili v kratkem tudi šahovsko sekcijo, katere člani jih bodo zastopali na tekmovanjih.	MB
IZGUBIL sem dne 15. XI. ob 11. uri
denarnico z dokumenti na poti od Martjanec do M. Sobote Poštenega najditelja prosim, da mi vrne dokumente proti nagradi ali pa, da obdrži denar, ki je v denarnici.
Franc Rituper, avtotaksi, M. Sobota
Manko Golar:
NAŠIM PIONIRSKIM ODROM
OB 10-LETNICI PROGLASITVE REPUBLIKE
Micika (se začudeno ozira po svečano okrašenem odru): Ta dan: kot v srcu bi nam maj razsul pomladno, sladko cvetje, kot k nam prišlo bi mladoletje, a jaz ne vem čemu, zakaj!
Tako je, kakor vstal bi sončen dan.
Povsod zastave v vetru plapolajo in zadnje rože med seboj kramljajo:
»Čemu v novembru dan je tak svečan?!«
(Za odrom se sliši pesem, ki jo pojo pionirji.) A čuj! Kdo poje pesem tak veselih lic?
(Se ozre za oder.)
In kam koraka pionirjev četa?
Jim mar za delo spet je roka vneta?!
In zdaj, ko pesem je umrla ptic?!
(Na oder prikorakajo pionirji z zastavo in cvetjem.)
Postojte, pionirji! Kam in kod?!
Čemu svečana pionirska vam oprava?
Čemu v rokah vihra slovenska vam zastava? Le kam vas vodi, pionirji, pot?!
(Pionirji se ustavijo pred okrašeno Titovo sliko ali kipom.)
Prvi:	Kam vsi gremo? Kaj bi motila nas!
K maršalu Titu stopa naša četa, za dan Republike srca razvneta čestitat pojde, to ti pravim jaz!
Drugi: Poklonit vsak se gre mu pionir,
saj oče on Republike je naše slavne,
voditelj naš in vojske zmagoslavne in borec za pravico in za mir!
Tretji: Ne veš, da danes teče let deset,
odkar stopili s Titom smo na novo pot, vso polno sonca, kot neba je svod, da danes ves ga občuduje svet!
Micika (neverno):
Kako? Da k Titu ste ubrali pot?!
Pa kar tako? To pravi ste junaki!
A kaj, ko noč razpne. se pod oblaki, ko luna posrebri temine svod?!
Četrti (pokaže na sliko)
Čemu naprej? Mar to ni Tito, naš vodnik? Mar to njegov ni jasni lik, podoba, ki v nas živela bo kot luč do groba, v viharnem morju naš brodnik?!
(Vsi se obrnejo k sliki - kipu.)
Vsi:	Naš Tito! Pionirjev te pozdravlja zbor!
(Dvignejo pesti.)
Desetič dan Republike slavimo, slavimo zmage, delovni napor — in v vedno lepše s tabo dni hitimo!
V desetem letu rojstva novih dni smo k tebi pionirji prihiteli, da pesem ti zapojemo veseli in vzkliknemo: »Naj Tito nam živi!«.
(Pionirji vzklikajo, sipljejo cvetje na sliko in h koncu zapojejo.)
