št. 52 (1275) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 27. decembra 1973 TREBNJE - Danes obravnavajo odborniki obeh zborov občinske skupščine odlok o ustanovitvi sklada za investicije v šolstvo in več informacij: o združitvi veterinarskih postaj, izhodiščih za družbeni dogovor o splošni in skupni porabi v prihodnjem letu. NOVO MESTO - Občinska skupščina bo na današnji seji med drugim sklepala o spremembi proračuna za leto 1973. Svet za finance meni, da je potrebno znižati izdatke in uvesti proračunsko varčevanje na vseh področjih. MIRNA — Jutri bodo pionirji tukajšnje osnovne šole gostje v DANI, ki je njihova pokroviteljica. Nastopili bodo s krajšim kulturnim sporedom. SEVNICA - Včeraj je občinska skupščina obravnavala ustanavljanje kmetijske skupnosti, odlok o spremembah priznavalnin in študijskih pomočeh in poročilo SDK o poslovnem uspehu gospodarstva od januarja do sep tembra letos. KRŠKO - Jutri in v soboto bo dedek Mraz obiskal vse šole, vrtce in otroke od 2. leta starosti dalje po krajevnih skupnostih. ObdarU jih bo s kolektivnimi darili Pozni smo, mudi se že Posavje: do konca leta bodo ujeli rok v petek, 21. decembra, so se na Čatežu sestali člani medobčinskega sveta ZK Posavje in predstavniki občinskih skupščin, da bi ocenili potek ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela m sklepanje' samoupravnih sporazumov o združevanju v take organizacije. Ob osnovni „ugotovitvi, da so kljub politični akciji pričeli povsod uveljavljati delavska ustavna dopol- nila dokaj pozno, bodo vendarle do konca leta skoraj povsod ujeli rok. Komisije za pr^led samoupravnih sporazumov in statutov pri posavskih občinskih skupščinah so dobile v oceno le malo takih aktov. Menili so, da bo zaradi naglice, ki je sedaj potrebna, marsikak sporazum pomanjkljiv in ga bo treba kasneje popravljati. Pomanjkljive so bUe tudi priprave na ustanavljanje TOZD 2. ŠEBEK A. Avbar (s plaketo) ob dr. Brileju: „Plaketa je priznanje vsem stoterim, javnosti neznanim posameznikom.'* (Foto: S. Dold) NAGODE GENERAL V čin generalmajorja je ob letošnjem dnevu JLA napredoval tudi Jože Nagode, ki je bil nekaj časa komandant v Novem mestu. C» 35730 £ Novemu mestu velika plaketa JLA Visoko priznanje izročil novomeškemu predsedniku ObS dr. Jože Brilej Veliko plaketo JLA je dobila letos tudi novomeška občina za uspehe na področju JLA, za sistematično krepitev obrambne moči naše samoupravne skupnosti in za uspehe v neposrednih pripravah v okviru ožjih družbeno-političnih skupnosti ter organizacijah združenega dela. Visoko priznanje je podpredsed- % 2 vrha Gorjancev se je napotil dedek Mraz m^ malčki v soboto se je ustavil v Novolesovem obratu v Gotni vasi in 90 otrokom prinesel dikanice, slaščice in še volno, da jim bodo mamice sprede tople jopice. Mladinci te TOZD so pod vodstvom Milke Regine »zvimo uredili prostor, kamor je prišel dedek Mraz, k sodelovanju ^ so povabili tudi dramatsko skupino stopiške osnovne šofe. Dedka Mra^ so spremljale pravljične osebe iz Sneguljčice in Rdeče jopice. Prijaznemu dedku so najbolj korajžni zapeli pesmico, boli boječi pa so g? le pocukali za dolgo, sivo brado ... 756 novih naročnikov V četrtem tednu naiše akcije je bil uspeh malo skromnejši. Upamo, da to ni znak za pojenjanje prizadevnosti naših aktivistov - temveč le predah. Sicer pa: tudi 156 novih naročni-kov, kolikor smo jih dobili od 19. do 25. decembra, ni tako malo. Veseh smo jih kot vseh dosedanjih. Minuli teden so se najbolj odrezali poštni dostavljači iz sev oiSce in novomeške občine, kjer so pridobili 38 oziroma novih nafočnikov. SK^EN USPEH PO ŠTIRIH TEDNIH je naslednji; skupno je Dol^jski list dobil 756 novih naročnikov, od tega 191 v novomeški občini, 180 v sevniški, 86 v krški, 55 v trebani-po 46 v kočev^ in brežiški 22 v metliški, 17 v ribniški m 16 v črnomaljski občini. S področja raznih pošt v Sloveniji m Jugoslaviji smo dobili 74 novih naročnikov, iz ino-zemstva pa 23. Spet se z novo števUko (in prilogo P) danes predstavljamo v novih domovih in družinah s povabilom: naročite si Dolenjski list! Vsem tudi: srečno 1974. leto! ilaroCilnico za vas ima vaš pismonoša ‘•Nee UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA nik republiške skupščine dr. Jože Brilej izročil 21. decembra predsedniku občinske skupščine Avgustu Av^aiju na slovesnosti, ki jo je skupaj z njim priredil komandant novomeške garnizije podpolkovnik Rade Petrovič. Slovesnosti so se med dru- POHVALA POŠTENIM Jožetu Volčjaku iz Brezja pri Ratežu, ki je 12. decembra našel na cesti Novo mesto - Šentjernej poštno vrečo z več kot 10 starimi milijoni, ter Jožetu Ža-midi iz Polhovice in Francu Kovačiču iz Dolnjega Mokrega polja, delavcema iz pralnice 1^-menčevega peska, ki sta poskrbela, da je šel izgubljeni denar spet v prave roke^ je sklenila dati občinska konferenca SZDL v Novem mestu priznanje in pohvalo za tako zgledno ravnanje. Z novim letom: »Samorastniki« Ko smo te dni listali po slovenski beletristiki, da bi iz nje izbrali kaj primernega za bralno stran v Dolenjskem listu, smo se ustavili pri delih Prežihovega Voranca. Odločili smo se za ponatis „Samorastnikov" iz istoimenske knjige tega našega resnično ljudskega pisatelja. V svojih delih popisuje Prežih kmečko življenje, Naj bo ponatis ,JSamora-stnikov“ tudi skromen prispevek našega tednika k proslavam 80-letnice rojstva Prežihovega Voranca. gimi udeležili tudi republiški sekretar za narodno obrambo Miha Butara, generalmajor Jože Ožbolt, član predsedstva SRS Zdravko Krvina in član sekretariata CK ZKS Franc ŠalL V počastitev dneva JLA je bilo še več drugih manifestacij. V vojašnici Milana Majcna je komandant Rade Petrovič razdelil nagrade in odlikovanja pripadnikom JLA, ki jih je odlikoval predsednik Tito, hkrati pa so razglasili izid tekmovanja, ki ga je v počastitev dneva JLA razpisala občinska konferenca ZMS iz Novega mes,ta. Najvišje priznanje je prejel aktiv z Uršnih sel. V domu JLA je bila 21. decembra zvečer tudi slavnostna akademija, na kateri so sodelovali člani Komedije iz Zagreba. PRIZNANJE JANKU JARCU Ob življenjskem jubileju ravnatelja Dolenjskega muzeja profesoja Janka Jarca, Id je ravno na dan slovesnosti v torek, 25. decembra, izpolnil 70 let, je skupščina občine Novo mesto pripravila v prostori Dolenjskega muzeja slovesnost, na kateri so mu za dolgoletno pedagoško, muzejsko in znanstveno delo podelili najvišje občinsko priznanje, plaketo Novega mesta. (Več o delu in življenju jubilanta na kulturni strani). PRILOGA Danes je izšla druga številka priloge P, ki prinaša tudi drugo nagradno uganko v seriji štirih za katrco, strešnike, zmrzovalno skrinjo, pralni stroj in 7-dnevi penizon za dve osebi v Cateških Toplicah. V P objavljamo tokrat še zapis o naši akciji v dolenjskih mesnicah in gostilnah pod naslovom „Tudi loruh prodajajo za meso“, prav tako x>bjavljamo zapis z zbora delavcev novomeškega Cestnega podjetja. Iger se stanje vse bolj zaostruje. Naslov: „Komunisti na zatožni klopi“. V seriji reportaž o gradovih in usodah je tokrat prvo nadaljevanje Soteske, naddjujemo pričevanja o NLP, besedo imajo zdravnik, pedagog, kmetijski inženir. Seznanjamo vas s koristnimi nasveti za dom in modo, pa seveda tudi z novostmi z naših filmskih platen, knjižnih polic in plošč. STRMŠEK DAL ODPOVED Direktor novomeškega Cestnega podjetja inž. Mirko Strmšek je dal v torek odpoved na svoj položaj. Pričakovati je, da bodo na dana^ji seji ObS v Novem mestu razpravljali o prisilni upravi v podjetju. DBH NOVO MESTI JEVASABAMKA NAMESTO ČESTITK CZP Dolenjski list obvešča vse svoje poslovne partnege, sodelavce in dopisnike, da smo namesto novoletnih čestitk sklenili nameniti 1.000 dinarjev za gradnjo otroških varstvenih ustanov v novomeški občini. ■■ _ IMF •___' ■■ V-'. Pokal JLA so 18. decembra že drugič zapor^ osvojile rokometašice „Krice“, ki so na tumiiju v finalni tekmi premagale ekipo osnovne šole iz Stopič. Tekme so bfle dobre in razburljive, turnir pa je pokazal, da imamo dobre rokometašice. Na sliki: stopijke rokometašice in njihov trener med odmorom (Foto-F. Orel) ^ Le nepripravljene pesti časovna stiska Medobčinski svet Novo mesto o samoupravnem organiziranju na temelju nove ustave Mnogi so to pričakovali, toda ne dočakali. Roka za ustana\djanje temeljnih organizacij združenega dela in registriranje pri gospodarskem sodišču niso podaljšali; v dneh, ki so preostali, je treba napeti vse moči in narediti to, kar v sedrajem trenutku imenujejo tudi „politična naloga številka ena.** bmmkZ £>amo kolektivno odlašanje in oportunizem sta kriv^ da se je vse delo zgn^o na kup. Ze od aprUa so v javnosti dokumenti, s pomočjo katerih bi samoupravno organiziranje na osnovi ustavi dopolim lahko že začeli pr^ra^jatL Toda premnogi so „čakali na zakon'*, se obirali, namesto da bi razčiščevali bistvene, vsebinske stvari. Tako te na četrtkovi razširjeni seji medobči Kc sivan. I te na četrtkovi razširjeni seji i^inskega sveta ZK Novome- ^ I sto dejal Mitja Svab iz republiškega sveta Zveze sindikatov, ko je poslušal poročila, kako pr^ra^jajo samoupravne sporazume v dolenjskih občinah. Največ dela čaka novomeško ob-čmo, ki ima največje delovne organizacije ter obrate v dru^ občinah. Samoupravno organiziranje je od podjetja do podjetja zelo ra^ično pstavlteno. Novoles ima, kot je dejal Mitja Svab, enega najl^ljših samoupravnih ^razumov v Sloveniji, zato se ni treba sramovati, če bi dobra določila ^iz njega kar — prepisali Druga skrajnost pa je samo- MILAN RAVBAR ODLIKOVAN Na občinski volilni konferenci ZK v Krškem so 19. decembra izvolili za novega sekretarja komiteja St'jie^ Drobniča. Dosedanjemu se-k'et^u Milanu Ravbarju so se pri-sjtni toplo zahvalili za dolgoletno Jelo, sekretar medobčinskega sveta ZK Posavje Franc Bukovinsky pa mu je slovesno izročil visoko odlikovanje predsednika republike — red republike s srebrnim vencem. 3;>ravni sporazum Cestnega podjetja ovo mesto, v katerem ustavne (Nadaljevanje na 4. str.) V minulih dneh je bilo pc sej Sloveniji oblačno vreme mes je večkrat deževalo. V na ednjih dneh se bo vreme iz-oljš^o in bo nekoliko hlad-eje. Nočne temperature bodo 1^0 Dod ničlo. tedenski mozaik , Najprej sem sklenila, da ne bom nikoli več stopila v letalo, toda kasneje sem se premislila. Še bom letela kot da se ni nikoli nič zgodilo/‘ To je povedala po srečnem (vsaj zanjo, ne pa tudi za pobite potnike) koncu ugrabiteljske drsime v Ku-vaitu francoska stevardesa, ki je bila skupaj z drugimi talec arabskih komandosov med nedavnim napadom v Rimu in kasneje v Atenah ... dober poklic odtehta prestan strah .., V zvezi z potniškim letalstvom pa je tudi naslednja zadeva: mnoge letalske družbe si belijo glavo, kaj ukreniti s tistimi potniki, ki sc v strahu, da bodo ostali na tleh - prijavijo v uradih za rezervacije kar dveh ali treh letalskih družb hkrati za polet približno ob istem času na istih razdaljah. V zadnjem času so namreč zabeležili kar 50-odstotno poyečanje takih primerov, posledica pa je neljuba: letala, ki naj bi bila glede na prodane rezervacije polna, letijo v resnici na polprazna... potniki pač mislijo - bolje drži ga kot tovi ga. Kajpak pa takih skrbi nimajo potniki velikega i^leda, ki ne potujejo z navadnimi letalskimi družbami, marveč se vozijo z vladnimi letali. Eden med njimi je prav gotovo tudi Leonid Brežnjev, ki bo prišel na uradni obisk na Kubo prihodnji mesec. Tam mu pripravljajo spektakularen sprejem, ki med drugim zajema tudi ogled sovjetskega orožja, ki ga uporabljajo krčanske oborožene sile. Med drugim bodo v navzočnosti Leonida Brežnjeva preiskusili tudi eno najnovejših sovjetskih raket za boj proti letalom ... inšpekcija izdelkov lastne oborožitvene industrije - ampak na tujem ... In ko so se nekđteri tako zabavali nad Kissingerjevimi izjavami, je v Španiji odjeknila strahovita ek^lozija, med katero je iz^bil življenje španski premier. Španske oblasti so takoj izdale tiralico za šestorico, izmed katerih pa se je eden takoj oglasil s trditvijo, da ga tedaj, ko naj bi v Madridu eksplodirala bomba - sploh ni bilo v Španiji... bodo morali poiskati že druge krivce... Protiinflacijska bitka Pretirana inflaciia ne sme rozvrednotiti rezultatov v letu t974 - Kaj firedvsem storiti Inflacije že dolgo ne moremo več pojasnjevati samo s klasično razlago, da je to pojav, ko se vdika količina denaija poda na lov za majhno količino blaga. Dejstvo je, da moramo kot eno njenih komponent v sodobni pojavnih oblikah upoštevati določeno mero inflacije kot cene razvoja. Gre za problem, ki ga ne moremo rešiti čez noč, ampak le ob doslednih prizadevanjih na daljši trasi; in zato, ker iz tega izvira trajnejše pojmovanje glavnih nalog glede urejanja socialnih odnosov v naši družbi. Svetovno gospodarstvo se le počasi navaja živeti z inflacijo. Ta bolezen — proti kateri je bila preizkušena že vrsta zdravil — je zdaj kronična, zelo odpoma,4n celo napreduje. Medtem ko je na primer Zahodna Evropa v minulem desetletju v glavnem gospodarila ob 2,5 do 4 odstotni poprečni inflacijski stopnji, se je ta v zadnjih letih kar podvojUa ali potrojila. Tudi v Jugoslaviji, ki je imela v minulem desetletju 10 odstotno letno stopnjo razvrednotenja dinarja, je inflacija v zadnjih dveh letih pospešena. Vendar se zato ne moremo sprijazniti kar z zamislijo, da se je treba le pri- vaditi tej kronični bolezni gospodarstva. Ne bomo se je znebili, moramo pa si prizadevati, da jo omejimo v razumne okvire. Želja po razvoju brez rizika inflacije, pomeni izpostavljati se riziku inflacije brez razvoja. Obenem menimo, da v protiinflacijskih prizadevanjih pri nas premalo izkoriščamo mpž-nOsti, ki jih nudi socialistična narava družb eno-ekonomskih odnosov z našo samoupravno usmeritvijo. Količina denaija v obtoku v prihodnje vendarle ne bo smela več naraščati tako kot letos, ko se je povečala za dobre štiri desetine. S tem smo v veliki meri prispevali k odpravi nelikvidnosti, vendar sifio za to plačali tudi določeno ceno. Razumna doza denarne emisije bo seveda prihodnje leto potrebna, vendar mora ta denar tudi ka- — proizvajalke nafte iz Perzijskega zaliva so sklenile, da bodo s prvim jam to odstotkov, podobne napovedi pa prihajajo tuđi iz Venezuele in Libije, ovd KUVAIT — Države podražile nafto za sto pomembnih dobaviteljev „črnega zlata“. Prve reakcije zahodne^ sveta kažejo, da utegne ta podr^tcv resno vplivati na njihova gosp^brstva, več kot zanesljivo pa je, da bodo s tem prižgete tudi (in Se zlasti hudo) nerazvite dežele. Na sliki: od včeraj zased^'o v Kuyajtu ministri za nafto, dežel proizvajalk nafte s tega območja, ki se dogovarjajo o usklajevanju politike in dolgoročnih ciljih v zves z nafto. (Telefoto: UPI) i NOVI DINAR (Ekonomska politika) (Iz Pavlihe) p. kovostno bolje opravljati svojo funkcijo. Med nadaljnjimi nalogami moramo omeniti tudi potrebe-po graditvi ustreznejših sistemskih mehanizmov proti uvozu inflacije, ter smotrnejše izkoriščanje razpoložljivih deviznih rezerv. Ce dodamo še potrebno čvrstejšo disciplino v zveznem proračunu, smo navedli nekatere glavne naloge' glede katerih bi morali predvsem pozorno skrbeti za stalno izpopolnjevanje sistema in ekonomske politike. Vendar sistem in politika samo oblikujeta bolj ali manj vzpodbudne pogoje dela. Delo jih mora učinkovito izkoristiti. Na osnovi ustave prevzemajo TOZD v svoje roke, pravice in odgovornosti glede našega razvoja in pričakovati moramo, da jih bodo kar se da racionalno izkoristile. TOZD namreč odločajo o presežnem delu in sredstvih za razširjeno reprodukcijo, kar so v skupščini minuli teden posebej podčrtali. Glede na eno najmočnejših korenin mflacije v naših razmerah — še nevskla-jeno gospodarsko strukturo — so torej tudi pomembna trajnejša protiinflacijska sredstva povezana z našimi razvojnimi odločitvami, neposredno v rokah združenega dela. TONE KRAŠOVEC tedenski notranjepoHtiini ptegled - tedenski notranjepolitični pregled Priprava planskih dokumentov za okvirne stabilnosti. (dejavnost samoupravnih interesnih skup- (vendar že dokaj določno začrtane) obrise pospešitev gospodarske rasti je torej naša nosti) pa iz prispevkov občanov in prispev-našega gospodarjenja ter vse naše r^ojne bistvena naloga v letu 1974. Ker mora go- kov TOZD. politike za prihodnje letč se v teh dneh - po spodarska rast temeljiti predvsem na večji Novi sistem bruto osebnih dohodkov za-obšimih in vsestranskih obravnavah - že produktivnosti dela, bo potrebno uveljaviti poslenih delavcev bo tudi omogočal, da bo zaključuje. 2e doslej smo na tem mestu več _ omenimo samo to nalogo - spodbud- zares vsakdo lahko natančno ugotavljal, za tednov v zadnjem času posvečali tem vpra- skladnejše nagrajevanje po rezultatih kakšne in katere potrebe gre njegov denar, šanjem največjo pozornost; navsezadnje jo (jgjg hitrejše izboljševanje življenjske in (torej njegovi prispevki), pa se bo lahko ob tudi zaslužijo, saj so ti planski dokumenti jgjovne pogoje delavcev v združenem delu takšnem nadzorstvu tudi bolj odgovorno od-temelj naše družbeno-ekonomske dejavnosti, njihovih družin. ločal, ko bo glasoval za to, komu in koliko našega začrtanega razvoja v letu 1974. In še svojega prispevka. - ti dokumenti so oprijemljivo vodilo za Določneje ob novih flnančno-davčnih izpolnjevanje naših začrtanih obveznosti ter predpisih še tole: predlagano je, naj bi v načrtov v okviru srednjeročnega razvojnega republiki zvišali neobdavčeni del osebnega načrta, pa je od njihovega izpolnjevanja (in 11 I I [0 1'J I I I |f dohodka, od katerega konec leta občanom ob tem seveda od ustrezno opredeljenih treba plačati davka na skupni dohodek, nalog) zares odvisno, kako bomo srednjeroč- Predlagano je, naj bi se dosedanji pobdavče- ni razvojni načrt naše družbe sploh uresni- ni del skupnega dohodka (doslej je znašal, čili. I I 11 znano, 25.000 dinaijev) v prihodnjem Medtem ko so republiška telesa že poprej letu povišal na 30.000 dinaijev, ob tem pa obravnavala razvojni načrt vse države za bo mogoče uveljavljati še posebne olajšave prihodnje leto — ter ob tem analize gospo- za otroke, nezaposlenega zakonca itd. Tudi daijenja v naši republiki, na katerih temeljijo | | k lestvica obdavčitev v prihodnjem letu neko- tudi načrti za prihodnje leto — pa so v spremenjena, vendar za sedaj še ni toč- minulem tednu obravnavala že dokončno no znano, kakšna bo. pripravljeno resolucijo o družbeno ekonom- Prejšnji teden je bila v Sloveniji imeno- ski politiki ter razvoju Slovenije za leto Sedaj so že tudi pripravljeni predlogi dva- vana republiška koordinacijdca komisija, ki 1974. Republiški izvršni svet je prejšnji te- „ajstih novih predpisov s flnančno-davčnega naj pospeši akcijo za ustanavljanje TOZD - den (v torek) obravnaval - in sprejel - sedaj področja, ki naj bi veljali v prihodnjem letu na tem področju uresničevanja ustaviiih do- pripravljeni predlog te i/esolucije, o tem pa _ pnpravU jih je republiški sekretariat za polnil oziroma konkretnega izvajanja njihovih x-i.i .. _ii u ter jih je izvršni svet večidel že tudi določil namreč še precej zamujamo. Do prejel. Čeprav prinašajo ti now predpisi konca letošnjega leta naj bi izvedli ustanav-nekatere pomembne spremembe v naši fi- Ijanje TOZD, saj na tem temelji iiaše splošrio nančno-davčni sistem (saj prehajamo, kot je delegatsko načelo, torej uvajanje osnovnih . , . _ znano, z novim letom na nov davčni sistem v pogojev za uresničitev odnosov, kot jih na- zen tega obsega oceno izvajanja srednjeroč- celoti), jih seveda na tem mestu in na kratko kazuje nova ustava. nega razvojnega načrta in tekočih gibanj v „g moremo povsem povzeti. Omenimo le, da Akcijo za ustanavljanje TOZD smo sedaj letu 1973. Težišče naše dru^ene in gospo- določa novi zakon glede financiranja druž- ustrezno pospešili, saj nas čas zares priganja, darske politike bo v prihodnjem letu usmer- beno-političnih in samoupravnih interesnih Po novem letu bo namreč treba začeti s jeno predvsem na krepitev samoupravljanja skupnosti za prihodnje leto bistveno nov pripravami za nov skupščinski sistem (ki in odločnega uresničevanja ustavnih načel način zajemanja sredstev za potrebe teh temelji, kot že rečeno, prav na delegatskem na vseh področjih političnega in družbeno- skupnosti — saj bomo že od novega leta dalje načelu), vsega tega pa seveda ne bi bilo ekonomskega življenja, na pospešitev gospo- financirali splošno porabo (proračune) iz- mogoče izvesti, če bi že pri prvih korakih darske rasti in na zagotavljanje večje stopnje ključno iz davkov in taks, skupno porabo obstali na mestu. _ _ bo te dni še tekla razprava v žborih republiške skupščine. Predlog resolucije vsebuje seveda tudi neposredne naloge našega gospodarstva in družbenega življenja v prihodnjem letu. Ra- tedenski lunanjepolitičnj pregled Oči sveta so še vedno uprte v Ženevo, pa čeprav je nunlica radovert pet Iju® ki so bili zapleteni v zaroto proti' republikanskemu režimu. Med obiD^ jenimi na smrt je tudi bivfipredsednik afganistanske vlade Mohamed Hašim Najvenval. Njemu so izrekU to sodbo posmrtno, ker je že pred tem naredfl v zaporu samomor. KUVAIT - Minister za zunanje] zadeve Kuvaita Sejk Djaber el Sab^' je sprejel veleposlanika SFRJ v Ku-1 vaitu Lazaija Živuljo. Pogovaijala sta se o krizi na Bližnjem vzhodu, o bližmi akciji neuvrščenih in bilute- ■ ralnm odnosih med Kuvaitom in Jugoslavijo. 2 km nove ceste so dobili letos vaščani Dol. in Gor. Kamenja, vasi pod hmeljniškim gradom. Cesto so odprli 22. decembra. Ob tej priložnosti so se zahvalili GG, KS Bučna vas in ObS za pomoč. Cesta bo dobrodošla vsem, najbolj pa otrokom, ki morajo v bršlinsko šolo. (Foto: I. Zoran) V vojašnici v Pog^ncih sta ob prazniku JLA prejela odlikovanji med drugimi tudi Maijan Dragman in Mustafa Spahic. Prvega je odlikoval predsednik Tito z medaljo dela, ^gega pa sekretariat za narodno obrambo z letno nagrado za vestno vzdrževanje objektov. (Foto: Mikulan) Bomo novo leto dočakali brez snega? Če bo tako, bodo za vzdušje poskrbele le novoletne jelke, ki so jih te dni začeli postavljati. Na fotografiji: delavci podjetja grad Otočec vozijo jelke, da bo pred hotelom vse lepo okrašeno. (Foto: Ria Bačer) V cerkljanski garniziji 22. decembra. Podpolkovnik V. Novakovič izroča odlikovanja starešinam in vojakom. Pripadniki JLA so prejeli za vestnost in prizadevnost ob prazniku armade razen odlikovanj še napredovanja, pohvale in nagradne dopuste. (Foto: M. Jaranovič) NI TREBA PRIPELJATI TANKA Kmetu ni več treba priti z motorno kosilnico na bencinsko črpalko po liter goriva, Pavlihi pa ne zbijati šal na to temo. Po novem lahko izjemoma dobite — kljub trajajoči energetski krizi - mešanico bencina in olja tudi v kako drugo posodo, ne le v rezervoar kmetijskega stroja. Toda ne mislite, daje zvezni sekretariat za trg in cene, ki je odlok izdal, sam uvidel potrebo in prilagodil predpis. Kljub temu da je podjetje „Petror"' nekajkrat zaprosilo za spremembo, se zvezni sekretariat za to ni zmenil, pa četudi je bil predpis očitno neživljenjski. Posredovati je moral republiški sekretariat za gospodarstvo, ki je „nekako pooblastil**, kot je dejal sekretar Petrovič, podjetje „Petrol**, da v okviru y/ojih navodil izvaja zvezni odlok in toči kmetom tudi - v kante. Sejmišča NOVO MESTO: v ponedeljek je bilo na sejmu srednje živahno. Cene pujskov so bile nekoliko višje, ponudba pa manjša. Naprodaj je bilo 253 prašičev, od tega 208 starih do 3 mesece, prodanih pa skupno 235. Pujski so veljali 420 do 490 din, nad 3 mesece stari prašiči pa 500 do 750 din. Tokrat je bila večina kupcev iz domače občine, precej pa jih je bilo tudi iz trebanjske občine. BREŽICE: 514 prašičev, -.tarih do 3 mesece, in 28 starejš. jo rejci pripeljali na sobotni sejem Mlajših so prodali 345, starejših pa 17. Prvi so stali do 26 dinarjev, drugi pa 17 ’^do 19 dinarjev kilogram žive teže. Krško: ne smemo ostati na pol poti Povezovanje gospodarstva je v krški občini trd oreh. Zveza komunistov se ga je prva lotila. Dokler gre le za besede, kaže, da bodo te stvari tekle brez zapletov in ovir, dejanja pa ne stečejo tako gladko. Komite občinske konference ZK je skupaj s komisijo za druž-beno-ekonomske odnose sprožil več akcij za povezovanje gospodarskih organizacij. S skupino Integracija domačih strokovnjakov so pripravili v občini okvirni načrt za povezavo Štirih kovinskoprede-lovahiih podjetij, ki pa, žal, doslej še ni prinesel zaželenih rezultatov. Nosilka tesnejšega sodelovanja med kovinarji naj bi bila tovarna opreme in kon- Kmetijski l(otičel< Ko gradimo nov hlev Tisoč knjižnih strani, potiskanih z najrazhčnejšimi strokovnimi navodili, nasveti, zgledi, to prinaša - za protivrednost 75 din — Kmečka knjižna zbirka, ki jo je te dni izdalo ČZP Kmečki glas. Med njenimi petimi knjigami je tudi knjiga „Preureditev in gradnja hlevov*', ki jo je napisal znani strokovnjak za urejanje kmetij, zlasti hlevov, Marko Amon. Iz nje povzemamo krajši izvleček. Kje naj bosta gnojišče in jama za gnojevko? Vsa skladišča za gnoj naj bodo zunaj hlevskih prostorov, izjema je le jama za gnoje\ico pod beton^mi rešetkami. Gnojišče naj bo na severni strani hleva, v senci, proč od hiše in mlekamice, toda na lahko dostopnem kraju. Gnojnične jame in jame za gnoje\ico (to je zmes gnoja in gnojnice) morajo biti pokrite in tesno zaprte. Ko gradimo hlev in urejamo gnojišče, moramo dosledno spoštovati navodila proizvajalcev naprav za čiščenje gnoja, pehal imenovanih. Prej ali slej bo namreč treba odvoz gnoja, to težko opravilo, mehanizirati. Pri hlevih, v katerih nastUjamo in je živina privezana, je najbolje zgraditi gnojišče in jamo za gnojnico, ki je lahko pod gnojiščem ali pa zraven njega. Gnojnična jama naj meri po dva kubična metra na eno glavo velike živine, če je polej; gnojišča Ce pa je pod njim, mora biti pol večja. V zad-nj^i primeru ni treba graditi posebne jame za tekočino, ki se v 0(f^a od gnoja. V alpsktti krajih, kjer je obilo padavin, se uveljavlja gnojenje z gnojevko. V tem primeru živina blati skozi posebne rešetke, iz jaSca pod njimi pa se seč in blato pomikata v jamo za gnojevko. Sprva so gradili premajhne jame, zato jih je bilo treba mnogokrat prazniti. Zdaj priporočajo večje jame, račun pa je tudi poka:^, da se pri prostornini nad 250 kubičnih metrov že izplača graditi nadzemni rezervoar. V tem primeru je treba zgraditi dodatne naprave, ki spravljajo gnojevko v ta rezervoar. Zbiralnik je lahko okrogel ali štirioglat, to samo po sebi ni bistveno. Natančneje in več o tem pa l^ko preberete v priporočeni strokovni knjigi. Inž. M. L. strukcij Kovinarska iz Krškega. Odnos njenega vodstva do integracij so že nekajkrat grajali, ker se do sedaj še nič ni premaknilo. Konferenca Zveze komunistov občine Krško je minuli teden načela tudi vprašanje povezovanja trgovine. Agrokombinata in gostinstva v občini. Prvi koraki so že storjeni, dolžnost novega partijskega vodstva pa bo pospešiti uresničenje zastavljenih načrtov in preprečiti, da bi akcija obstala na pol poti. Zveza komunistov krški občini je namreč sprevidela, da je integracija nujna, zlasti za nekatera manjša podjetja, ki se taka, kot so, težko prilagajajo spreminjajočim se pogojem gospodarjenja. 7 $ n J Jesen v štajerskih goricah Uslišana trta Kostanjeviški vinogradniški posvet, ki je pred dvema letoma razkril bolj bedo kot blišč slovenskega vinogradništva, vendarle dobiva rezultate. V okviru razvojnih načrtov slo-vensk^a kmetijstva za prihodnjih pet let je posebej narejen program razvoja vinogradništva. Ce bo uresničen, bo pomenil preporod gospodarske panoge, ki je bila, kot je že kazalo, obsojena na konec. Od predvojnih 50.000 ha vinogradov se je skupna površina zmanjšala na vsega 18.800 ha, pa še od teh hektarjev je velik del zasajenih s staro, izrojeno trto, ki že leta in leta kliče po obnovi. Premoč žganih pijač, ki dušijo vino, pomanjkanje načrtn^a dela, splošna nenaklonjenost za investiranje v kmetijstvo, nespodbudne cene vina - vse to je pripomoglo, da se v preteklosti ni naredilo toliko, kot bi se lahko in kot bi se pravzaprav moralo. Petletni načrt 1974 - 1978 napoveduje vsako leto 1078 ha obnovljenih vino^adov, medtem ko je dolgoročni načrt razvoja vinogradništva predvidevalo polovico manj. Iz te optimistične napovedi sledi še vrsta drugih ugodnih številk: družbeno organizirana proizvodnja (všteta je kooperacija vinogradnikov) se bo povečda za 92 odst., skupni pridelek grozdja za 139 odst., itd. Obnova vinogradov, zajeta s tem načrtom, bo veljala 744 milijonov Ndin, v kletarstvo pa bo treba investirati 139 milijonov. Predvideno je, da bi banka prispevala za obnovo v družbenem vinogradništvu 59 odstotkov, v zasebnem pa 40 odstotkov potrebnega denarja. Upajmo, da vse to ni v „božjih rokah*'. M. L. Pleksl strah Staro in ne več tako aktualno zgodbo o klobukih, gospodu Coxu, gospodu Foxu in gospodu Knoxu so te dni ponovili v zvezni gospodarski zbornici na primeru pleksi stekla. Dejali so, da je proizvodnja tega stekla v primerjavi z našimi potrebami že sedaj zadostna in da naj investitorji - med njimi je tudi Novoles - vnovič pretehtajo svoje odločitve in upravičenost vlaganje v tako proizvodnjo. Znano je, da Novoles v Trebnjem že gradi tovarno akrilnega (pleksi) stelda. Ogrodje stavbe že stoji, poskusna proizvodnja pa naj bi se, če bo šlo po načrtu, začela maja prihodnjega leta. Zato bo za našo javnost zanimiv odgovor, ki ga je dal na te očitke Ljubljanskemu dnevniku direktor Novolesa Jože Knez. Odgovoril je tole: Podatki o proizvodnji pleksi stekla v Jugoslaviji, ki so jih povedali na tiskovni kohferenci v zvezni gospodarski zbornici, najbrž niso povsem točni. Proizvodne zmogljivosti jugoslovanskih proizvajalcev ne do-s^ajo niti omenjenih 2.000 ton pleksi stekla (v zbornici so trdili, da že zdaj lahko izdelamo 3.40Q ton, sami porabimo pa le 2.000 ton), saj je v tej številki že zajeta proizvodnja Novolesovega obrata. „V našem obratu bomo naredili 1.000 ton pleksi stekla na leto. Razen prodaje na domačem tržišču računamo tudi na izvoz, tako da investirana sredstva - okoli dve milijardi starih di-narjev-ne pomenijo nepotrebne investicije,** je Še dejal Jože Knez. Ena izmed podob Kozjanskega Kje je Kozjansko „Naši razgledi** so v decembrski številki prinesli tudi poročilo Milana Nateka o letošnjem devetem zboro-vamu slovenskih geografov v Roga^ Slatini. Poročevalec med drugim navaja mnenje akademika prof. Svetozarja Ilešiča, ki oporeka poimenovanje Kozjanskega po kraju Kozje že predelom okoli vasi Planina. Različna poimenovanja za Kozjansko, Id je postalo pri nas pojem nerazvitosti, povzroča v kozjanskih občinah negodovanje. Zadnje čase je namreč 6 občin, na katere sega to območje, doseglo precejšnjo enotnost v nastopu (kar vse je pripomoglo k celovitejšemu obravnavanju zaostalosti na tem območju) in k republiški pomoči. S Kozjanskim računa tudi razvojni koncept Posavja. ■ Poročevalec pravilno i^otavlja, da je ime Kozjansko doživelo utrditev šele med NOB. Takrat se ni bilo časa mučiti z dolgimi imeni, kot ie „posoteljsko-voglajnska r^ija *, temveč so rekli Kozjansko vsemu svetu med Sotlo, Savo ali južno železnico. Zato najbrž ne bi kazalo spreminjati že uveljavljenega imena, saj bi, čeprav nehote, to zmanjševalo sedanjo enotnost vseh, ki skušajo pospešiti razvoj tega revnega predela Slovenije, ' A. Ž, (Karikatura: Maijan Bregar) — Tovariš direktor, sto milijonov smo letos po nepotrebnem zapravili! —,Tako? Zdaj pa k strogemu varčevanju: za tri centimetre manjše novoletne čestitke vsem našim poslovnim partneijem . Predno ••• tretirana naglica sicer ni najboljša. Podobna je bolezni, ki ji zdravniki pravijo prehitra prebava. Postojmo, da bomo hitreje na cilju! tako pred njo opozarja modrost. Vendar pa vse to za družbeno politično nalogo, ki jo imenujemo „Samoupravno konstituiranje", ne velja. Naglica, ki smo ji priča te dni, je posledica odlašanja, potuhe, pa tudi nasprotovanje spremembam, ki prihajajo v naše javno življenje z novo ustavo. Naj zdaj dela podnevi in ponoči, kdor je mesece in mesece čakal na zakon, ki bi mu rešitve prinesel na krožniku! Tako so menili v političnih vodstvih, ko so odločili, da roka ne podaljšajo. TOZD-naglica Tako se bodo nekatere delovne organizacije (samoupravno konstituiranje počasi napreduje v negospodarstvu, šolstvu in zdravstvu, pa tudi v nekaterih podjetjih) tudi na Dolenjskem znašle pri na komaj začetem ali na pol opravljenem delu. To pa še ne pomeni, da je vse zamujeno. Samoupravno organiziranje je proces, ki traja, ki ga je treba dopolnjevati, izboljševati, graditi. Bistveno je hotenje, naklonjenost samoupravljanju, dobra volja. Kjer tega ne bo, kjer se bodo vodilni upirali „spustiti** k odločanju delavce, tam bo upravičen (po zakonu možen) poseg od zunaj. Medobčinski svet ZK Novo mesto je na četrtkovi seji odločno nakazal to možnost. V resnici je težko razumeti, da se neko doslej samostojno podjetje (primer Opekarne Črnomelj) pridruži drugemu, potem j)a zanj pravijo, da nima možnosti za samostojno TOZD. Primerov je še več, vsi pa kažejo na nerazumevanje nove vsebine, ki jo prinašajo ustavne spre-‘membe, prvikrat preizkušena svobodna menjava dela, dejansko uresničevanje ustavnih pravic delavcev. Pri tem smo na preizkušnji mi vsi skupaj in vsak posameznik. M. L. Le... (Nadaljevanje s 1. str.) spremembe niso našle svojega prave-ra mesta, kot je bilo rečeno v obrazložitvi Na splošno pa samoupravno konstituiranj v naši pokrajini vendarle zadovoljivo poteka, pri tem zlasti uspešno dela sindikat. Da bi akcijo pospešili, je medobčinski svet ZK sklenil, da je treba takoj ustanoviti občinske štabe, ki bodo sproti razčiščevali nejasnosti, ^jaii pripombe, pa tudi posegali v delovne organizacije, ki se nočejo ali ne znajo samoupravno organiziratL Osnovne or^-nizacije ZK naj ob tem analizirajo lastno dejavnost na tem področju ter konkretno ugotavljajo, kdo izmed članov je v praksi pc^piral to veliko akcijo in kdo ne, četudi je sekretariat CK ZKS sklenil, da se morajo komunisti aktivno zavzeti za spreminjanje družbenih odnosov. ____________________________ POSVET Z ZDOMCI Občinski sindikalni svet Ribnica sira skupno z družbenopoli-organizacijami in podružnico Slovenske izseljenske matice 6. januarja posvet z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Posvet bo dopoldne v prostorih gozdarskega doma v Ribnici. Namen posveta je predvsem, da se zdomci seznanijo s pravicami, ki izhajajo iz konvencije med našo državo in ZR Nemčijo. Seznanjeni bodo tudi z možnostmi za zaposlitev v domači občini. BREŽICE — Društvo. 30. decembra kulturno priredi- tev mladine prireja od ŠE O NAJDENI VREČI DENARJA V našem uredništvu se je zglasil Jože Vočjak iz Brezja pri Ra-težu in natančneje obrazložil, kako je bilo z najdeno poštno vrečo, o čemer smo pisali prejšnji teden pod naslovom „Vreča z milijoni ležala na tleh“. Jože Volčjak je vrečo sam našel (preden jo je zagledal, jo je povozil s prednjim kolesom voza), jo pobral in dal na voz, potem pa od bližnje pralnici peska poKlical delavca Franca Kovačiča iz Dol. Mokrega polja. Kovačiču je dal vrečo v roke z namenom, da jo odda na pristojnem mestu, to pa sta videla še dva druga delavca. „Poštena najditelja (Franc Kovačič in Jože Zamida) občuduje vsa bližnja in daljnja okoli-ca,“ smo zapisali v poročilu, po Volčjakovi izjavi pa lahko rečemo, da je bil on največji pošten-saj je vrečo našel sam in bi jo lahko skril, ne da bi za to še ^do vedel. tev z obiskom dedka Mraza po šolah, vrtcih in krajevnih skupnostih. Za vsakega otroka je občinska zveza prijateljev mladine zbrala po 15 dinarjev. Črnomelj — Na včerajšnji seji so odborniki črnomaljske občinske skupščine med drugim sprejeli predlog urbanistične dokumentacije, seznanili pa so se tudi o predvidevanjih splošne in skupne porabe v pr^odnjem letu. METLIKA — Danes se bodo sestali odborniki obeh zborov občinske skupščine. Razen medsebojne izmenjave novoletnih čestitk, bodo med drugim sklepali in sprejemali odlok o začasnem nnanciranju proračunskih potreb v prvih treh mesecih 1974. leta. KRŠKO — Hortikulturno društvo prireja jutri ob 18. uri v sindikalni dvorani tovarne celuloze poučno predavanje z naslovom „Vzgoja sobnih rastlin". Predava bo inž. Zgonc iz Ljubljane. KOČEVJE: ZAMUDA Na torkovem sestanku predstavnikov vseh delovnih organizacij kočevske občine so ugotovili, da je bilo doslej premalo narejenega za konstituiranje delovnih in drugih organizacij in za njihov vpis v sodni register. Po ne povsem zanesljivih poročilih naj bi izmed 44 delovnih org^izacij priglasili za vpis v sodni register ali pred zaznambo v ta register le 4 delovne organizacije, kaže pa da je ta številka Še nižja. Občinska komisija za pr^led datumov je dobila doslej na vpogled le statut ene delovne organizacije. V razpravi je bilo poudarjeno, da bo delo opravljeno zelo površno. Od odgovornih republiških organov in< organizacij do občinskih in do organizacij oz. delovnih organizacij so vsi preveč odlašali z delom. ODPRLI NOV ODDELEK V obratu SUKNO v Jiujevci so pred kratkim svečano odprli nov proizvodni oddelek. Ob tej priložnosti je bila modna revija, na kateri so manekeni prikazali širok in kakovosten izbor tekstilnih proizvodov ter emomirane tekstilne tovarne iz Za-puž. Otvoritvi so prisostvovali tudi odgovorni občinski in družbeno^-litični predstavniki občine Ribnica. DELO TUDI DOMA V nedeljo, 30. decembra bo ob 10. uri v prostorih osnovne šole na Vinici srečanje delavcev iz črnomaljske občine, ^ so začasno ali stalno zaposleni v tujini. Srečanja se bodo udeležili predstavniki črnomaljske občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij ter predstavniki carine, banke, socialnega zavarovanja ter zavoda za zaposlov£yije. B.P. ŠE BANKOVEC ZA TISOČ DIN Ob tolikšni stopnji inflacije ni pravzaprav nič presenetljivega, da je zveznf izvršni svet sklenil predlagati zvezni skupščini, naj bi v denarni promet uvedli bankovce po 1.000 dinarjev (doslej največji bankovec -500 din). S tem bi olajšali gotovinski promet. Tako meni tudi svet gu-verneijev Narodne banke, zato lahko pričakujemo, da bo predlog sprejet. DANES PODPISOVANJE V „KRKI" Danes ob 12. uri bo v Novem mestu slavnostna seja delavksega sveta KRKE, tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, na kateri bodo podpisali samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo KRKA. Tovarniško kulturno-umet-niško društvo bo poskrbelo za spored ob sprejemu tega pomembnega samoupravnega akta. Ob 14. uri bodo v Šmarjeških Toplicah obdarili delavce, ki so deset let brez prekinitve zaposleni v tovarni zdravil. ČE „OBČINA NE DAJE DENARJA" 21. decembra je nastal požar v kuhinji Petrine Rifelj s Ceste komandanta Staneta v Novem mestu. Gorela je omara, kuhinjska oprema in radio. Škode je bilo za približno 3.000 din, požar pa je nastal zaradi nečistega dimnika. Sosednji stanovalci so požar opazili ob 8.48 in takoj začeli klicati pokUcno gasilsko enoto Novo mesto. Na telefonske khce se ni nihče jaV^ zato so stanovalci sami vdrli v stanovanje in pogasili ogenj. Po tem so znova idicali poklicno gasilsko enoto. Ko se je oglasil poklicni gasilec, so ra vpra^, zakaj se v prvo ni nihče javil, on pa je odgovoril, da občina za dežurno službo po telefonu ne daje denarja. EVSTAHIJ JANEŽIČ Na vojaSki slavnosti v PogancSTso ob dnevu JLA podelili odlikovanja, priznanja in nagrade. Odlikovani so bili major Ante Mikelin, zastavnika Mite Spasovski in Atanas Kapevski ter vodnik Milovan Vuko-slavović. Nagradne dopuste je dobilo več -vojakov, malo plaketo JLA je dobila osnovna šola v Stopičah, učenci le-te pa so vojakom [radarili kip Janeza Trdine. Komandant Aleksander Djukić je učencem iz več osnovnih tel podelfl značke JLA. Na sliki: med slavnostjo. (Foto: S. Mikulan) m sum do konca leta i po stari ceni inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTO ljubljena novo mesto titova \lh - tel. 343 471 ■ 343 485 zagrebška 18 - tel. 21075 m Tovarna gospodinjske opreme VELENJE bo sprejela več sodelavcev različnih poklicev: EKONOMISTE. INŽENIRJE GOZDARSTVA LESNO INDUSTRIJSKE SMERI, INŽENIRJE ZA CESTNI PROMET, ELEKTRO INŽENIRJE JAKEGA TOKA STROJNE INŽENIRJE, EKONOMSKE TEHNIKE, ELEKTRO TEHNIKE JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, STROJNE TEHNIKE, KVALIFICIRANE ORODJARJE, KVALIFICIRANE REZKALCE, KVALIFICIRANE STRUGARJE, KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE, KVALIFICIRANE KLEPARJE, KVAUFICIRANE AVTOKLEPARJE. Novi sodelavci bodo delali na področju konstrukcij, inženiringa, tehnologije, finančnega poslovanja, kontrole servisnih storitev, izdelave strojev, orodij in naprav ter vzdrževanja. Člani »Gorenja« so si omogočili delo v ugodnih delovnih pogojih, solidni osebni dohodek, možnost hitrega reševanja stanovanjskih vprašanj, plačila prevozov na delo in drugih oblik standarda. če želite postati član »Gorenja«, sporočite to kadrovsko socialni službi podjetja pismeno ali pa se oglasite v podjetju osebno. Tone Svetina: SKRIVNOST UPANJE NEUNiGUlVA MOC REVOUIGIJE Na Slovenskem imamo že 29.000 Svetinovih UKAN -knjige, ki je ponesla humanizem našega boja za svo< bodo tako daleč po svetu. V Beogradu so tiskali UKANO v 5.000 izvodih, v Moskvi jo je izdala vojna založba v nakladi 65.000 izvodov, razprodali pa so jo v 14 dneh - »Vojno delo« v Pragi pravkar tiska UKANO v 20.000 izvodih, v teku pa so pogovori za prevode s Poljaki, na Slovaškem, v Italiji, v Združenih državah Amerike in na Japonskem - UKANA tudi v »Slovenskem vestniku« v Celovcu, v tržaškem »Primorskem dnevniku« in v »Prosveti« v Chicagu - Nemci so hoteli UKANO že dvakrat tiskati, vendar Tone Svetina ne pristane na njihovo okrajšavo našega najobsežnejšega »protivojnega romana«. f Tone Svetina (Foto Jože Kolesa) I # Pred kratkim si, tovariš Sveti- • na, v izjavi za gorenjski GLAS v Kranju med drugim dejal, da bo zavod BOREC v začetku letošnjega decembra izdal Tvojo UKANO ^et v 5.000 izvodih. S to izdajo je Tvoja epska trilogija na Slovenskem dos^a nakl^o 29.000 izvodov, kar je svojevrsten in več kot le zanimiv kulturni dogodek. Kako gledaš na ponovne natise svojega obsežnega dela, kaj Ti pomenijo kot piscu in borcu za revolucijo? ■ V slovenskih razmerah je pisatelj lahko vesel, če mu knjigo natisnejo. Kot sam veš, je ponatis domačega dela izjemna stvar. Zato se razume, da me je uspeh, zdaj že četrtega natisa „Ukane“, več kot razveselil. To je dokaz, da kri, prelita za svoboda, ni bila izlita v pesek. Živimo v prelomnem in usodnem času, ko potrebujemo sleherno delo, ki utrjuje in int^rira našo nacionalno zavest, posebno pa utrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Prav usodna povezanost, Jugoslovanov je tista sila, ki nam je omogočila zmlati v drugi svetovni vojni, zdaj pa je prav tako potrebna, če hočemo obvarovati svoj prostor, sadove revolucije in zgraditi samoupravno družbo, katera uresničuje vizijo svobode in humanizma. Zanimivo je, da „Ukano“ vedno bolj berejo mlade generacije, to se pravi tisti, ki vojne niso izkusili na lastni koži v gozdovih in strelskih Tpjarkih. S tega stališča prav gotovo ‘knjiga dosega svoj namen ne samo političn^a osvečanja, temveč tudi prenašanja vojnih izkušenj na mlado generacijo. To pa je za našo idejo vseljudskega odpora več kot pomembno. ^,^anes mi je v zadoščenje občutek, da sem nekaj prispeval za to, da duh revolucije živi in ^očei\ja tisto novo življenje, v lutero smo verovali takrat, ko se je predanost vsak dan dokazovala s tveganjem in življenjem", si pred kratkim zrisal. Prosim, povej nam kaj več o 15-letnem zorenju in nastajanju svojega naj-večj^a dela. Bideja, da bi napisal vojni roman, se mi je porodila že v partizanih kot komisarju v Prešernovi brigadi in ju-nšnem bataljonu XXXI. divizije; Ze takrat sem imel delovni naslov za roman - „Ljubili so domovino”. Ko pa sem kot komisar KNOJ v vasi Krn nad Sočo imel priložnost poglobiti se v zgodovino soške fronte in prve svetovne vojne, sem svojo zamisel nekoliko spremenil. Imel sem čas in prehodil sem položaje soške fronte od Vršiča prelco Kobarida, Krna, Tolmina, Gorice in Doberdoba vse do moija. Tu je padlo milijon ljudi. Tu sem si zastavil vprašanje, ki ga razvijam v vsej „Ukani“: zakaj človek'ubija človeka in čemu ljudje vodijo vojne? Pr?/ mrtvem poročniku gorskih lovcev, katerega okostje sem našel v ij^prepadnem ostenju Rdečega roba, ^ sem dobil dnevnik. Prebral sem ga in videl, da je tudi Nemec sovražil vojno, dojel njen nesmisel in hrepenel po miru. S tem so bila določena osnovna izhodišča za pripoved. Hotel sem n^isati protivojni roman, seveda na osnovi leninskega pojmovanja vojne, in sicer, da je moralna samo obramba, /narodnoosvobodilna vojna in revolucija, ki jo byqo zatirani proti nasilnikom. Svojemu delu sem dal naslov „Ukana“, ker sem že s samim naslo- sp N« vom hotel povedati bistvo vsebine. Vojna ukani vse človeštvo. Od nje nimajo niti zmagovalci niti premagani tist^a, kar so hoteli. „Ukana“ tudi zato, ker je mali slovenski narod s tem, da je šel v upor, ukanil stoletn^a sovražnika, vztrajal v borbi in celo zmagal. Zgodovinski vidik „Ukane” izpričujem s poveličevanjem heroizma in žrtvovanja na smrt obsojenca ljudstva, ki se je v borbi prekalilo in postalo, kot je dejal Ki<&ič, iz naroda hlq)cev narod junakov. Ni odveč povedati, da so Nemci samo Judom in Slovencem in na tihem morda tudi Poljakom namenili nacionalno smrt, to se pravi totalno iztrebljenje, in ne samo trenutno pokoritev, kot je bilo v njihovem programu za ostale evropske narode. Ni odveč, če poudarimo tudi vlogo Komunistične partije, brez katere izkušenj v razrednem boju bi bila vstaja skoraj nemogoča ali pa z ogromnimi žrtvami. Tudi roman izpričuje nujno povezanost, ko se nacionalni boj remeni v socialno revolucijo. Kajti emci niso bili samo predstavniki države, ki nas je hotela vojaško uničiti, bili so tudi razredni sovražniki, saj je fašizem najv^ja oblika vojaške diktatiue finančne oligarhije in rezultat zadnjega štadija propadajočega imperializma. Ta zgodovinski vidik potrjuje tudi osnovno misel, pomembno za sedanji ljudski odpor in za vsa osvobodilna gibanja, ki se glasi: Narod, ki ne prizna poraza, ne more biti premagan. Lahko ga uničyo, toda premagajo nikoli! Drugi vidik „Ukane” je prikaz anatomije nasilja. Kot primer nosilca ekstremn^a nasilja sem vzel Nemce in njihovo ideolo^jo, ki Je povzročila že dve svetovni vojni m na desetine milijonov mrtvih,.da o materialni in moralni škodi roloh ne govorimo. Ekstremno na^je ni lastno človeški naravi. Ce pc^eda-mo zgodovino, se je človeštvo vednu temu pojavu uprlo j^^^zdrobilo nosilce in ga premagalo. Človek pa je obstal. Ta problem razrešujem na osnovi: Nasilje Je strast. Človeštvo pa se ne zna ooreči nobeni strasti, kajti strast je užitek. To se pravi, da človek mora slej ali prej priti do poznanja, da strastem in nagonom mora gosi^dovati raz\mi. Samo razum, podprt z vestjo, lahko prepreči novo svetovno katastrofo m atomsko uničet\je. Tretji, sociološki vidik, ki ga obdelujem v „Ukani“, je problem krize industrijske civilizacije. Ta proizvaja enodimenzionalnega standardiziranega človeka, odtujenega sd>i in družbi. Na primeru Nemcev sem skušal pokazati, kako postane množica slepo orodje amoralne politike in amoralna cUja. Liudje se zavedo svoje zmote šele takrat, ko drve v propast. V knjigi sem skušal razviti tudi idejo vojne, ki pride do absurda, in sicer od klasične vojne, v kateri po nekih pravilih šibkejši odstopajo mesto na soncu močnejšim; že v totalni, kot je bila druga svetovna vojna, vsa ta pravila razvo-dene in se vodi boj pod geslom, da namen posvečuje sredstva. Strahota totalne vojne pa naj bi bila opozorilo, da do absolutne vojne - atom-sk^a spopada vtlikih sil - ne bi priMo. Četrti vidik „Ukane” sem razvijal predvsem na področju moralnih ij. Problemom nasilja, ideolo- cim sporom in ostalim sp^adom sem postavil nasproti Ano. Z^ensko, ki je simbol življenja - materiijstva, in ljubezni, ki je po sili razmer vržena v politiko. Ljubezen je najmočnejša sila življenja, zato sta v romanu Ana, Primož, vraščena v partizansko četo, nosilca humanistične-misli. Partizanski kolektiv, sestavljen v glavnem od prostovoljcev, pod najtežim pritiskom razvija zakon obstoja. To pa je osnovna ideja naše samoupravne družbe. Obenem je tu nakazana pot k svobodnemu človeku, ki brez prisile, z zavestjo podreja svoje interese interesom skupnosti, s prepričanjem, da skupnost prav toliko rešuje nj^a, kot on njo. Tu je dan osnovni vidik poti k celovitemu človeku, ki jq končna vizija komunistične družbe. Kar zadeva moralna vprašanja, prikazujem, da je krščanska teor^a „ti mene s kamnom, jaz tebe s kruhom” iluzija. Prav tako ideja, da moramo ljubiti svoje sovražnike. Ce bi se v praksi držali teh načel, bi bila ena četa Nemcev dovolj, da pokori vse Slovence. Nasilu velja samo upor. Revolucija se izkaže ne samo kot krvavi vraon ljudskih množic in stopnica velixe ^remembe, temveč pr^vsem kot izbruh upanja. V tem pa je tudi njena neuničljiva moč za vse čase. Kiyti krik tlačenih bolestno odmeva skozi vso zgodovino. # UKANA zadeva jedro našega narodnostn^a obstoja. ^,Narod lahko uničijo - ne morejo pa ga premagati," je osnovna ideja UKANE. Je z i\jo Tvoj dolg do mrtvih tovaiišev, borcev naše revoluc^, že poplačan? ■Naša revolucga traja. PravzapraA smo na pol poti. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi se revolucionarni zagon ljudstva, ki je v tisočletju enkraten, z enaKo intenzivnostjo na-da^evd. Toda v drugačnih pogojih se nadaljuje na drug način. Tista revolucija, ki stagnira, se sprevrže v kontrarevolucijo. Glavne cilje je naša revolucija s partijo na čelu luesničila v oboroženem boju. Narod je osvobodila Nemcev in dala oblast v roke delavskemu razredu. Naloga sedanjih generacij pa je spremeniti človeka in uresničiti želje po pravični in razumno urejeni družbi, v kateri bodo podani vsi pogoji za osvobojenega človeka. Naš dolg do tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino in to je največ, kar kdo more žrtvovati zanjo, je obračun s kontrarevolucionarnimi silami. Videli smo, da so se v preteklih letih pojavili sovražniki iz vseh mogočnih skrivališč, da so dvignili glave in' prihajali z idejami, da bi kolo zgodovine obrnili nazaj. N^ poudarim, da pomeni služiti ideji revolucije služiti interesom delavskega razreda in njegovim zgodovinskim ciljem. #Se nas zanima, kdo vse je doslej UKANO že prevedel, v kakih nakladah Je izšla pri drugih narodih in kje jo še kanijo dati v roke svojim bralcem. ■ v štirih letih, kar je „Ukana” izšla kot celota, se ji je uspelo prebiti v svet. V Beogradu jo je tiskala založba ,jSloboda‘‘ v 5.000 izvodfli. V Mo^vi jo je prav tako izdala vojna založba v nakladi 65.000 izvodov in je bila razprodana v 14 dneh. „Vojno delo” v Pragi jo tiska v 20.000 izvodih. Poleg tega izhaja v koroškem listu „Slovenski vestnik” v Avst^i v celoti kot podlistek, v Italiji jo je tiskal „Primorski dnevnik”, v Ameriki pa list ameriških Slovencev „Prosveta” v Chicagu. Kot slikanica izhaja v Pionirskem listu. V teku so dogovori za prevod še s Poljaki, ki so objavili nekaj odlomkov, nadalje na Slovaškem pri neki bratidavski založbi; Nemci so jo hoteli že dvakrat tiskati, vendar nisem pristal na njihovo okrajšavo. Dogov^am . se tudi z. Italijani, .Američani in Japonci. Težave so Zl r I 1944 - 1969 Tone Svetina: „NAPAD” —spomenik jurišnemu bata^onu XXXI. divizije (ŽIRI) predvsem zaradi obsežnosti teksta, ker ne morem pristati na vsakršne okrajšave, in nazadnje je problem tudi s prevajalci. #Pred kratkim so Gorenjci videli dramatizirano UKANO na kranjskem odru. Kaj meniš o možnostih, da bi UKANI dali še gledališco in filmsko podobo? ■ Janezu Povšetu, umetniškemu vodji Prešernov^a gledališča v Kranju in dramaturgu, sem dovolil, da priredi roman za dramo. V začetku decembra je bila premiera njegove ad^tacije, ki sem si jo ogledal. Jasno je bilo tv^anje, kako prenesti tako obširen tekst na oder. Priznati moram, da se je Povšetu ta teža naloga kar posrečila. Seveda je gledališki pristop usmerjen predvsem na poudaijanje toka idejnih silnic in notranjih konfliktov. Skratka, podan je prerez psihološk^a konflikta med predstavniki okupatorske vojaške mašiner^e in moralno močjo ideje odpora in revolucije. Dramo smo gledali dve uri in pol. Priznam, da sem bil zadovoljen. Nisem se dolgočasil, čeprav znam na pamet skoraj vse dialoge. Drama je odkrila, da se da iz „Ukane” napraviti mnogo različnih dramskih tekstov. Seveda to čaka še druge dramske ustvarjalce. Dovolil bom vsakomur, da poizkusi n^raviti svojo dramsko stvaritev, s pridržkom, da ostane zvest literarni pre Mogi. Kar zadeva filmske uprizoritve, bi povedal tole: Pred nekaj leti je naš priznani scenarist Ivan Ribič n^ra-vil po moji filmski zgodbi ,4)iver-zant Tomo” scenarij za celovečerni film. To je zgodba Poljaka Toma, ki je v „Ukani” eden glavnih junakov. Za realizacijo t^a filma si je opom-no prizadeval režiser Milan Ljubič, ki je s poljskimi filmskimi ustvarjalci dospel sporazum za finančno sodelovanje v višini 50 %. Pri oblikovanju končnega scenar^a je sodeloval poznani po^ski pisatelj in scenarist Roman Bratny, kater^a Kolumbo-vce smo gledali kot serialko tudi na naših malih zaslonih. Rezultat našega dolgoletn^a prizadevanja je bil ničen. Film ,J)iverzant Tomo” je filmski sklad Slovenije zavrnil, medtem ko so dali sredstva za snemanje vsakovrstnih maškarad. RTV Ljubljana je sprejela v, svoj program snemanje filmske nadaljevanke „Ukana” v 27 enournih epizodah. Scenarije piše Ivan Ribič in jih mora v januarju 1974 že oddati. Kdaj pa bo serialka posneta, je odvisno od sredstev in soudeležbe tujih producentov pri tem velikem projektu. Snemali jo^bodo v barvah. Iz posnetega materiala pa se bo dal. sestaviti tudi celovečerni film. 0 Pisati si začel leta 1950. Kaj vse je doslej izšlo v knjižnih izdajah izpod Tvojega peresa, kaj snuješ zdaj? Kaj Ti pomeni pol^ pisanja likovno ustvarjanje? ■ Moje pirvo delo je bil roman „Lovčeva hči”, ki je prevedena v dovaščino in dvakrat natisnejna v 15.000 izvodih. Druga knjiga je zbirka novel „Orlovo gnezdo”, ki je prav tako prevedena v slovaščino in delno tudi v srbohrvaščino. Ti dve knjigi sta bili moja vaja za „Ukano”. Zanmivo Je, da mi je neki poznani slovenski kidtumi delavec svetoval: „Svetina, ti kar piši o gamsih in ruševcih, pa ne boš nikoli izključen iz partije! No ja, nisem ga poslušal, pa sem še vedno v partiji, on pa že dolgo tega ni več ... Za „Ukano” sem izdal zbirko esejev o vojni z naslovom „O boju, porazih in zmagi” pri založbi „Ko- munist”. Ista založba mi je izdala monografgo skulptur ,J*oezija upora”, kije opremljena z mojimi izreki o vojni. Zatem je letos izšel pri Cankarjevi založbi roman ,jStena”. To je biografski roman o j^inistu in gorskem reševalcu Joži Copu, dr. Bralcem Dolenjskega lista predstavljamo danes pisatelja Toneta Svetino. Rodil se je leta 1925 na Bledu, kjer Je hodU tudi v osnovno šolo. V Kranju je obiskoval niqo gimnazijo, po vojni pa je dokončal ekonomsko srednjo šolo in partijsko šolo pri CK KPS. Med vojno so ga Nemci januarja 1943 mobilizirali v delovno službo, po treh mesecih pa v vojsko. Decembra 1943 je Tone Svetina pob^nil iz Muenchna in se priključil gorenjskim partizanom. Do konca vojne je bil v Prešernovi brigadi in jurišnem bataljonu XXXI. divizije. V vojni je bil dvakrat ranjen, JLA pa je zapustil kot rezervni major. Do leta 1947 je bU v enotah KNOJ, do 1948 inštruktor pri poUtični šoU CK LMS, od 1948 do 1952 pa načelnik personalne službe pri ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani. Nato je do leta 1965 delal kot sekretar gozdne ga go^odarstva na Bledu. Ža epsko trilogijo „Ukana*' je dobil I. Kiyuhovo nagrado za leto 1963, leta 1970 pa Prešernovo nagrado Gorenjske, nagrado Prešernov^a skl^a SRS in nagrado vstaje slovenskega naroda. Klementu Jugu, Tominšku, Mihi Potočniku, Pavli Jesihovi in drugih skalaših, ki so tekmovali z Nemci, kdo bo preplezal najtežje smeri v severni steni Triglava. Roman je bil naglo razprodan in ga je to jesen Cankarjeva založba že ponatisnila. Pred leti sem izdal tudi kratko kroniko narodnoosvobodilnega boja na Gorenjskem „Rdeči sneg Triglava”. . Lani sem dokončal biografski roman o našem svetovno znanem slikarju fantastu in surrealistu Jakiju z naslovom „Zenica sonca”, katerega še ne bom dal v tisk, ker ga nameravam raz.^iriti. Prav tako imam napisan krajši roman „Ugaslo ognjišče” in je v programu Prešernove družbe za leto 1975. V delu imam še Titove spomine o lovu, pravkar pa zaidjučujem z materiali za večji vojni roman „Krvava plima”, ki bo s^el tudi na Dolenjsko - pravza- grav se bo zaključil na Tuqaku. ripravljam knjigo-kroniko jurišnega bataljona XXXI. divizije „Po poti vetrov”. Izšla bo naslednje leto. Pol^ literature sem v zadnjih desetih letih ustvaril okoli 200 skul- Etur v jeklu, železu, lesu in kamnu. I^ravil sem 5 velikih spomenikov: padlemu in v ognju zgorelemu bataljonu Prešernove brigade na Pokljuki, ^menik jurišnemu bataljonu XXXI. divizge v Zireh, spomenik padlim borcem v Bukovici — Selška dolina (Prj^rotno), spomenik padlim borcem v TrHču - Križe ter roominsko skulpturo „V borbi in delu” za tovarno „Almira” v Radovljici. - O mojem kiparskem delu in likovnem snovanju pa bi se pogovorili kdaj drugič. Intervju pripravil: TONE GOSNIK kultura • ' in izobrar ževanje šah TRI KOMEDIJE ZA MLADE V zbirki „Mladi oder“ so pred dnevi pri MLADINSKI KNJIGI izšle „tri komedije za mlade“ pisatelja Leopolda Suhodolčana. Piščeve mladinske igre pozna na Slovenskem staro in mlado, prav tako pa ga je televizija približala vsem, ki spremljajo dobro mladinsko literaturo. Ždaj izroča Suhadolčan mladim odrom tri svoje komedije: Narobe stvari v mestu • Petpedi, Srečna hiša Doberdan in Figole-Fagole. Po njih bodo radi se^ igralci mladih odrov, ki so dostilCTat v zadregi, kaj bi postavili na gledališke deske, pa čeprav še v tako skromnih pogoji. Napotila Ignaca Kamenika, Mirana Herzoga in Jureta Kislingeija na koncu knjige jim bodo pri tem dobra pomagala. Knjižna zbirka Prešernove družbe spet zanimiva • V koledarju Jakčeve reprodukcije Ob prebiranju knjižne zbirke Prešernove družbe za leto 1974 bi lahko na kratko rekli: spet nam je dala vsakega po malem. Zbirka vsekakor zasluži, da povemo vsaj vtis. Koledar, ki ga je uredil Miško Kranjec, prinaša gradivo z najrazličnejših področij in nekaj leposlovja. Poseben poudarek je nedvomno na likovni opremi, za kar je dvanajst barvnih reprodukcij svojih del prispeval Boži-dar'Jakac. Sodobno leposlovje zastopa ljudska povest Marjana Kolarja j^nežne verige“, v kateri je tenkočutno obravnavan problem našega zdomstva. Poljudnoznanstveno delo je za to družbo napisal inž. Vlado Ribarič pod naslovom „Ikarus leti v veso-lje“. To razgibano publicistično besedilo o dramatičnih trenutkih in zgodovinskih postajah iz razvoja letalstva do astronavtike bodo nedvomno še posebej radi brali mlajši bralci. Iz slovenske klasike je dala Prešernova družba natisniti dva starejša teksta; avtobiografsko delo Jakoba Alešovca „Kako sem se jaz likal“ in znamenito „Visoško kroniko“ Ivana Tav-čaija. Deli nista vredni le*ponatisa (oz. nove izdaje), ampak zaradi neposrednosti in aktualnosti tudi branja. „Umetnost, ki pušča človeka hladnega, neprizadetega in predvsem praznega, ki človeku ne odkriva novih doživljajskih svetov, ki ne razvija in bogati najplemenitejših strani človeške narave, ni umetnost,** je med drugim poudaril član CK ZKS dr. Boris Majer ob odkritju spomenika ipalcu Stanetu Severju v Škofji Loki. »Glej genij!« Dovolj dokazov za to ponuja človeku vsakdan, da lahko di. Majerju pritrdi brez pridržka. V gledališčih še vedno odmeva z odra parada besed, gledalce p<^ skuS^ „pridobiti** s teatraličnimi učinki, z igro zaradi igre. Kajpak ima lahko prava umetnina tudi vse to, vendar ne samo t^a. Podobno je na likovnem poid-ročju, saj je še daleč od umetnosti, kar je ta ali oni avtor vtaknil v okvir, podpisal in obesil na razstavi, čes: „Domovina, glej: genij!** Tudi knjiga še ni odrešena umotvorov, ki jih producirajo najrazličnejši sodobm pisuni, zagovorniki pa to razglašajo za bisere, če že ne za sam vrh. Veliko takega blaga straši tudi v tako imenovanih revijah za imietnost, kulturo in estetska rarašanja, kjer lahko od časa do časa „občudujemo** tudi duševne izlive, izpisane s pokvarjenimi pisalnimi stroji. Majer trdi - in ne edini - da ni , umetnost, kar ni občečloveško, kar človeka ne zgrabi pri korenu, kar ga ne pretrese in mu ne da nove razsežnosti nj^o-vega doživljajskega sveta. „Zato umetnost ne more umreti, živela bo, dokler bo živel človek, dokler bo živelo njegovo hrepenenje po lepšem, plemenitejšem, bolj človešcem.** , J. JUST barometer POZORNOST HALSTATU - Za 2. št. „KronUce**, (letnik 73) časopisa za slovensko krajevno zgodovino, je publicist Ivo Pirkovič napisal zanimiv prispevek o koreninah „cvetočega hjdštata**, v katerem med drugim navaja, da ,4zvira halštatska situla iz dolenjske delavnice, ne sti-. čenska iz halštatske**. MGL V BELI KRAJINI - Ob koncu minulega tedna je gostovalo v BeU krajini Mestno ^edališče ljubljansko z delom „Posli gosple Warrenove**. V petek je bila predstava v Črnomlju (v počastitev dneva JLA), v soboto pa v Metliki. SEMINAR ZA REŽISERJE -Spomladi je področno združenje uedaii&ii skupin za Posavje priredilo začeti^ pr^ kratkim pa tudi nadaljevalni tečaj za režiserje. Gledališko dejavnost poživljajo tudi zato, ker bo spomladi spet srečanje posavskih gledaliških skupin. REVIJA GLASBENIH SOL -Učenci glasbenih šol iz Brežic, Novega mesta in Krškega so sodelovali na glasbenih revijah, ki jih je priredila Žveza društev glasbenih pedago- ?jv Slovenije v Mariboru, Kianju, rbovljali in Domžalah. JUBILEJNA BROŠURA - Novomeški Zavod za kulturno dejavnost bo ob svojem jubileju - letos je poteklo 10 let od ustanovitve - izdal brošuro. Brošura je že v tisku. NAŠI SLIKARJI V DUGI RESI V Dugi Resi so odprli 21. decembra slikarsko razstavo, na kateri sodelujejo tudi Boža Podergajs, Ciril Podbevšek, Tiki Pečar, Danja Bajc in Lojze Kastelic iz Nov^a mesta. Na razstavi sodelujejo tudi drugi likovniki iz občin na slovenski in hrvaški strani Kolpe. DELAVEC IN KULTURA Na ■ občnem zboru kultumo--umetniškega društva tovarne Krke 17. decembra so pr^ledali minulo delo društva in začrt^ pot nadaljnjega dela v okviru novega vrednotenja in vloge kulture v naši družbi. Iz podanih poročil je razvidno, daje kulturno delo v tovarni uspešno potekalo, čeprav pravega razmaha ni bik). V prejetem okvirnem programu so si zadali nalogo, da pritegnejo k delovanju čimveč delavcev, da bo tako delovni človek poglavitni dejavnik in potrošnik kiUtiue. Sprejeli so tudi predloge o dopolnitvi in ^remembi društven^a pravilnika. Iz čigavega žepa? Ljubljanski študentovski list Tribuna, aU kakor si je pred nedaviiim nadel čisto po nepotrebnem ime -Nova Tribuna, prinaša v letošnji 4. številki tudi tole „poezijo**: na strehi smeh sester drugi dan prestopen dan spet ja ljube lakirajo stole z ritjo obrobljene s točno roko a ne • sestra se olepšuje z gozdovi in pošlje pismo.jadranskemu morju s smreko zbranih jokavcev na obhodu jame kozlanja ... (in tako naprej in nazaj!) Iz iste številke je tudi razvidno, ' da ima za razvoj in širjenje te in take „poezije “ zasluge sama republiška izobraževalna skupnost, saj beremo v finančnem poročilu za obdobje 1. januar - 31. oktober 1973 natanko tole: dotacije: lO-RISK - redne 170.000.00 din, dotacije: lO-RISK — izredne 20.000.00 din, dotacije: kult. skup. Slov. 80.000.00 din. Skupaj torej reci in piši 27 milijonov starih dinarjev dotacij od izobraževalne oziroma kulturne skupnosti Slovenije! Iz čigav^a žepa? Eler Iskreno popisan list Ob 70-letnici profesorja Janka Jarca Tako nepojmljivo hitro teko leta in skoraj težko je misliti, da smo mu v povojnem času ob njegovih življenjskih jubilejih že dvakrat stisnili roko. Pred desetimi in dvajsetimi leti! Takrat se ga je pomnilo dnevno in revialno časopise in marsikaj je bilo napisan^a o njegovi življenjski poti in delo^^ uspehih. Naj zato vs^a tega danes ne ponavljamo'. Morda le to, da se mu je življenjska pot začela v Črnomlju, da je prvo znanje zajemal po belo-kianjsicih in dolenjskih šolah, kamor je pač zanesla služba nj^ovega očeta - sodnij skega uslužbenca. Da se je na novomeški gimnaziji pred prvo svetovno vojno vključil v krog kulturno razgledane in napredno osveščene mladine, da je študiral na univerzah v Ljubljani in Pragi, postal Profesor zgodovine v Murski Soboti, tuju in Novem mestu, doživel internacijo in partizanske gozdove. Bil je sodelavec Znanstvenega inštituta, njegov arhivar na Bazi 80, nadaljeval po vojni delo kot arhivar v Inštitutu narodne osvoboditve, dokler ni bil v maju 1951 imenovan za ravnatelja Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kjer je tudi sredi dela dočakal svojo sedemdesetletnico. Vendar je to samo zunanji okvir nekega življenja, ki je bilo napolnjeno z delovno vnemo, iz katere so se leto za letom rojevali zgodovinski članki, ki so polnili naše dnevno in strokovno časopisje. Bilo je življenje zgodovinarja, zagledanega v pretek-lost Dolenjske, ki je odzvanjala v tehtnih strokovnih razpravah pa ^et poljudno pisanih člankih, bilo je živeljenje varuha naše kulturne dediščine, nenehno skrbeč^a za zvesto spomeniško podobo mesta v okljuku Krke, za obnovo gradov in drugih le^t v njeni dolini. Bilo je končno Žvljenje esteta, ki je z občutkom zbiral in skušal ohraniti dragocene stvaritve rok in duha minulih rodov. Lepa je vrsta zadnjih triindvajsetih let, ki jih je Janko Jarc posvetil rojstvu in rasti Dolenjskega muzeja, Dolenjske galerije in spomeniškega varstva. Za njegova iskrena prizadevanja v vseh teh letih vedo le tisti, ki so z njim delali in z njim vred doživljali njegove uspehe. To so bila leta, ko se je stara bombardirana križatija oblikovala v muzejski hram, ko se je porušeno Nov mesto mukoma dvigalo iz razvlin, ko so zrasle prve spomeniško in estetsko oblikovane celote, ki so zaživele v odprtih arkadah Glavn^a tr^, v urejenem oko lju na Ljubljanski vratih, V novo postavljenih spomenikih herojem in možem peresa, zaživelo v muzejskih . in likovnih razstavah, v simpozijih, zborovanjih itd. Pri vsem tem pa je \bil nenehno navzoč in živi zagret naš jubilant, ki je z modro, pretehtano besedo svetoval, usmerjal, pomagal. Profesor Janko Jarc je pošteno in iskreno popisal svoj list dosedanjega življenja. List, ki bo ostal v kroniki dolenjske metropole in mimo katerega ne bo mogel tisti, ki priznava in ceni delo človeka, ki je resnice in dragotine preteklosti in sedanjosti reševal za prfliodnost, reševal za tiste, ki jim je namenjen še lepši, plemenitejši svet. Naj zato z odkrito zahvalo nazdravimo našemu slavljencu: Se dosti zdravOi, svetlih let, dragi Janko Jarc! Jože Dular „Dobro jutro, gospod profesor!** je podnaslovil slikar Rudi Španzel sliko, na kateri je upodobil jubilanta Janka Jarca. Objavljamo izrez slike. Katastrofa Kočevja Šahisti iz Novega mesta drugi, Kočevje pa tretje - Zmaga ljubljanske Iskre Slovenska šahovska liga se je končala, kot je bilo pričakovati: šahisti ljubljanske Iskre, ki so po imenih že pred prvenstvom veljali za najmočnejše, so osvojOi prvo mesto, sledita pa jim obe dolenjski ekipi: Novo mesto tokrat pred Kočevjem, kar je v naspro^u s tradicijo. Še bolj neugoden pa je naravnost katastrofalen poraz Kočevja v zadnjem kolu na domačem bojišču: Novomeščani so zmagali kar 7,5:2,5! fifj j I i 111. i KOČEVJE - NOVO MESTO 2,5:7,5 Tudi največji pesimisti v Kočevju in optimisti v Novem mestu niso pričakovali takega rezultata. Toda Novomeščani so ^ali odlično, kot snio od njih v zadnjih kolih že navajeni, in so premagali Kočevje kar 7,5:2,5; pet partq je bilo neodločenih, petkrat so zmagali novomeški šahisti. Posamični rezultati: Osterman - Penko remi. Cimer -Šporar remi. Gornik - Praznik 0:1, Ivič» - Sitar remi, Janež — Škerlj remi, Mestek — Istenič remi, Segova — Isteničeva 0:1 b.b, Kirasičeva — Praznikova 0:1, Ofak - Komelj 0:1, Mohar - Poredoš 0:1. ’ J.U. ZA LAS JE ŠLO Novomeški šahisti so bili ob prvo mesto v slovenski ligi-zahod le zaradi poraza z ljubljansko Iskro. Ob koncu so namreč imeli 50 točk, toliko kot Ljubljančani, vendar pa so imeli en poraz, Iskra pa le en neodločen izid. Končni vrstni red: Iskra in Novo mesto po 50 točk, Kočevje 38,5, Jesenice 33,5, Lesce 30, Kranj in Koper po 26,5 in Cerknica 24 točk. košarka odbojka Izgubile set Odbojkarice Krke po prvem delu tretje Odbojkarice novome^e Krke so kmčale prvi del prvoi-stva v sloveni Ugi na tretjem mestu z enakim številom točk kot drugi Maribor in četrto Gabele iz Celja, medtem ko ima pr\^ Fužinar dve nai^o-ka. V zadnji tduni so Novo-meščanke premagale ekipo Ljubljana-Poljane 3:1. LJUBLJANA-POLJANE - KRKA 1:3 Odbojkarice Krke so nepričakovano izgubile prvi set in tudi v tretjem je kazalo, da jim bo trda predla, saj so domače igralke izdatno vodile. Potem ko so drugega zlahka dobile Novomeščanke, so v odločilnih trenutkih tretjega seta zmogle tudi dovolj moči za zmago, potem pa so brez težav zmagale tudi v četrtem setu in si tako zagotovile novi točki. Krka: Dokl, Rajer, Pilič, Fila, Boh, Ščuka, Fabjančič, Forte, Adamčič, Gornik. Novoteks in Beti začneta ' Prva zimska košarkarska liga v Sloveniji v soboto, 12. januarja, se bo začelo letošnje zimsko prvenstvo v košarki. Za to republiško tekmovanje so se prijavila lani štiri najmpčnejša moštva v ligi -Vdinika, Triglav, Maribor in Novoteks, razen teh pa še mariborski Marles ter novinec v li^ Beti iz Metlike. Mimo te šesterice bodo v tekmovanju, ki bo izredno koristna priprava za novo ligo, nastopile še ekipe Ježice iz Uu-bljane, Postojne in Elektre iz So-štwja. Obe dolenjski ekipi, ki sfe bosta po splošnem mnenju borili za vrh v zimski ligi, bosta v prvem kolu nastopili doma: Novoteks z Elektro in Beti s Postojno. Tako Novoteks kot Beti bosta igrala v telovadnici osnovne šole v Bršltnu, ki je edina na Dolenjskem primerna za ligaške tekme. S kom igrata dolenjski ekipi? Novoteks bo torej imel najprej v gostih Elektro, potem potuje v rostojno, gosti Tričav, igra na Vriiniki, čaka JeSco, gostuje proti Beti, dobi v goste Maribor in potuje k Marlesu. Beti pa igra najprej doma s Postojno, gostuje pri Triglavu, gosti VriinSco, potuje na Ježico, gosti Novoteks, potuje k Mariboru, igra doma z Marlesom in potuje k Elektri. Obe ekipi bosta v novi sezoni še okrepljeni. Beti bo igrala z Je-zerincem, ki se vrača od vojakov, pristopil pa je tudi Murko iz ljubljanske Zarje. Novoteks bo okrepljen s Poljšakom iz Triglava in Brad^om, kije prišel iz Slov. Bistrice, medtem ko prestop Cukuta iz Bačke Palanke še ni urejen, čeprav Cukut že trenira. Iz mladince ekipe pa je prišel v čUuisko tudi Munih. ŠPORTNI KOMENTAR Moč telesne kulture Z ustanovitvijo republiške skupnosti je sklenjena široka akcija za uveljavitev športa Predsednik skupščine te-lesnokultume skupnosti Slovenije Bojan PolakStjenka je najkrajše označil široko ' akcijo za uveljavitev telesne kulture: .^osrečil se je prodor telesne kulture v našo družbeno in samoupravno prakso. Priznanje za oprav-^enb delo zaslužijo vsi in teh je bilo pri tej akciji zares ve-Ukor Z ustanovitvijo republiške skupnosti in njeno sobotno prvo sejo se je tako sklenil krog večmesečnega dela, ki se je začelo z ustanavljanjem temeljnih telesnokultumih skupnosti v posameznih občinah. Razveseljivo je, da Dolenjska, ki je sicer na repu športnega dogajanja v Sloveniji, tokrat ni zaostajala. Če bodo Dolenjci tudi nadaljevali tako, kot so začeli akcijo za prodor telesne kulture na vse ravni družbenega in samoupravnega življenja pri nas, potem se lahko nadejamo boljših časov in večjih uspehov. Z ustanovitvijo posameznih temeljnih skupnosti smo nedvomno naredili korak naprej v prizadevanjih, da bi šport in telesna kultura postala sestavni in hkrati nepogrešljivi del človekovega življenja. S temeljito razmejenimi dejavnostmi - rekreacijo, šolskim športom, pa kakovostnim in tekmovalnim športom, bomo odslej lahko zares ponudili vsakemu tisto, kar mu najbolj ležL Kajpak pa ne bomo smeli pozabiti, da reorganizacija sama, če je še tako dobro zastavljena in izpeljana, ne bo mo^ roditi sadov brez dobrega dela. Za to pa bomo potrebovali tako izkušene in zagnane strokovnjake, kot več objektov in telovadnic, pa seveda tudi več denarja. Kaže, da si je telesna kultura v Sloveniji -s tem zadnjim prodorom zagotovila več veljave: ob dobrem delu torej smemo pričakovati, da ji^ bo uspelo uresničiti zastavljene naloge, ki pa seveda niso lahke, cilji pa ne hitro dosegljivi. J. SPLICHAL BREŽICE — Občinska zveza za telesno kultiuo je pripravila drugi Hollyjev memorial za mlade telo-,^ vadce, ki so ga posvetili dnevu JLA, * Nastopilo je 17 telovadcev iz ljubljanskih društev Bežigrad, Spodnja ' Šiška, Trnovo in Narodni dom, iz Maribora — Studenci in domačega d^štva. Zmagal je Bojan Starčič iz Ljubljane s 55,60 točke, drugi je bil Mariborčan Merčnik z 52,25, tretji Marinčič iz Ljubljane, ki je zbi^ 51,90 točke. Nsgboljši domačin Sti-mec je bil sedmi. Odlično organizirano tekmovanje so sodili tudi nekdanji rrarezentanti Srot, Furlan in Senica-^y. P.) ■ TREBNJE - V počastitev dneva JLA je domača strelska družina pri- * pravila tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo pet domačih ekip. Med člani sta bila najboljša Hercog in Gr^celj s po 161 krogi, med mladinci Cugelj s / 159 in Ostanek s 154 krogi, med pionirji pa Godnjavec s 157 in Rajkovič s 155 krogi. (J. P.) NOVO MESTO - Na slovenskem prvenstvu v goju je Novomeščan Ceferin dosegel lep uspeh z delitvijo pet^a in ^st^a mesta. Tekmovanje je bUo zelo izenačeno, saj so prvo mesto osvojili kar štirje igralci. (B. L.) NOVO MESTO - Joviča Paliko-vić, najboljši jugoslovanski avtomobilist, je hkrati tudi naš najboljši dirkač v kategoriji do 1300 ccm. V tej ns^očnejši skupini se je prav dobro uvrstil tudi član novomeškega AMD Pušnik, kije v skupni uvrstitvi . za leto 1973 petL (A. M.) KOCEVJE - V počastitev 30. obletnice Kočevskega zbora odposlancev je bUo v nedeljo k^aško tekmovanje invalidov v borbenih igrah. Zmagala je prva kočevska ekipa s 481 podrtimi k^ji.'Slede: Ljubljana 478, Črnomelj 415, Ko-če^e II401, Zagoije 389 in Domžale 386. Izven konkurence je ženska ekipa Kočevja podrla 425 k^jev, tre^a ekipa Kočevja pa 395. Med posamezniki sta bila n^boUša domačina Sušnik in Rački s po 101 podrtim kegljem. KOCEVJE - Pioniiji-šahisti iz Kočevja so končali prvi turnir v parih, imenovan „tonitumir**. Bržkone je bil to prvi turnir te vrste pri nas, morebiti celo v svetu. I^alo je šest parov, rezultati pa so biU: 1. Žilevski - Malnar 8 točk, 2. Jam-brovič - Fabjan 8 točk, 3. Strum-belj - Lovko 6, 4. Kovač - Kirasič 6, 5. Veličkovič - Metelko 2, 6. Dragoš - Junc brez točk. (I. S.) LESKOVEC - Na seji Partizano-v^a upravnega odbora so sklenili, g' ^ da bodo rokometaši sodelovali v za-savski ligi in na tradicionalnem turnirju, mladinci prav tako v zasavski Ugi in na turnirjih, igralci namiznega tenisa bodo imeli prvenstvo Leskovca in pionirsko prvenstvo, sodelovali bodo tudi v občinski ligL Atleti bodo šli na pohod „Ob žici okupirane Ljubljane** in na ,4*artizanski marš v Kumrovec. Partizan bo pripravil tudi plese, ki jih v Leskovcu pogrešajo. (L. S.) NOVO MESTO — V počastitev dneva JLA je občinska Strelska zveza pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško, na katerem je zmagal Pionir. Med posamezniki je bil najboljši Kos s 163 krogi, dnigi Okro-glič s 161, tretji Džudović s 160; pri ženskah pa Sršenova s 169, druga Bračkova s 139. tretja pa Kastelčeva s 121 krogi. (J. S.) NOVO MESTO ALI KOVINAR? Ko smo zakliučevali številko, smo izvedeli, da so šahisti Novega mesta, kljub temu da so v zahodni skupini slovenske lige zasedli drugo mesto, vendar dobili priložnost, da se bodo uvrstili v drugo zvezno ligo. Ljubljanska Iskra, ki je zbrala enako število točk kot Novo mesto, je kot lanski prvak dobi-la neposreden vstop na kvalifi-kacije za drugo zvezno ligo, Novo mesto pa bo moralo igrati s prvakom vzhodne skupine Kovinarjem iz Maribora. Zmagovalec medsebojnega srečanja -Novomeščani kajpak niso brez možnosti! — bo šel na kvalifikacije. V drugi zvezni ligi igrata > od slovenskih ekip Maribor in Domžale. FR. REKA. PRITOK SENE ZASTOPNIK SLOVN. CAS m SUMERSKI BOG NEBA TOPEL VRELEC Z.IME BR.NOVEC PIANIST RTONCEU m SKRIVNO RAZODETJE UD PRITISK GROBO MI!L MOZOLJ AVOST V VSAKO HIŠO DL KAPALNA CEVKA ODKRUŠEN DELEC MOVINARKA BACERJEVA ,>■ GLJMESTO KANTONA k"' * ¥ VRH V ZBOR ¥mm SE RIM. OŽINAMEC VLADAR EVROPO IN \ AZIJO ČLOVEKU NAJBOLJ PODOBNA ^IVAL ALFI NIPIČ KAR JE LEPO- ADAMIČ RUSKI PISATELJ (ILJA) REDKOST TRAVNIK OB VODI AM. POGORJE PREDSTAVNICA NEKO. RODU V ITALIJI NOVOZEL. NOJ DEŽNIK ZNANI STGR. KIPAR NECEPLJENA JABLANA DL MANJŠI SEV. JAOR. OTOK PAPEŽEVA KRONA FR. KOMIK OGRINJALO BOG SONCA ALDRIJA OCE JANUAR EGIPT. STVARNIK SVETA MEDSEBOJNI SPOORIVANJE GR.MUZA PETJA KAMENINA Z AVALE M.IME OCESNA ŠARENICA GR. BOGINJA NESREČE STOTINKA DINARJA BOLG. GOROVJE POHIŠTVA DOMAČE Z.IME EG. BOG SONCA KAZALEC [MALIK POKRIVALO RANO- CELNIK NAJVISJI VRH PiRENEJEV STROČNICA DOKAZ ODSOTNOSTI SMUČI MESTO V ŠPANIJI OSKRBNIK PRISTAVE BERITE DL GRUDA SOZVOK D L ISTRANKA ARAB. OVOJE MESO ANTON AŠKERC KORALNI OTOK KDOR SODI D L POSTOPEK ZELENICA BRUTOVA Zena NOVOMEŠKO RENI i LETALIŠČE GUIDO TETA „PLESALKA TVROlC DRHAL ŠIROK PLAŠČ DPIOMETER VEK IGRALEC KRILO SOKRATOV TOŽILEC MEDELJSKI IZLET STARA AZ. DRZAVA INDONEZ. OTOK |ZWAR0VALNI ZAVOD JANEZ 'ODVAhNJE RIM.BOG UUBEZNI STANE SEVER Z.IME LETNI POSEK STSLOVDUŠA UMRLEGA RADIOAKT OLMllL ČEŠKA iPRITRDIlMIdl NEKOGA ROVATI FIGURA PRI ICETVERKI POSODA BESEDE BREZ POUDARKA MALI ITALIJAN PLES BLIŽNJI VZHOD NAVOJNA OKNICA JAP. DRŽAVNIK 100 m2 JTGR., IPOTUJOČI PEVEC DELNAMIZ.- TENIŠKE IGRE ALB. REKA GL.MESTO INDO- NEZIJE DEL POSODE GERM. OREL LAT. 6. SKLON POSEBNI DNEVI V RMKOIED. SKLEP SKLADBE RIŽEVO ŽGANJE ANTON INGOLIČ SESALEC IZ RAZVOJNO STARE SKUPINE FR. REKA, PRITOK RONE ZEVSOVA SESTRA DEŽELA NENA- SITNEŽ ČRNA ŽIVAL SNAGA PLAČILO PO NAKAZILU AALTO ALVAR VERGILOV JJP_______ MIRANDA DEL OBALE, KI SEGA V MORJE IGLAVEC OBER SESTAVINA ČA1 A MERA ČAPEK PARIŠKA MODNA HIŠA ALPINIST MAHKOTA BERITE DL D L ALUMINIJ Nagradna križanka Spet je pred vami nagradna skandinavska križanka, za katero upamo, da vam ne bo povzročala toliko preglavic kot tista, ki smo jo objavili pred mesecem dni. Reševalcem sporočamo, da bomo izžrebali 30 lepih nagrad, seveda če bodo njihovi odgovori pravilni. Re^ne križanke naj pošljejo v uredništvo Dolenjskega lista do četrtka, 10. januarja, da bodo prišle v poštev pri žrebanju. Na izžrebance čaka: 1. nagrada — 250 din 2. nagrada — 200 din 3. nagrada — 150 din 4. nagrada — 120 din 5. nagrada — 100 din 6. nagrada — 90 din 7. nagrada 80 din in 23 knjižnih daril. Reševalce prosimo, da upoštevajo: izrezana rešena križanka je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite na nasls^ DOLENJSKI LIST, 68001 NOVO MESTO, p. p. 33. V levi spodnji kot kuverte napišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite napisati natančen naslov, ki mora obvezno biti napisan na belem robu križanke! Lepe pozdrave vam pošilja in želi srečno 1974. leto vaš DOLENJSKI LIST NAMESTO OSEBNIH NOVOLETNIH VOŠČIL SVOJIM ZNANCEM, POSLOVNIM SODELAVCEM IN VSEM OSTALIM SO DAROVALI ZA „BOJ PROTI RAKU" # IZOLIRKA, tovarna izolacijskega materiala, Ljubljana, Ob železnici 18 Proizvodno in trgovsko podjetje „AGRARIA" — export-import Brežice SLOVENIJALES, Tovarna pohištva, Brežice SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE, Novo mesto ZIDAR ANTON, polaganje podov, Ljubljana, Na gmajni 16 KOLEKTIV ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA DOLENJSKI LIST UNIJA PAPIR SERVIS, Ljubljana, Pod ježami SKLAD ZA GRADNJO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA IN DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU S SVOJIMI SOUSTANOVITELJI SE VSEM DAROVALCEM ISKRENO ZAHVALJUJEJO IN ŽELE ZDRAVO 1974. LETO! SKLAD ZA GRADNJO DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI ONKOLOŠKEGA RAKU INŠTITUTA 61001 LJUBLJANA pp. 591 61105 LJUBLJANA pp. 17 Komenskega 4 Vrazov trg 4 J*” 322-862 tel.: 316-194 račun: 50101-678-49189 Žiro račun: 50101-740-45793 NOVOLETNI POPUST Do novega leta prodajamo vse: MOŠKE, ŽENSKE in OTROŠKE PLAŠČE z 10-ODST. NOVOLETNIM POPUSTOM m 9P Izkoristite priliko! (Deleieksiil** ČRNOMELJ m I PoienHM M»« I pred 20 leti Prihaja dedek Mraz ŠE NEKAJ DNI in dekek Mraz bo s svojim prihodom razveselil naše cicibane in pioniije. Društvo prijateljev mladine bo tudi letos poskrbelo, da bodo naši otroci praznovali svoj vsakoletni praznik čifti lepše. Dedek Mraz nam je sporočil, da se bo pripeljal z bogatim spremstvom v Novo mesto, kajpak če bo imel zadosti denarja. Zato tekmujmo, kdo bo najlepše okrasil okno izložbe in s tem dokazal, da mu lepa doživetja naših malčkov niso deveta briga. SEDAJ, KO JE časa več kot dovolj, ljudje veliko razpravljajo o elektriki, o gradnji vodovoda in celo o gradnji železnice. To je vsekakor prav, da se ljudje zanimajo in želijo imeti take stvari, toda ko človek hodi med raztresenimi vasicami, bi svetoval, naj bi si za prvo silo popravili vaška pota, ki so vse prej kot v ponos vaščanom. V SUHI KRAJINI v vasi Prevole gradi gradbeno podjetje Krka moderno šolsko poslopje, v katerem bodo imeli dovolj prostora učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije suhokra-jinskih vasi. Z delom bodo nadaljevali doUer jim bo vreme pustilo. GASILSKO DRUŠTVO v Črnomlju je 13. decembra slavilo pomemben dogodek. Dobilo je nov, z vsemi potrebnimi napra-vami-opremljen,gasilski avto. Na trgu so gasilci v uniformah in z godbo pričakali svoj tako želeni avto. Z novim avtom so gasilci Bele krajine veliko pridobili in bodo poslej še z večjo vnemo preprečevali in zatirali požare. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 25. decembra 1953) £ Zgodilo seje.Vl KOLEKTIVNI MARATON -Ker je čezmerno sedenje nezdravo tako za telo kot za duha, ki se rad poleni in postane birokratski je Zveza pekinške mladine organizirala kolektivni maraton. Vsako jutro se okoli 700.000 mladih, ki pri delu pretežno sedijo, zapodi po pekinških ulicah. Od novembra, ko so z novostjo začeli, do januarja bodo pretekli skoraj 13 X'00 kilometrov, kolikor znaša dolžina slovitega „dolgega pohoda“ iz kitajske revolucije. ZALEGA POŽREŠNA - Strokovnjaki iz 16 dežel so na zasedanju svetovne zdravstvene organizacije ugotovili, da je podgana eden največjih človekovih sovražnikov, saj prenaša okoli 35 raznih bolezni in imiči vsako leto samo v velikih skladiščih okoli 33 milijonov ton hrane. Podgan je na svetu toliko kot ljudi; za mačke pa so ugotovili, da so pogosto prijateljsko razpoložene do njih, ne pa sovražno. ALKOHOL IN FRANCOZI - Za Francoze je znano, da so veliki ljubitelji vin in drug^ alkoholnih pijač. Manj znano pa je, da jih ta njihova ljubezen stane vsako leto 30 000 človeških življenj. Vsem črnim številkam navkljub pa dobrodušni Francozi mu^no pijejo pijače, katerih so vajeni. OKUSNI ROCKEFELLER -Pred 12 leti je med raziskovanjem življenja primitivnih plemen v Nizozemski Novi Gvineji izginil mladi Michael Rockefeller. Sina newyor-škega guvernerja so proglasili za mrtvega, meneč, da je utonil. Pred kratkim pa je skupina nemških televizijskih snemalcev odkrila, da so ga požrli domačini. Za dve sveči, dva žepna noža in pet vžigalnikov so od njih odkupili lobanjo in nekaj kosti, za katere menijo, da so Rockefellerjeve. JAPONCI RASTEJO - Doslej so bili Japonci precej majhni po rasti, zdaj pa po statističnih podatkih ugotavljajo, da so v zadnjih letih vse višji. V primerjavi s svojimi vrstniki iz leta 1967 so 15-letni fantje višji za povprečno 8 cm, dekleta pa za 5 cm. Državljani velike gosp^arske sile ne morejo biti majhni. ŽEJA JE ŽEJA - Nekega avstrijskega vojaka je pograbila/izredno huda žeja, in ker ni imel pri roki drugega prevoznega sredstva, se je do najbližje gostilne popeljal kar s tankom. Spotoma je podrl dva semafora. Izlet n%, kozarček dobre kapljice ga je stal šest mesecev zapora. Z VESLI OKOLI SVETA - Trije Angleži, Derek King, Peter Bird in Carol Maystone, so se naveličali mirnega življenja in sklenili, da se od-, pravijo okoli sveta. Da pa bi bila zadeva bolj nenavadna, so se na 42 000 kilometrov dolgo pot odpravili z 12 metrov dolgim čolnom na vesla. Računajo, da bodo na poti tri leta. Prijetno vožnjo! PAPIRNATO POHIŠTVO -Neka praška tovarna je začela izdelovati pohištvo in posamezne elemente za opremo stanovanj kar iz papirja. Novi izdelki so zelo poceni in primerni predvsem za opremo otroških sob, ki jih je treba z leti pač spreminjati. Iz papirja izdeluje tovarna tudi zibelke in otroške vozičke. Blagor Cehom, ko jim ni treba za pohištvo odšteti tako velikih vsot! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Za novo leto je navada taka (Za novo leto) je navada voščiti si, pošiljati si posetnice. Komu to pač koristi? — Navadno je le neka vnanja šega, za kojo srce ve ali malo ali pa nič. Obrnimo si torej kako korist. Odkupujmo se s kronami, katere obračamo mesto v brezpotrebni trošek, raje za dobre namene, v korist društva Cirila in Metoda, za katoliški sklad, ali pa za oprostne listke v korist ubožnemu skladu. (Z današnjo tevilko) sklepamo letnik Dolenjskih Novic. Z zadoščenjem smemo reči, da se nismo trudili zastonj ; naše ljudstvo je jelo več čitati kakor poprej — in marsikateri uk je pal na rodovitna tla. Poglejmo le naše vinograde, poglejmo na vrtove in njive tu in tam; veliko zapazimo koristnega, česar prej ni bUo. Hvala gre v mnogej meri Dolenjskim Novicam pa gospodom, ki podučujejo v lijih naš mUi narod. I I Zdravilni sok V svetu je zadnje čase posebno iskan doslej skoro neznani sok rdeče pese. Naše babice so sicer vedele zanj kot domače zdravilo zoper vročico, toda veliko večjo zdravilnost pese so odkrili šele pred nekaj leti. Zdaj napovedujejo, da bo sok rdeče pese kmalu nepogrešljiv v vsakdanji prehrani otrok in odraslih. Rdeča pesa, najbolj razširjena na obalah Sredozemskega moija, je poceni rastlina, a polna zdra^nih lastnosti. V njej je obilo kalija, kalcija, fosforja, žvepla, joda, železa, bakra, pa tudi nekaj redkih, toda za skladen razvoj organizma važnih kovin. To sta zlasti cezij in rubidij. V soku rdeče pese so našli poleg og^iko^ hidratov, rastlin-^dh beljakovin in maščob še vitamin BI, B2, C in P. Prav siednji pa je zelo važen, kajti če ga organizmu primanjk*:-je, nastajajo krvne bolezni. Najpomembnejša pa so odkritja dr. A. Ferenczija, madžarskega zdravnika in raziskovalca, ki so takoj po objavi leta 1961 vzbudila no zanimanje. Ta znanstvenik je namreč v soku rdeče pese ugotovil antocian, obenem pa dokazal, da ta snov zavira razvoj rakastih obolenj in tumorjev. Ugotovil je, da je v rdečem bai^u pese veliko železa, ki obnavlja in aktivira rdeča krvna telesca, hemoglobin pa prinaša v rakasto celico kisik in s tem normalizira dihanje celic. To zadržuje divjo rast in napadeno tkivo dobi spet normalno sestavino. Ta lastnost rdeče pese je tuđi neposr^no zdraho zoper levkemijo, hkrati pa dragoceno zdravilo zoper pogodbe z rentgenskimi žarki in zoper posledice radioaktivnega sevanja. Ni čudno, da sc pitje soka rdeče pese širi v svetu z nepredvideno hitrostjo, dobimo pa ga lahko tudi že pri nas. MARKO OTRIN Dvojnika Mao Ce Tunga in Fi-del Castra na reklanuiih plakatih za liker Ramazzotti. Pota reklame Vsemogočna reklama ne izbira sredstev v italijanskih časopisih in na velikih plakatih po ulicah sta se pojavila Mao Ce Tung in Fidel Castro, oba prijetno nasmejana, s steklenico likerja Ramazzotti v rokah. Seveda pa bi se vsak, kdor bi mislil, da sta ta dva državnika velika ljubitelja likerja Ramazzotti, hudo zmotil. Gre le za reklamno akcijo, ki jo je pripravila italijanska reklamna agencija NCK. Toda to še ni bil konec. Mao Ce Tungu in Castru sta se kmalu pridružila Richard Nixon in britanska kraljica Elizabeta II., oba zelo navdušena pivca viskija Francis. Reklamna agencija iz Milana je namreč precej denarja zmetala v iskanje dvojnikov slavnih državnikov. S pomočjo ameriških in francoskih kolegov so jih našli, toda agencija NCK se je pričela razburjati, češ da ji milanska reklamna hiša 'krade idejo. Nastal je precej hud spor, ki se še ni potišal. Medtem pa kitajski, ameriški in kubanski voditelji pijejo alkoholne pijače, ki so jim jih porinili v roke domiselni možje reklame. Našli pa so se ljudje, ki so za“-čeh postavljati vprašanja, ali se spodobi početi take reči z državniki in ali ne bo prišlo do diplomatskih posegov in akcij. Na ta vprašanja avtorji reklame odgovarjajo, da nihče od dvojnikov ni kriv, če je komu podoben. Kriv res ni nihče ali pa so vsi skupaj, ker preveč podlegajo vsemogočni reklami, ki res ne gleda, koga ali kaj bo uporabila. Samo ^ gre, da se prodaja, pa čeprav z obrazi politikov. i (Star kruh) se napravi zopet svež in frišen ako se postavi v plehasti škatlji ali v dobro zaprtem ilovnatem loncu v vrelo vodo. Kruh postane popolnoma svež, kakor bi bil ravno frišen, naj si bode tudi mesec dni star. (V Parizu) je umrla nedavno za lakoto 76 letna beračica, Id je zapustila 2000 frankov v zlatu in 700 frankov v srebru. (Obilne skušnje) so dokazale do dobrega, da zeleno požlahtnjenje, kateremu sledi zagrubanje požlahtnjenih ameriških trt na stalnem mestu v vinogradu ne vstreza povsem — ni pravo. Pokazalo se je namreč, da se po tej poti doseže šele čez več let zadosti gost cepljen vinograd. Pokazalo pa se je tudi, da grubanje dosti stane. (iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1893) Staro za novo Ravno včeraj sem po dolgih letih srečal Gašperjevega Petra, ki si že šesti križ nalaga na svoja pleča. „Kaj bo dobrega? ‘‘ sem ga po stari navadi povprašal. „/, kaj? Nič, “ mi je naveličano odgovoril in puhnil dim proti stropu. „Kako nič? Morda ti gre predobro, vsaj na zunaj sije zdravje iz tvojega obličja,*' sem ga skušal razveseliti in pripraviti do pogovora. „Kaj mi če ljubo zdravje, ko imam težave z ženo. Meša se ji. “ „Ta je pa lepa! Menda ne boš trdil, da je bila neumna že takrat, ko si jo jemal za ženo, ka-li? “ „Pravzaprav je. taka šele zadnje čase. Vsako noč vidi ali sliši nekaj, česar nihče drugi. Eno noč ji smrdi, dru-go pot pravi, da šumi in poka po hiši, in še marsikaj si izmisli. “ Tedaj se je pripodila izza duri njegova žena, menda je za njimi prisluškovala, pa napadla moža: „Nesramnež stari! Take laži torej tvezeš o meni, ti, ničvredna baraba! V _________________________________ Misliš, da ne vem, kako ponoči žgeš dlako, da mi smrdi in mi z ropotanjem ne daš pokoja? Še zdravnika si klical, da bi me spravil v bolnico za neumne. Ne boš me,. da veš! Jaz sem zdrava. Le tebi se meša, če že hočeš vedeti. Meniš, da nisem opazila, kako zalezuješ sosedovo deklino in ji ponujaš dobrot? Prilizuješ se ji, name pa vpiješ, da ti kuham neokusne jedi. Ne dam se! Ne dovolim, da bi se ona ali katera druga valjala po moji postelji in uživala sadove mojih rok in žuljev! O, vem, da si se me naveličal, zdaj, ko sem stara in zgarana, vendar ne dovolim, da bi me zamenjal kot pratiko ali koledar ob novem letu. Trideset let že garam pri tej hiši, vse otroke sem spravila h kruhu, na, zdaj pa takole... “ Zajokala je. Mož je molčal in stisnil glavo med ramena, pa tudi meni ni bilo več do pomenka s takim, ki hoče menjati žene kot koledarje. MARTIN KRPAN Sultanov harem odprt Turisti v prostorih, kjer so živele odaliske Pri sami besedi „harem“ se razživi človekova domišljija, sai mu pričara pred oči bajno le;i,g odaliske, počivajoče na živopi-sanih blazinah, napol gole, ovešene z dragulji neprecenljive vrednosti... Vsak, kdor potuje v Orient, si želi videti tudi notranjost harema. Tega se prav dobro zavedajo v Carigradu, zato so za turiste odprli sultanovo palačo, Iger je imel prostore tudi Veliki harem, v katerem so stoletja skrite pred svetom samevale številne rnlade ženske, ki so jih sul-, Topkapi seraj v Carigradu, Iger je bil nastanjen sultanov harem. tanu prodali trgovci z belim blagom ali poklonili njegovi velikaši. Potem ko so leta 1909 v Turčiji gagali mladoturki in' ukinili hareme, je harem dolgo ostal prazen in skozi njegova zaklenjena vrata‘ni prodrla nobena njegovih skrivnosti. Toda turizem je odprl tudi težka bronasta vrata harema in zdaj si vsak turist za dva franka lahke ogleda prostore, kjer je sultan živel s svojimi lepimi odali-skami, ki so vse življenje živele za trenutek, ko jih je veliki vladar izbral, da so mu sladile tople orientalske noči, pogostokrat tudi samo enkrat. Sultanov harem ima približno tristo prostorov različnih velikosti; manjše in večje sobe, dvorane, velike kopalnice, predsobe in prehode, vse zgrajeno v različnih obdobjih, čemur ustreza tudi stil prostorov. T ška republika je izdala že 10 milijonov turških lir za popravilo enega dela velikega harema. Upajo, da se jim bo strošek km^u povrnil, saj radovednih turistov ne manjka. In kdo bi si ne želel vstopiti v prostore, kamor ni smela stopiti druga moška noga kot samo sultanova? d' 4. Ljubek zaselek je stal pod ^ tus** je pisalo na tabli pred zaselk< „Tak, tukaj smo!“ seje slednji' ku. „Kakšnih dva tisoč let prezg Pomeni jim vsakdanji kruh, varnost, načrti prebivalcev so povezani z razvojem njihovega obrata. Pa ne le na Suhorju, tudi v krajih v sosednji hrvatski občini Ozalj, odkoder se ljudje zaposlujejo na Suhorju, upajo in živijo za obrat „IMV". Vodja Izmene Jelen Bernard, vodja obrata Ivan Šušteršič in tehnolog Mirko štajcer med razgovorom v obratu na Suhorju v - ‘ - ''^ -- . '-■' 'a ' ' ' ' y is ' S* 'j-.'-'■"’ ' li««a»:ž tv*.fAl Kdo bi si mislil, da bo v mirenski tovarni opreme letos za 100 milijonov realizacije! Lani jo je bilo za 75 milijonov, omenjeno številko pa bodo letos zanesljivo dosegli. 14. novembra so se delavci na zboru odločili za TOZD. Že sedaj je 70 odst. zmogljivosti usmerjenih v izdelavo delov za avtomobilsko industrijo in prikolice, nekdanji prvenstveni izdelek, šivalni stroji, so le še vzporedni'proizvodi. Predvidena nova naložba 7,50 milijonov dinarjev za opremo, s katero naj bi izdelovali notranje avtomobilske obloge, naj bi vrgla na dan 900 takih oblog za francoski Renault, 100 pa naj bi jih ostalo za domače dnevne potrebe. Francozi že komaj čakajo na prve kose. Tudi za elemente iz plastike je predvidena naložba 3,50 milijona dinarjev. Predvidevajo nadalje šivanje predšotorov za stano- Pri obdelovalnem stroju v obratu na Mirni vanjske prikolice; tudi za to je treba vložiti okrog 300.000 dinarjev v opremo. Samo v tem oddelku bo dobilo kruh 50 novih delavk. Za razširitev proizvodnega programa v kovinskem oddelku še niso narejeni vsi izračuni, v glavnem tu ne bo treba zaposlovati nove delovne sile. Nasploh je proizvodni program pester: šivajo zavese in ostalo tekstilno opremo za priznane stanovanjske prikolice in sedeže za avtomobile in dostavna vozila. Uteklo se je že izdelovanje' kabelskih snopov za avtomobilsko elektriko. Ravno tako že teče izdelava raznih vrst profilov iz plastničnih mas in kovinske galanterije. Ostaja tudi še izdelava lesenih elementov za avtomobile in prikolice. Po številu zaposlenih spada tovarna na Mirni med najštevilnejše kolektive v trebanjski občini. Sedaj dela v petih oddelkih 340 delavcev, večinoma z območja krajevnih skupnosti Mirna in Šentruperta, nekaj tudi iz Mokronoga in celo sevni- Pod spretnimi prsti mirenskih delavk nastajajo tudi zavese za stanovanjske prikolice (na sliki). Ravno v šivalnici bo po novih načrtih še veliko novega, kar omogoča sodelovanje med IMV in Renaultom. ške občine. V tovarni ne poznajo bega delavcev. Povprečje osebnih dohodkov v preteklih letošnjih 11 mesecih se namreč giblje okrog dveh tisočakov. Čeprav segajo začetki obrata že skoraj dve desetletji nazaj (pri- hodnje leto bodo slavili 20-let-nicol), gre po sestavi za mlad kolektiv. Letos so se lahko lotili tudi vprašanja stanovanj zaposlenih. 21 delavcev je dobilo prva posojila, kjer so bili odločilni v glavnem socialni kriterji. Letos so pridobili tudi sodobno kuhinjo, kar omogoča tople obroke za popoldansko izmeno. Zastavljeni načrti za naložbe v dodatno opremo bodo še izboljšali počutje delavcev. 1. ' d wmm „Nismo se ušteli, ko smo šli k IMV," pravijo v šentjernejskem „Podgorju", ki je ena od temeljnih organizacij združenega dela ru>vomeške IMV Tam, kjer so se še včeraj potili ljudje in živina, vprežena v plug ali z gnojem naložen voz, sredi kot miza ravnega Šentjer-nejskega polja, so danes prostrani hmeljevi nasadi in med njimi ob cesti, za dober lučaj od Šentjerneja, tovarna, v kateri 130 ljudi izdela mesečno po 25.(X)0 m2 lesenih ploskovnih elementov za prikolice novomeške IMV. Smo torej v eni številnih temeljnih organizacij združenega dela IMV, v tovarni Podgorje. Kako drugače je zdaj kot pred nekaj leti, ko se je samostojno mizarsko podjetje s tem imenom stiskalo in bolj hiralo, kot živelo, v neprimernih prostorih sredi Šentjerneja! „MORALI SMO IZ NASELJA" Jože Gabrič, vodja tovarne Podgorje, se spominja: „V podjetje sem prišel leta 1952 in sem nedvomno eden prvih, ki so začeli delati v takrat ustanovljenem mizarstvu. Delali smo, hoteli vsako leto več in boljše, preurejali in tuhtali, a na zeleno vejo nikakor nismo mogli priti. Leta 1959 smo začeli načrtovati temeljito preureditev delov- nih prostorov. Načrt je ostal na papirju, ker nismo zmogli potrebnega denarja. Osem let kasneje je prišla odločitev, da ne bomo več zabijali denarja v stare prostore, ^mpak da nas lahko rešijo samo novi na povsem novi lokaciji. Hoteli smo prostor, na katerem bi se neovirano širili. Iz kraja smo morali že zaradi hrupa in nenehnih pri- tožb krajanov, da jim onesnažujemo okolje. Občinsko skupščino smo prosili za lokacijo zahodno od Iskre, le-ta pa nam jo je izpodbila, češ da bi z lesnim prahom in žagovino preveč onesnažili njihovo proizvodnjo. Naposled smo se znašli tu sredi hmeljišč. Naposled, pravim, ker smo šele po dveletnem postopku dobili zemljo za novo gradnjo. Tako smo si lahko nove proizvodne prostore začeli postavljati šele jeseni 1969. Takratni gospodarski in drugi predpisi nam niso bili naklonjeni. Samoupravni organi so po temeljiti analizi ugotovili, da bomo svoje načrte lahko uresničili le, če se bomo naslonili na koga, ki bi nas mogel in bil pripravljen podpreti. Takega integracijskega partnerja smo našli v IMV, ki smo se ji priključili februarja 1971. Nismo se ušteli: v okviru te velike delovne organizacije smo uresničili vse, kar smo pričakovali." Gabrič pravi, da je nadaljnji razvoj Podgorja odvisen od razvoja proizvodnje pri^ešno so posredovali v požaru, tako da je kozolec le delno pogorel. Kaže, da so ogenj povzročili otroci, ki so preizkuš^ rakete za novoletno jelko. SAJE SO SE VNELE - 21. decembra zjutraj je nenadoma izbruhnil požar v kuhinji Petrine Rifelj na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Ogenj je uničil precej opreme in se je razširil iz dimnika, kjer so se vnele saje, ^ LESTENCA JE SNEL - V noči na 2 L december je iz restavracije na Loki nekdo ukradel dva ročno izdelana kroparska lestenca. KARLOVCAN RAZGRAJAL -,21. decembra zvečer so metliški miličniki pridržali Seida Skaliča iz Karlovca, ker je vinjen v hotelu Bela krajina razgrajal in razbijal kozarce. Zagovarjati se bo moral še pred sodnikom za prekrške. TAT V KANTINI - V noči na 22. december je bilo vlomljeno v kantino vojašnice v Bršlinu. Neznanec je skozi streho zlezel v skladišče in vzel cigarete in nekaj steklenic vina, prebrskal pa je tudi kuhinjo. Škodo cenijo na I.OOO din. srečam pri delu, ne dosegajo norm, s svojim vedenjem motijo druge in konec koncev kvarijo ugled vsemu podjetju. Alkoholizem torej ni samo stvar posameznika in prizadete družine. Kako obravnavajo ta problem v delovnih organizacijah? BOJAN CIMERMAN, varnostni tehnik v tovarni BETI, Metlika: Prva stvar je poostriti kontrolo nad delavci, ki so podvrženi pijači. Skušajmo jim pomagati, jih prepričati, da bi se zdravUi. Potrebno bi bilo alkoholike premestiti na tako delovno mesto, kjer ne bi bili izpostavljeni nevarnostim zaradi slabšega reagiranja. Vsekakor vinjen človek ne sodi k stroju. Ugotavljamo, da je alkoholizma v Beli krajini precej in morali se bomo proti njemu resneje borit L MAJDA TRPINC, referentka za delovna razmerja v KOVINARSKI, Krško: - Pred naraščanjem alkoholizma v delovnih organizacijah ne moremo več zapirati oči. V podjetjili bi morali takim'ljudem bolj pomagati z nasveti, po drugi strani pa ukrepati, če lepa beseda ne zaleže, Pri nas imamo glede t^a dokaj ostra pravila. Kdor enkrat neopravičeno izostane z dela, je že obravnavan pred disciplinsko komisijo, lahko pa se tudi zgodi, da je ob službo. IDA TAVČAR, referentka pri podjetju VODOVOD, Novo mesto: - Kjer imajo delavci terensko delo, kot na primer v našem kolektivu, so še posebej izpostavljeni nevarnosti, da čezmerno pijejo. Kljub temu v našem kolektivu nimamo več alkoholi-kqv. Imeli smo take ljudi, vendar so nekateri sami šli stran, nekaj pa smo jih prepričali, da so se zdravili. Ugotavljamo, da je bilo zdravljenje uspešno R.B. Takrat bi mislil, ko je vzel Osem strank je ogoljufal črnomaljski poštar, razen tega pa še ponaredil listine • Konec te zgodbe se je odigral pred sodiščem Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je decembra zagovaijal 254etni Anton (kahek iz Rožanca, ker je kot poštar na črnomaljski pošti poneveijal denar in listine. nje vedenje m nekaznovanost, zato so mu za prvi greh izrekli milejšo ,J[mel sem velike stroške z mo^-dom in družba me je zapeljala,* se ie na razpravi, ki ji je predsedovala Magda Rous, mladenič skušal opravičiti, Sodišče sicer upošteva mladostno nepreiriišljenost, ni pa to opravičilo, zato je bil Grahek spoznan za loivega. Ugotovljeno in dokazano je, da je obtoženi kot poštar na črnomaljski Eošti raznašal denar. Štirim Stranam bi moral vročiti po pošti nakazan denar, a ga je zadržal zase. Te je podpisal, kot ^ so denar dobili. Razen t^a je od štirih gozdnih delavcev iz Planine vzel denar, ki so ga namenili svojcem v Bosni, jim izdal potrdila, češ da je pošta denar nakazala, to^ denar je bil v Grahkovem žepu. Skupno je nepošteni poštar vzel tujim ljudem 14.276 din. Oškodovanci so dobili denar od pošte vrnjen, enemu pa je Grahek plačal že sam. Senat je pri odmeri kazni upošteval predvsem mladeničevo doseda- NOREC ZA VOLANOM Take nesreče, kot se je zgodila 18, decembra popoldne v Črnomlju, ne pomnijo. Domačin Miha Verbe-tič je namreč z avtom vozil po Ulici 21. oktobra kot bi ponorel. Najprej je zadel Ivanko Pezdirc z njenim enoletnim sinčkom, ki sta da ob desnem robu ceste. Oba sta padla na pokrov. Po nekaj metrih vožnje je kazen, kot bi jo dobil sicer: obsojen je bil na 1 leto in 2 meseca zapora, razen tega pa bo moral pošti vrniti, za kolikor jo je oškodoval. Sodba še ni pravnomočna. Kot je bilo videti na sodišču, je Grahek zdaj skesan, zato je upati, da bo izrečena kazen zalegla. zletel s pokrova najprej otrok, mati E a je ostala na avtu ^ pri vožnji čez rižišče, dokler ni avto trčil v robnik. Verbetič se je nato zaletel še v osebni avto Dušana Kravosa iz Ljubljane, nato pa še v tricikl Antona Bucika iz Mihelje vasi. Ponoreli avto je nato zdrknil % dalje in ob trčenju v betonski zid obstal pred prosvetnim domom. Pri teh nesrečan so bili poškodovani Pezdirčeva in njen otrok ter voznik Verbetič. Vse tri so odpeljali v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 15.000 din. Sumi^, da je bil Verbetič vinjen, sicer si je težko razlagati tako vrato-lomje za volanom m toliko trkov na eni cesti. MRTVO so NAŠLI 22. decembra so v Cužni vasi našli ležati v bližini domače hiše na tleh že nutvo SSrletno Jožefo Drgan. Kot so ugotovili, je tam ležala že dan ali dva. Preiskava o vzroku nenadne smrti še teče. BROD: TOVORNJAKA TRCI-LA - Ko je 20. decembra dopoldne Alojz Verhivec iz Trebnjega s tovornjakom pripeljal skozi Irčo vas, mu je naproti pripeljal drug tovornjak z^rebške registracije. Med srečanjem je Za^ebčan zavrl, ker pa zavore niso prijele, sta tovornjaka trčila. Škode je kar za 9.000 din. KRONOVO: ZAPEUALA V LEVO - Danijel Nagelj iz Smolenje vasi je 20. decembra dopoldne vozil avto od Smaijete proti Novemu mestu. Na nadvozu pri Kronovem mu je pripeljala naproti Milena Je-r^ iz Družinske vasL Med srečanjem je Jerakova zapeljala v levo in trčila v Nagljev avto. Voznik Nagelj se je pri tem laže poškodoval, gmotna škoda pa znaša 8.000 din. LESNICA: prepozno STA UKREPALA - 20. decembra popoldne je koprski avtomobilist s preizkusno tablico vozil proti Zagrebu, v Lešnici pa prehiteval tovornjak ravno takrat, ko je naproti pripeljal osebni avto Jože Hren iz Novega mesta. Voznika sta sicer zavrla, vendar prepozno in sta trčila. Hrenov sopotniK Sandi Konček iz Uršnih sel se je pri trčenju poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico. Škode je za 11.000 din. PRECNA: obstal NA LEDU -Ko je 18, decembra Stanko Kapš iz Prečne pripeljal avto do klanca nad pokopališčem, je zapeljal na poledenelo cesto in ustavil. Avto je zaneslo na sredo, prav tako pa je zaneslo avtobus, ki ga je z nasprotne smeri pripeljal CirB Kupm, Avtobus je z zadnjim delom zadel Kapšev avto, s prednjim pa trčil v nasip, Skoda znaša 7.000 din, ČRNOMELJ: MOPEDIST V HiSO - 19. decembra zvečer je Emin Garič iz Okljuka vozil ner^-striran moped po Kolodvorski cesti. Na spolzkem cestišču ga je zaneslo in je trčil v vogal hiše št. 18, padel in obležal na tleh. S pretresom možganov so ga odpeljali v bolnišnico. MOKRO POLJE: LED JE BIL KRIV - Ko je 21. decembra Stanko Šinkovec z Mokrega polja z avtom vozil proti mestu, je v ovinkih pri pralnici peska avto začelo zana^ti na poledeneli cestL Najprej ga je zasukalo, potem se je prevrnil in obstal na strehL Nekaj odrgnin sta dobili sopotnici Terezija Zorko in Ana Šinkovec iz DoL Mokrega polja. Skoda znaša S.OOO din. Za rešetke! Vlomilcema, ki sta iz zadružne trgovine na Suhoiju odnesla železno blagajno, so pred kratkim sodili na okrožnem sodišču, Rom Slavko Barešič, ki je po poroki spremenil priimek in sć piše zdaj tako, ter Marjan Hudorovac, oba brezdelneža in doma iz zloglasne^ ciganskega taborišča „Pri štirih rokah“, sta se 5.«avgusta letos šla Arsena Lupina. Ker sta imela že prej za seboj nekaj vlomilskih akcij, sta se čutila dovolj izkušena še za večji podvig. Tako- sta se lotfla zadružne trgovine na Suhorju. Barešič je prišel v poslopje skozi podstrešno okno, odprl pajdašu vrata, nato sta skupaj nagrabila precej blaga, predvsem takega, ki Romom manjka: hrane, cigaret in obla- čil. Mladoletna prijateljica ju je čakala v bližini in prevzela bl^o, medtem pa sta se vlomilca vrnila v lokal še po blagajno. Ker je bila pretežka, da bi jo nesla, sta jo valila v dolino. Tam so jo s sekiro razbili in prišli do dobrega plena. Kar 17.000 din,se jim je prismejalo ... Ne za dolgo! Po nekaj dneh so na veliko Kupovali po trgovinah, zraven pa popivali in kvartali za vsote, s katerimi bi še v Monte Carlu lahko začeli igro. Ravno pri takem opravilu so jih zasačili in priprli. Ker sta oba Roma stara znanca sodišč, je okrožno sodišče izreklo ostrejšo kazen. Barešič bo 2 leti in 4 mesece v strogem zaporu, Marjan Hudorovac pa je dobil 3 leta strogega zapora. Do pravnomočnosti sodbe bosta ostala na varnem za rešetkami. Nekdanjo prodajalno Pod lipo v Črnomlju so preuredili v moderno samopostrežbo dolenjka TOZD V DOLENJKI V trgovskem podjetju DOLENJKA so ustanovili dve TOZD. Možnost za ustanovitev novih TOZD. Samoupravni sporazum o združitvi so že sprejeli. Še naprej največje trgovsko podjetje na Dolenjskem. Kolektiv trgovskega podjetja na debelo in drobno DOLENJKA se je odločil za ustanovitev dveh TOZD. Čeprav»so pripravili predlog za štiri TOZD, so se zaradi ekonomskih pokazoval-cev odločili za dve. K odločitvi za dve TOZD jih je vodila teritorialna zaokroženost delovanja. TOZD ENGROS-DETAJL sestavljajo vse prodajalne na območju občin Novo mesto in Trebnje ter skladišče, TOZD DETAJL ČRNOMELJ pa sestavljajo prodajalne na območju občine Črnomelj, Tak predlog so podprle tudi vse politične organizacije v podjetju, Z razvojem Dolenjkine trgovske mreže v občini Trebnje bodo že v bližnji prihodnosti dani pogoji za ustanovitev TOZD. Dolenjka ima v tej občini že 11 manjših prodajaln, pripravljajo pa gradnjo velike blagovnice. S sporazumom so se kolekti- vi TOZD odločili, da bodo združevali sredstva za nadaljnji razvoj trgovine na Dolenjskem in^v Beli krajini ter za širitev podjetja kot celote po programu, ki ga je kolektiv sprejel. Hkrati pa je z organiziranjem TOZD močno okrepljeno delavsko samoupravljanje. Poslej bo v organih samoupravljanja tretjina vseh zaposlenih, medtem ko je bilo doslej v teh organih le desetina kolektiva. Obe TOZD sta v okviru podjetja ustanovili delovno skupnost skupnih služb, ki bo opravljala vse naloge, ki so pomembne in koristne za celoten kolektiv. Letos je kolektiv trgovskega podjetja DOLENJKA povečal obseg poslovanja za 23 odstotkov, kar je v skladu s porastom trgovine v republiki ter doseženo pri enakih zmogljivostih kot leto prej. Letos je DOLENJKA v sodelovanju z DOMINVESTOM preuredila prodajalno MANUFAKTURA na Glavnem trgu v Novem mestu, preuredila nekdanjo prodajalno „Pod lipo" v Črnomlju v moderno samopostrežno trgovino in na novo odprla novo prodajalno na Malem Slatniku, ki je hkrati pomembna pridobitev za prebivalce okoliških vasi. Program razvoja podjetja predvideva že v letu 1974 na novo odprtih nad 3600 kvadrat nih metrov prodajnih in skladi ščnih prostorov. Najpomembnejše naložbe so: samopostrežna trgovina v Šentjerneju, preureditev nekdanje pekarne na Glavnem trgu v sodobno prodajalno, nova blagovnica v Trebnjem, samopostrežna trgovina v Kanižarici in blagovnica v Litiji, ki jo bodo zgradili v sodelovanju s Centromerkurjem iz Ljubljane, Naštete naložbe bodo financirali iz lastnih skladov in s krediti. Predvidevajo, da se bo promet potem, ko bodo začele poslovati nove prodajalne, povečal za več kot 30 odst. Tako bo DOLENJKI še naprej zagotovljeno vodilno mesto med trgovskimi podjetji na Dolenjskem. Kolektiv trgovskega podjetja DOLENJKA čestita prebivalcem Dolenjske /in Bele krajine za novo leto 1974 in jih vabi k nakupu! Nova prodajalna na Malem Slatniku je velikega pomena za prebivalce okoliikih vati ČETRTKOV INTERVJU \ Selitev s skupnimi močmi Jože Suhadolnik: »Tudi kultura naj bi združevala denar za stanovanjsko gradnjo!« Na vprašanje Borisa Savnika, predsednika ZKPO in izvršnega odbora kulturne skupnosti, kaj je z izselitvijo stanovalcev iz kulturnih ustanov, je Jože Suhadolnik, načelnik oddelka za uprav-nopravne zadeve pri občinski skupščini, odgovoril: „Stavba, v kateri so kino Krka, Zavod za kulturo, ZKPO, kulturna skupnost, dramska knjižnica, torej same kulturne stvari, bi morala biti v celoti namenjena kulturi. Morebiti bi v njej ostalo le stanovanje za hišnika, druge stranke, ki nimajo Jože Suhadolnik nobenih opravkov z upravljanjem in vzdrževanjem, pa bi morale ven. Že pred leti smo pripravili rešitev za preureditev dveh stanovanj v manjšo dvorano in druge pomožne prostore za potrebe zavoda. Kasneje je tekla beseda o tem, da bi stanovanje s teraso preuredili za lokalno radijsko postajo. “ O selitvi treh strank (družin) iz prostorov Zavoda za kulturno dejavnost so se letos podrobneje pogorovili. „Kaže, da bo Zupančeva družina lahko Šla ven prihodnje leto, družini Marin- ček in Tratar pa naj bi bUi izseljeni v kombinaciji občina - borci - upokojenci. Izselitev je potrebna tudi zato, ker so stanovanja v poslovni stavbi, “ je poudaril Suhadolnik in pristavil, da je pričakovati razumevanje tako komisije za borce kot društva upokojencev, saj bo problem rešljiv le s skupnimi močmi. „Menim, da bi morala kulturna skupnost naročiti načrt za preureditev teh prostorov, oceniti stroške in zagotoviti svoj prispevek v denarnem načrtu za leto 1974.“ „Kaj pa drugi zavodi oz. ustanove, ki imajo stranke? “ „Iz drugih ustanov smo v preteklih letih že izselili nekaj družin. Kot je znano, sta v študijski knjižnici in muzeju še dve družini. Občinski organi so pripravljeni to reševati, vendar bi morale pri tem sodelovati tudi delovne organizacije s področja kulture. Gre za to, da bi tudi le-te začele združevati za stanovanjsko gradnjo namenjen denar in se potegovale pri DBH za posojila “ „ Vaše vprašanje? “ „Znano mi je, da organi solidarnostnega sklada in iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti marljivo delajo pri reševanju vprašanj s področja stanovanjske graditve in stanovanjskega gospodarstva sploh. Hkrati večkrat slišim, da ljudje še vse premalo vedo o tem. Zato bi želel, da bi Marjan Močivnik kot predsednik skupščine solidarnostnega stanovanjskega sklada kaj več povedal o dosedanjem delu. “ L ZORAN S Novomeški proizvodni organizaciji Ela in Iskra, tovarna usmernikov, bosta poslovno leto 1974 začeli pod skupno streho. Tako sta se 19. decembra odločila oba kolektiva na borih delovnih ljudi v kinu Kika. Pomembnega dogodka so se udeležili predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij in Združenega podjetja Iskra. Po številu približno enaka kolektiva sta združitev izglasovala soglasno,'enotno sta se izrekla tudi za to, da bosta Ela in tovarna usmernikov temeljni organizaciji združenega dela. Letos bosta skupaj ustvarila okoli 60 milijonov din celotnega dohodka. Čez pet let naj bi TOZD to-. varna usmernikov z 245 zaposlenimi dosegla 72 milijonov dinarjev vredno proizvodnjo, TOZD Ela pa v enakem času nekaj nad 65 milijonov s 321 zaposlenimi. Organizaciji bosta v glavnem na- NOVO MESTO: V ZK 60 VOJAKOV V enoti podpolkovnika Radet? Petroviča v Novem mestu so sprejeli po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ v Zvezo komunistov okoli 60 novih članov. Sekretar vojaškega partijskega komiteja v tej enoti Djuro Jovandić pravi, da so v ZK sprejeli največ vojakov, ki so iz delavskih družin. »Ne« za razpis direktorja TOZD Vzdrževanje in gradnje v novomeškem Cestnem podjetju za to, da opravlja inž. Mirko Strmšek direktorsko dolžnost do konca mandata Sele odločne besede predsednika občinskega sindikalnega sveta Vinka Bambiča, češ da zbor delovnih ljudi ni noben cirkus, in besede 2ike Maksimoviča, člana osnovne organizacije ZK v novomeškem Cestnem podjetju, ki je zbranim na zboru delovnih ljudi omenjenega podjetja — TOZD Vzdrževanje in gradnje zadnji četrtek v Novem mestu jasno povedal, da bodo zapustili zbor vsi komunisti, če zbrani ne bodo dovolili prisostvovati zboru sekretarju 00 ZK Alojzu Fincu, so zbrane „streznile** in zbor je lahko začel delati. Zbor delavcev je nato soglasno sprejel statutarni sklep, ki bo veljal do sprejetja statuta novomeškega Cestnega podjetja. Sprejeli so tudi pravilnik o volitvah v organe upravljanja podjetja in TOZD. Predlog omenjenega pravilnika so delno spremenili. Med dopolnitvami so zapisali tudi to, da sindikalna organizacija mora sodelovati pri pripravi volitev, medtem ko je osnutek omenjenega pravilnika to samo dopuščal. Na zboru so sprejeli tudi samoupravni sporazum o določitvi meril o določitvi sredstev in virov med obema TOZD v Cestnem podjetju. IZREDNA PRIZNANJA OF Dvanjast izrednih priznanj OF je sklenila podeliti občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu zaslužnim družbeno-političnim dclavcem. Dobijo jih: Anton Kumer z Daljnjega vrha, Viktor Koncilja z Dvora, Alojzija Jordan iz Velike Bučne vasi, Stanislav Hribar iz No-' v^a mesta, Ivan Vrbinc iz Novega '■ mesta, Jože Andoljšek iz Smolenje vasi, Ivanka Potočar (por. Jaketič) s Trške gore, Slavka Koželj iz Novega mesta, Božidar Šteh iz H ruševca, Jože Turk iz Dolnje Straže, Dominik Bratož (st.) iz Nov^a mesta in Ivan Jarc iz Prečne. Izvedli pa so tudi volitve 'v organe upravljanja TOZD. Večina, soglasno 'pa ne, se je na zboru odločila, da sedanjemu direktorju inž. Mirku Strmcu podaljšajo opravljanje njegovih funkcij do izteka njegovega mandata, ki ga bo konec čez dve leti in pol. Tisti, ki so bili proti temu, so menili, naj bi podjetje sedaj, ko se je na novo konstituiralo, mesto direktorja razpisalo. Ob koncu so pregledali še rezultate poslovanja do konca novembra letos in ugotovili, da so v tem času presegli celoletni načrt za okrog pet tisočakov dinarjev. Sklenili so, da bodo nerazporejeni del ostanka dohodka — 800.000 din - razdelili kot dobiček. e. PODOBNIK O statutu in volitvah Občinska konferenca SZDL v Novem mestu dala v javno razpravo tudi vsebinsko zasnovo DL Občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu je na sobotni seji med drugim dala v javno razpravo osnutek statuta občine in vsebinske zasnove Dolenjskega lista, sprejela načrt volilnih priprav za leto 1974 in izvolila za novega predsednika Uroša Dulaga. Javna razprava o osnutku občinskega statuta bo končana 28. febru- 150.000 DIN ZA OTROKE Za 150.000 din otroških „doklad" je So pred kratkim v kmečke družine v novomeški občini. To je nakazilo za letošnje drugo poUetje. V novomeški občini dobiva doklade 525 kmečkih otrok. NOVOMEŠKA TRIBUNA aija. Posebno pozornost bodo posvetili zlasti delegatskemu sistemu, ki ga osnutek obdeluje. Predsednik občinske skupščine in predsednik občinske statutarne komisije Avgust Avbar je poročal, da sta osnutek pripravUi dve podkomisiji. Dejal je, da so vanj zapisali nekatere stvari (oblike financiranja z družbenim dogovarjanjem oz. sporazimie-vanjem, planiranje itd.), ki jih do zdaj znani besedili republiške in zvezen ustave ne načenjata podrobneje. 'Načrt za prvo fazo volilnih priprav je obse^n. Predvideva, da morajo krajevne organizacije SZDL v krajevnih skupnostih in sindikalne organizacije v TOZD do 10. januarja ustanoviti koordinacijske odbore za volitve. Evidentiranje možnih kandidatov za člane delegacij TOZD in krajevnih skupnosti se bo nadaljevalo. Do zdaj so v novomeški občini evidentirali 276 IjudL ki bi lahko prejeli te dolžnosti. Člani občinske konference SZDL so menili, da bi bilo potrebno med pripravami na volitve obravnavati tudi uresničevanje prejšnjega volilnega programa. daljevali sedanjo proizvodnjo, saj .ocenjujejo, da imata perspektivne programe: Iskra prodam usmernikov oziroma napajalnih naprav, Ela pa program tako imenovanih elektro spojev. Z združitvijo Ele in Iskre nastaja močna proizvodnja organizacija, ki bo lahko precej vplivala tudi na nadaljnji razvoj dolenjske regije. ^ skupnimi službami bodo podovne stroške znatno zmanjšali, vendar to ne bo edina prednost integracije. Računajo, da se bo pod skupno streho povečala poslovna okretnost, da bo laže prodreti na trg in se vključiti tudi v mednarodno delitev dela. Kot je poudaril direktor tovarne usmer- Novo mesto: Pomoč v stiski Denar, ki ga vsak mesec dobivajo po pošti socialni podpiranci, komaj zadošča za kritje nujnih življenjskih stroškov in niti pribUžno ne pomeni ugodja. Socialna služba je ugotovila, daje potrebno najbolj ogroženim še nekaj primakniti. Tako so od 135 stalnih podpirancev v novomeški občini po reviziji zvišali družbeno pomoč kar 90. Ostarele, onemogle in ne-premožne občane so v krajevnih skupnostih in organizacijah RK sklenili za novo leto obiskati in obdariti. Aktivisti že več dni zbirajo po delovnih organizacijah denar za obdaritve, znaten del pa je že prispeval Center za socialno delo. Obiskali bodo nekaj tisoč ljudi. Vsem rednim podpirancem bodo za novoletne praznike poslali tudi enkratno denarno pomoč v višini njihove stalne podpore. Na spisku takih, ki bodo deležni enkratne pomoči, je tudi več družin 'yi posameznikov (družine s številnimi otroki, družine alkoholikov itd.). Pomoč bo znašala 300 do 600 din. ^ v PRAZNIČNE IZLOŽBE Večina novomeških trgovin si je že nadela novoletni praznični videz. Kot smo že navajeni: razni izdelki iz stiropoija, zlati in srebrni trakovi ipd. (povečini „made in J£^an“). Edina izjema so Mercatorjeve trgovine, kjer se že nekaj časa z aranžira-njem trgovin oiganizrano in uspešno ukvarjajo njihovi oblikovalci in aranžerji v Ljubljani. Letos pa so predvsem presenetile mogoče malo nenavadno, vendar okusno in predvsem sveže aranžirane izložbe-trgovsk^a podjetja Novotehna. DANES NA OTOČCU: PODPISI ZA NOVOLES Na Otočcu bodo danes delegati Novolesovih TOZD podpisali samoupravni sporazum. V tem Straškem podjetju so ustanovili sedem temeljnih organizacij združenega dela in eno organizacijo združenega dela. nikov Marjan Henigman, je do zdaj prav majhnost tepla obe proizvodni organizaciji. TOZD Iskra bo tudi nadaljevala, kar si je kolektiv zastavil ob letošnjem 29. novembru: poslej bodo dan republike vsako leto proslavili z novim proizvodnim ali tehnološkim dosežkom. Morda se bo podobno odločila tudi TOZD Ela. Suhokrajinski drobiž RAZGIBANO DELO ODBORA SLO je zajelo celotno območje žužemberške krajevne skupnosti. Na sestankih po vaseh je bila izrednp velika udeležba občanov, ki so pokazali veliko pripravljenost in zanimanje za nadaljnje usposabljanje v okviru SLO in civilne zaščite. Tako bodo lahko dodatna sredstva, ki jih je svet krajevne skupnosti namenil za dejavnost SLO, zelo dobro izkoriščena in obogatena s prispevki občanov. PREKO OBNOVLJENEGA MOSTU CEZ REKO KRKO pod Žužemberkom je zaenkrat stekel promet z osebnimi avtomobili in vprežnimi vozili, medtem ko za tovorni promet ostane 'še do nadaljnjega zaprt. