fc^:fc4;:fc:fc:ij5fcsWc^:ksl^l«tefek:infc4^&
^4^ ^^^^^^^^sM^^^
om in Svet.
$
I z h a j a   po jedenkrat   na   m e s o o.
Trrrm rim 11 rm i n i ¦ ¦ ¦ 11 ¦ 11                      riTriTiHiiijjujBJJloaTiiiTfninTiirj^rjriiiiiirmicftgiijairKa
-gv:.....¦iiiiiiniiihin........irrrnri-1-i-ii-i-i-i-M-M
Štev.   3.                       V Ljubljani,  20. marca  1888.
^V^riTiilin 1 n 11111111 ¦ 1111 ¦ 111 \\ ¦ 11 ¦ 1 ¦ 111 ¦ 11
hS~
Leto I.
. 1 ittn 11111 imrniT nTrrrcmrm 11 inmimmu n                                                                unjLutnU
h$~
MORJE.
'"Vž^jllej, morja ravan —
Široko to plan, Kako se nebo tam zrcali!
In notri bleste
Se bistre vode, Ko srebrno-beli kristali.
In plašno oko
Boječe-skrbno V ta brezdna se strašna ozira,
Ker v njih se podi
Trop morskih zveri In zmajev druhal tu se zbira.
In dvojno gorje,
Če se razsrde, Ge trop se podmorski prepira;
Valovja buče,
Prše in bobne, In zemlje podstav se podira.
Nebo se temni,
Grozi, oblači, In solnce na nebu medleva:
Široko čez plan
Blisk šviga strašan In grom iz daljave odmeva.
In morje rohni
Ter trga vezi In prša togotno napenja;
Vihar ti grozeč
Pogubo preteč Divjati peklensko ne jenja.
Oh v brezdnih pa ples
Pošastna ta zmes Besneča tuleča obhaja;
In divji krohot,
Neznani ropot Iz morja globine prihaja.
To dan je strašan!
In potnik plašan V obupu božanstvo zdaj moli;
Viharja pa šum
In roj ljutih trum Besneče razsaja okoli.
Pa — vshod se sveti,
Danica blesti, Bešitev ljudem oznanjuje;
Oblaki beže,
Valovi medle, In morje togotno —  miruje.
Utihnil je lom,
Pomiril se grom, Blišči se spet morska planjava;
In ko bi nikdar
Ne bil še vihar, Tako je vsa mirna širjava.  —
Oj kakor morje
Je tvoje srce, Ge jeza navdaja te strastna;
Ta grozna druhal
Na dmi morskih tal Pa tebi razvada je lastna.
(s^  34  JK3)
Oj žalost! Vihar
Ti je gospodar, Ge besnost se v tebi razljuti;
Ti prša kipe,
Očesa žare: Sovražnik  razsaja ti kruti.
Ti lice bledi,
Se čelo temni In jad ti osrčje užiga,
Z očesa žareč,
Pogubno goreč Togote zli ogenj ti šviga
Še bratu gorje,
Ki tvoje srce V goreči tak plamen razpali!
Oj kroti si jad
Peklenski ta sad! Naj v srcu ljubav se zrcali!
Bolislav.
Lepi   dol.
(Nadaljevanje.
III. Stanovitnost.
oredi Trga pri izvirku reke Vipave je lep grad, lastnina slavnih grofov Lan-thieri-jev. Tje se napoti Ivan po opravljeni službi božji. V veži je stalo že dokaj ljudi, ki so imeli opraviti pri gosposki. Notranji grad je bil Ivanu že iz mladih let dobro znan. Po hrastovih stopnicah pride pred grofo.vo sobo, pred katero stoji precej star, a vedno še postaven, nekako častitljiv služabnik.
»Smem li vstopiti k gospodu grofu?« vpraša ga Ivan.
»Kdo si, da te oglasim?« vpraša stari služabnik ter se mogočno vstopi pred našega gorjanskega velikana, hoteč pokazati mu svojega dostojanstva važnost.
»Ivan Kolar iz Jaznega dola sem, ki imam pismo za gospoda grofa, pa mu je moram neposredno izročiti.«
»Ivan Kolar iz Jaznega dola«, ponavlja služabnik premišljajoč. »Ali si morda sin ranjkega Primoža, pri katerem sem v mladih letih velikokrat prenočeval, ko sem imel še čvrste noge in sem
ljubil vaše gore zaradi divjačine. Tisto pa tisto: pri vas je žival, pa tudi zverjad doma. 0 mi to dobro vemo! Volk je navaden gost, tudi medved vas včasih obišče. To vam je bil včasih lov krog Ostrega vrha! In pri Kolarjevih smo počivali ter tudi prenočevali. Kako je sedaj gori?«
Služabnik bi bil še mnogo vprašal, kajti Vipavci so že od nekdaj po svoji naravi zelo zgovorni, a po naključji je stopil grof iz svoje sprejemne sobane, v kateri je imel opraviti z navadnimi ljudmi, svojimi podložniki in pri tem zazrl nenavadno Ivanovo postavo. Ivan se mu prav dostojno prikloni in ko grof poleg njega obstoji, predstavi se kar sam, kakor je imel pri vojakih navado. Grof mu namigne in gre pred njim v veliko sobano.
V sprejemni dvorani opazuje grof z veseljem vojevito Ivanovo zunanjost, potem pa vpraša prijazno: »Kdo si in česa želiš?«
Ivan navajen od vojakov govoriti kratko pa določno, pove, da je edini sin   in   dedič   rajnega  Primoža Kolarja