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila dne 16. nov. 1955 ob 9.30 naša ljuba nepozabna žena, mati, stara mati, tašča, sestra, strina
HELENA KUHAR
roj. Kuhar
gospodinja v Puconcih
Pogreb bo iz hiše žalosti, dne 17. nov. ob 15. uri, v Puconcih
Puconci, dne 16. nov. 1955
Žalujoči:	mož Štefan, otroci,
vnuki in ostalo sorodstvo
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina:	četrtletna 100, polletna
200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK, 17. novembra
5
Tokrat 4 važne točke za pomurske nogometaše
Sobota — Maribor 4:3 (3:1)
Domači igralci so se takoj v začetku resno potrudili, vendar pa so prvi gol dosegli gostje po Baniču. To pa ni zmedlo domačih in v 15. minuti je bil rezultat 1:1 Scbota je se naprej igrata z velikim poltom, dočim se gostje niso mogli povsem zbrati. Vse njihove protinapade je uspešno razdirala neutrudna domača krilska vrsta ali pa sta jih zaustavljala branilca. V 52. minuti je bil pred vrati zrušen Maučec in sodnik je dosodil 11-metrovko. Sirovina je streljal nizko po zemlji v vratnico od koder
MLADINCI:
SOBOTA II : POLJČANE 6:4 SOBOTA : FUŽINAR (Ravne) 5:1
se je žoga na nemalo presenečenje vratarja odbila v mrežo. Čim dalj se je igra razvijala tem boljše je igrala Sobota. Posebno nevaren je bil pred vrati Sirovina in z njim desna stran napada. Tri minute pred odmorom je domači napad izvedel lep prodor po levi strani, žogo je dobil Sirovina, jo takoj poslal v mrežo in tako dosegel že tretji gol Tudi začetek drugega polčasa je pripadal domačim. Napadali so predvsem po levi strani, kamor sta se »preselila« Zelko in Maučec. Vratar gostov jc imel sedaj, kakor tudi že prej, mnogo priložnosti, da se je izkazal. Bil je izredno razpoložen, saj , ubranil tudi take strele, si so jih gledalci že videli v mreži. V 51. minuii je branilec
gostov tik pred vrati zaustavil žogo z roko. Dosojeno kazen je izvedel stari mojster za tovrstne kazni, Zelko, in žoga je neubranljivo obtičala v mreži. Po izvedenem kota pa se je gostom posrečilo znižati rezultat Po tem golu je Sobota precej popustila. Maribor je pričel z nevarnimi protinapadi in 12 minut pred koncem je desno krilo ušlo svojemu čuvarju in prisebno plasirana žoga se je znašla v mreži. Pa še ni bilo konca nevarnosti pred domačimi vrati. Maribor je izvedel še tri proste strele v razdalji 18—20 metrov od vrat, vendar se ni zgodilo nič. Ko je Maučec lepo prodrl po levi strani pred vrata gostov je sodnik odžvižgal konec.
V domačem moštvu do sredine drugega polčasa ni do slabega mesta, vsi so se trudili in pokazali veliko mero borbenosti — požrtvovalnosti. Proti koncu so nekoliko popustili, predvsem obramba, ki je postala nezanesljiva. Napadalci pa so uhajali preveč naprej, tako da se je marsikatera dobra zamišljena akcija končala v oflsideu.
Pri gostih je bil nedvomno najboljši mož vratar, ki je odlično branil. V ostalem so Mariborčani sicer pokazali dokajšnjo mero tehničnega znanja vendar se njihov način igre s kratkimi pasovi ni obnesel.
Sodniška trojica je opravila svojo nalogo v splošno zadovoljstvo.	Š.
Nafta - Tekstilac (Oroslavje) 1:0 (0:0)
Lendavčani so sprejeli zadnjo nedeljo rutinirane goste iz Oroslavja, ki so pri gledalcih zapustili zelo dober vtis. Gostje so pokazali zelo lep nogomet, fair igro in veliko požrtvovalnost, vendar pa jim sreča ni bila naklonjena. Povedati pa je potrebno, da so v obeh polčasih igrali le z desetimi igralci.
Igra je bila že v prvih minutah prvega polčasa zelo hitra in je le malo manjkalo, da Nafta ni potresla mreže gostov. Kmalu nato so gostje odgovorili z uspešnim protinapadom, vendar le do šestnajsterca, tam pu je položaj razčistil Vidak I., ki je uspešno opravil svojo nalogo, saj je čuval srednjega napadalca gostov, ki je bil najboljši igralec na terenu. Prvi del igre se je končal brez gola, vendar so domačini imeli več od nje. V drugem polčasu tempo igre ni prav nič popustil. Tekstilac je na vsak način hotel izsiliti vodilni gol, toda vratar Štefanič je imel dober dan in je požrtvovalno ubranil več ostrih strelov. Igra se je že bližala proti koncu, a domačini so se večkrat znašli pred golom gostov, vendar pri streljanju niso imeli sreče. Edini gol je dosegel Terek s preciznim strelom deset minut pred koncem tekme. Pred okoli 200 gledalci je tekmo zelo dobro vodil Božičev iz Maribora.
NAFTA - JEDINSTVO (Čakovec) 1:1 (0:0)
Med tednom sta se prijateljsko pomerila Nafta in »Jedinstvo« iz Čakovca. Igra je bila dokaj zanimiva. V napadalnih vrstah obeh moštev pa so manjkali uresničevalci gola. Po prikazani igri je rezultat realen. -ce
LENDAVSKI KEGLJAČI DVAKRAT ZMAGALI
Kegljaški klub v Lendavi zelo lepo napreduje, kar je opaziti tudi na treningih Klub prireja tudi prijateljske dvoboje. V zadnjih štirinajstih dneh so Lendavčani premagali vrstnike iz M. Sobote in M. Središča. Pri prvih so bili za 19, pri drugih pa za 49 kegljev boljši.	-ce
VLOM V POSLOVALNICO KZ HOTIZA
Koncem oktobra so neznani vlomilci ponoči vdrli v hotiško poslovalnico KZ. Škoda znaša nad 150.000 din. Značilno je, da je bila KZ Hotiza že drugič izropana v tem letu. Storilca, ki je prvič oropal zadrugo, so kmalu izsledili in je za svoje dejanje bil tudi primerno kaznovan. Gotovo bo uspelo preiskovalnim organom tudi topot odkriti vlomilce.	-ce
OBESIL SE JE
Dne 4. XI. 1955, v dopoldanskih urah še je obesil v domačem skednju 77-letni prevžitkar Anton Himelrajh iz Stavešinc. Bil je že dalj časa bolan. Bolezen je v zadnjih dneh težko prenašal, zato se je v svoji duševni neuravnovešenosti spomnil na vrv in se obesil.
POPRAVEK
V predzadnji številki našega lista smo na zadnji strani poročali o prometni nesreči v Moravcih. Vmešal pa se je tiskarski škrat in imenoval za kraj nesreče Markovce namesto Moravce, kjer se je nesreča v resnici pripetila.
Uredništvo
SOBOTA — NAFTA?
V nedeljo, 20. novembra 1955 ob 14. uri bo na igrišču NK Sobote v Murski Soboti
PREKMURSKI DERBY: SOBOTA : NAFTA
Obeta se zanimiva nogometna tekma med predstavnikoma Pomurja v mariborsko — varaždinski tekmovalni skupini. Ljubitelji nogometa in kibici — vabljeni!
Opozarjamo vas na nekatere oddaje
RADIA LJUBLJANA MARIBOR v prihodnjem tednu
Nedelja, 20. novembra:	Sobota, 26. novembra:
9.00 Otroška predstava Sengalovič-Stranič: Srebrni glas; 15.50 Pol ure za našo vas: 14.00—16.00 Želeli ste, poslušajte!; 16.00 Po naši lepi deželi — Štefan Kuhar: Naši ljudje na tujem; 17.50 Radijska igra: P. Merimee; Kočija svete popotnice; 20.00 Večerni operni koncert.
Ponedeljek, 21. novembra:
11.05	Radijska šola za nižjo stopnjo: Pripovedka o gradu Trenčinu;. 12.50 — Kmetijski nasveti; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Kako se rodi časopis; 16.00 Zdravstveni nasveti; 18.00 Radijska univerza: Nastanek FLRJ.
Torek, 22. novembra:
12.50 Kmečka univerza:	Ing. Zupančič:
Problem in možnosti sanacije v opešanih vinogradih; 15.50 Utrinki iz literature: Karel Capek: Lirični tat; 18.50 Športni tednik;
20.00	Tedenski notranjepolitični pregled:
20.30	Radijska igra: O. Pugnetti: Zadnji sen gospe Catri.
Sreda, 23. novembra:
11.05	Gospodinjski nasveti: 12.50 Kmetijski nasveti; 13.30 Pisan spored pesmi in plesov jug. narodov; 16.00 Družinski pogovori:
18.00	Iz naših kolektivov; 20.00 Arnold Schönberg: Gurrelieder, kantata za recitatorju, pet solistov, tri štiriglasne moške in osmeroglasni mešani zbor ter simfonični orkester (prva izvedba v Radiu Ljubljana).
Četrtek, 24. novembra:
11.45	Pojo pevci iz Gornje Radgone:
12.30	Kmečka univerza: Ing. M. Peternel: Naloge kmetijskih zadrug za napredek živinoreje; 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik:
16.00	Gospodinjski omnibus; 18.00 Domača
aktualnosti; 18.30 Radijska univerza:	Dr.
Stane Lajevec: O socialistični razdelitvi dela; 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: Cankar in domovina.
Petek, 25. novembra:
11.45	Cicibanom — dober dan! 16.00 Modni kotiček: 18.00 Ljudje med seboj: 20.0 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.40 Filmske melodije.
11.45 Pojte z nami. otroci! 12.50 Kmečka univerza: Ing. Stritar: Apnanje; 14.20 Pionirski kotiček; 16.00 Novi filmi; 18.00 Okno v svet; 18.35 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer.
TEŽKA NESREČA V MLINU
V	četrtek, 10. t. m. so šli trije bratje Žerdin iz V. Polane v bližnji mlin, v katerem so si ogledovali naprave. Ko so prišli do nezavarovane železne osi, je najmlajši začel nagovarjati najstarejšega 11-letnega Štefana in 8-letnega Joška, naj se obesita na os. In res: oba sta ga ubogala, se krepko prijela za naglo se vrtečo os in nesreča je bila tu. V hipu ju je vrglo čez os daleč proč. Posledice so bile zelo hude: Štefan si je zlomil nadleht in ima veliko odprto rano: tudi Jožek si je zlomil nadleht, dobil pretres glave in na njej odrgnine. Takoj po nesreči so ju odpeljali v soboško bolnišnico.
V DOLINI JE GORELO
V	nedeljo zjutraj ob 5. uri je nenadoma
izbruhnil požar pri Josipu Davidu v Dolini pri Lendavi. Najprej je začelo goreti gospodarsko poslopje, pozneje pa je ogenj zajel tudi stanovanjsko zgradbo. Lesena hiša. pokrita s slamo, se je hitro vnela. Na pomoč so prišli domači gasilci, ki so se s svojim poveljnikom Kovačem zelo dobro izkazali.	-ce
PINCE VAS
ga začeli graditi minulo leto, je v ga začeli graditi minulo leto je v surovem stanju dograjen. Gasilcem, ki jim delajo sedaj največ preglavic finančna sredstva se bi v letošnjem letu radi uredili vsaj orodjarno.
Upravni odbor Kmetijske zadruge z o. j. Puconci
razpisuje službeno mesto
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE
Plača po kolektivni pogodbi. Nastop službe s 1. XII. 1955. Interesenti naj vložijo prijave do 25. XI. 1955 na upravni odbor KZ Puconci.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
OKRAJNA GASILSKA ZVEZA OBVEŠČA
RAZPEČAVANJE SREČK GAS. LOTERIJE. Ponovno vabimo vsa PGD. da pohitijo z razpečavanjem srečk, ker nas loči od žrebanja le še nekaj dni. Kakor v prejšnji številki Pomurskega vestnika, sporočamo tudi tokrat, da ne bomo sprejemali neprodanih srečk nazaj. PGD morajo obračunati prodane srečke 18. nov. na Občinski gasilski zvezi, preostale srečke pa naj razpečavajo še naprej. Končni obračun je treba narediti 26. nov. Blagajniki Obč. GZ morajo priti 19. nov. na sestanek, ki bo v M. Soboti (gasilska šola) in sicer ob 9. uri. Sestanek je obvezen. S seboj naj prinesejo blagajniki ves denar od prodanih srečk, prav tako pa tudi seznam o tem, koliko srečk so posamezna društva prejela in prodala.
VLAGANJE PROŠENJ ZA PLESNE PRI REDITVE. Kljub navodilom pride pri vlaganju prošenj za plesne prireditve do nerodnosti, zato ponovno sporočamo, da nuj posamezna PGD vlagajo prošnje pri občinski gas. zvezi, izročijo tudi denar za koleke. Tako opremljeno prošnjo odstopi občinski gasilska zveza OGZ. kjer plača festivalno takso v znesku 500 din. V kolikor se društva ne bodo ravnala po teh navodilih, bomo primorani prošnje vračati.
TEČAJ ZA PODČASTNIKE se prične 30. nov. ob 8. uri. Društva naj nemudoma dostavijo prijave, ker je število za sprejem omejeno. Prijave pošiljajte na upravo podčastniške šole v M. Soboti
Iz pisarne OGZ
Nesreče in nezgode
Jožef Jauševec, 57-letni kmet iz Črešnjevec, je padel s senika tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico.
Težke opekline na obeh očeh in licu, saj oči ne more niti odpirati, je dobil 28-letni železniški kurjač, ko mu je bušnil generatorski plin v obraz.
Ko je 15-letni Janez Donša iz Kroga neprevidno vtaknil roko v mlatilnico, mu je stroj odrezal tri prste na desni roki.
Zdravijo se v soboški bolnišnici.
IX. K O L O
1.	Tekstilac (Varaždin)	9	9	O	o	33:8	18
2.	Sloboda	8	6	1	t	25:10	13
3.	Rudar	9	5	2	2	18:15	12
4.	SOBOTA	9	4	3	2	34:24	1 1
5.	Kladivar	9	4	5	2	19:22	11
6.	Tekstilac (Oroslavlje)	9	4	1	4	17:12	9
7.	Zagorac	8	4	1	3	17:22	9
8.	Maribor	9	3	1	5	22:21	
9.	Mladost	9	3	o		16:30	6
10.	Nafta	9	2	O	7	11:24	4
11.	jedinstvo	9	2	O	7	7:22	1
12.	Bratstvo	9	1	o	8	14:45	2
OBVESTILO
Pozivamo starše dijakov, ki študirajo na učiteljišču v Mariboru, da se udeležijo roditeljskih sestankov, ki bodo v nedeljo 13. t. m. ob 8. uri v gimnaziji M. Sobota, ob 11,30 pa v gimnaziji v Ljutomeru.
Ravnateljstvo učiteljišča Maribor
Selekcijsko posestvo Beltinci prodaja na javni dražbi v nedeljo, 20. nov. 1955 ob 9. uri
STARO STANOVANJSKO HIŠO
v Beltincih št. 5. Interesenti naj se javijo navedenega dne na upravi posestva.
REZERVNIM OFICIRJEM
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije, Okrajni odbor v M. Soboti, sporoča:
Vsi rezervni oficirji in podoficirji, ki bivajo na območju OLO M. Sobota, naj se včlanijo v Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Jugoslavije. Navodila za sprejem dobijo pri:
Pododbor M. Sobota: Štefan Šabjan, direktor »Sograda«, M. Sobota.
Pododbor Martjanci: Štefan Zelko, Obč. LO Martjanci.
Pododbor Odranci: Tone Hanžel, učitelj, Odranci.
Pododbor Lendava: Franc Bobovec, učitelj, Lendava.
Pododbor Ljutomer: Ljubo Opažem, Obč. LO Ljutomer.
Pododbor Radgona: Milan Klemenčič, Obč. LO Radgona.
Pododbor Apače:	Jože Srpčič.
Apače.
Naj ne bo nobenega rezervnega oficirja in podoficirja, ki ne bi bil včlanjen v svoji organizaciji!
Nedelja, 20. novembra — Srečko Ponedeljek, 21. novembra — Marija Torek, 22. novembra — Cecilija Sreda, 23. novembra — Klemen Četrtek, 24. novembra — Janez Petek, 25. novembra — Katarina Sobota, 26. novembra — Peter
Lunine spremembe:	V torek, 22. no-
vembra ob 18. uri in 29 minut prvi krajec.
Gibanje sonca: V ponedeljek 21. novembra vzide sonce ob 7. uri 10 minut, zaide ob 16. uri 25 minut. Dolžina dneva: 9 ur in 15 minut.
KINO
MURSKA SOBOTA — 19. in 20. nov. finski film »Poročni venec«; 22. in 23. nov. angleški film »Očka, vrni se«; 24. in 25. nov. angleški film »Pod rdečim morjem«. ČEPINCI — 20. nov. ameriški film »Napolni čašo«.
VELIKA POLANA — 20. nov. ameriški film »Skrivnostna cesta«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 19. in 20. novembra angleški barvni film »Afriška kraljica«; 23. in 24. nov. ameriški film »Vodnjak«.
RADGONA — 19. in 20. nov. angleški film »Henrik V«; 23. in 24. nov. angleški film »Rešitelji«.
RADENCI — 19. in 20. nov. ameriški barvni film »Pepelka«.
LENDAVA — 18. in 20. nov. mehiški film »Maclovia«; 22. in 25. nov. ameriški film »Na nebu ni cest«; 25. nov. ameriški film »Vrnitev na Broadway«.
BELTINCI — 19. in 20. nov. ameriški film »Policaji in tatovi«.
SEJMI
Beltinci v ,sredo, 23. nov. svinjski sejem. Bogojina v torek, 22. nov. živinski sejem. Dobrovnik v ponedeljek, 21. nov. živinski sejem. G. Slaveči v torek, 22. nov. živinski sejem. Hodoš v soboto, 19. nov. kramarski sejem. Lendava v torek, 22. novembra živinski sejem. Prosenjakovci v ponedeljek. 21. nov. živinski sejem. Puconci v sredo, 23. nov. živinski sejem. Turnišče v četrtek, 24. nov. svinjski sejem. Videm ob Ščavnici v ponedeljek, 21. nov. splošni sejem.
MALI OGLASI
REPO, pobrano in obrezano prodam. — Naslov: Ivanocijeva 67, M. Sobota.
OPREMLJENO SOBO išče nameščenka. -Ponudbe poslati na upravo lista.
TRAKTOR »CHALMERS« 25 KS, prodamo. -Prednost imajo gospodarska podjetja soc. sektorja. — Pismene ponudbe poslati na naslov: Kmetijska zadruga Lendava.
VINOGRAD S STANOVANJSKO HIŠO (2 sobi. kuhinja, veža, kašča, hlev in klet, 45 arov zemlje) prodam v Slamnjaku (Ljutomer). — Naslov v upravi lista.
POSESTVO (5 ha zemlje) s hišo in gospodarskim poslopjem (zidano) prodam pri Mali Nedelji — Mali Moravščak 2. --Vprašati: Kajuhova 4. Ljutomer.
OROŽNI LIST sem izgubil na poti od Grada do M. Sobote. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. - Julij Hül. Grad 184.
7 m3 HRASTOVE HLODOVINE kupimo. -Ponudbe poslali na upravo Opekarne
Nemčavci.
PREKLICNA IZJAVA. — Podpisani Štefan Horvat, poljedelec v Ivajncih, pošta Bogojina, izjavljam, da obžalujem in preklicujem kot neresnične obdolžitve, ki sem jih izrekel 20. X. 1955 o tov. Štefanu Drvariču in Avgustu Drvariču iz Ivajncev št. 12 ob ličkanju koruze pri posestniku Jožetu Klaru v Ivajncih.
OPREMLJENO SOBO
v M. Soboti iščemo takoj — Naslov v upravi lista.
5
Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
Kasarniški sprehod
Počasi sem se privajal na kasarniško življenje. Prav tako kot na stenice, ki smo jih z združenimi močmi uničevali po žimnicah, policah in podu, ki pa so se venomer znova pojavljale pod vzglavji in se napajale z našo krvjo . . .
Naš jutranji program je bil stalen in enoličen. Po zajtrku smo — kot je to že staro vojaško pravilo — poravnali posteljne prte in koce, potem pa smo morali k telovadbi. Ob zvokih legijonarske himne je sledilo slavnostno razvitje legijske zastave; nato pa vojaško urjenje, ki je v presledkih izpolnjevalo večino dneva.
Že nekaj dni po kasarniški naselitvi sem se odločil, da se malo bolje razgledam po novem bivališču. Podal sem se na »križno potovanje« ...
Visoka zidana kasarniška ograja, obdana z bodeči, žico, je bilo moje prvo odkritje. Torej smo resda za zidovi sem si mislil sam pri sebi. Obšel sem tudi kantino, ki je bila v enem izmed najlepših kasarniških poslopij Komaj pa sem pokukal v točilne prostore, že sem hitel
nazaj na razbeljeni tlak in hotel odkrivati nove in nove stvari. Mojo pozornost so pritegnile košate palme ob obeh straneh kasarniškega dvorišča, še bolj pa rdeče prepleskane klopi v njihovem zavetju. Preostal mi je same legionarski muzej, na katerega nas je že takoj po prihodu opozoril star legionar - podoficir.
— To si morate ogledati — je naročal.
—	To si morate temeljito ogledati — se je popravii
Jaz sem si resda dobro in spoštljivo ogledal vse muzejske prostore. Bili so polni zbledelih četnih zastav, starinskega in čudnega orožja, zdavnaj odloženih uniform, fotografskih posnetkov iz Afrike in Azije, drobnih legionarskih potrebščin ter najrazličnejših predmetov, katerih poreklo in uporaba mi je bila povsem neznana. Zdelo se mi je. na nad tisočerimi razstavljenimi predmeti lebdi blesk daljnih, neznanih pokrajin. Na okrvavljene in za \edno otrple roke, ki so krčevito stiskale razstavljeno orožje, takrat nisem mislil.
Ko je trobenta naznanila počitek in je življenje v kasarni zamrlo, sem komaj zatisnil oči. Zrak je bil nasičen s toploto, ki jo je ves dan izžareval kasarniški tlak, pred mano pa je vstajal svojevrsten svet sanj. Zdaj sem stal ob Muri. tekal po pasikah, zdaj spet sem se podil za slokim Arabcem ali pa padel na žgočem pesku in kričal na pomoč . ..
Bile so to burne sanje. Ko sem se drugo jutro prebudil. sem bil strašno utrujen. Lotevala se me je omotica, ki jo je še stopnjevala jutranja vročina.
Še tešč sem planil v kantino, da bi z žganjem pregnal vse privide, ki so vstajali pred mojimi očmi in mi na svoj način grenili prve dni mojega afriškega bivanja.
Čez mesec dni je postala sidi-bel-abbeška kasarna moj pravi, pravcati afriški dom.
Sidi bel' Abbes — spomenik padlim legionarjem
POMURSKI VESTNIK, 17. novembra
Tedenski koledar
6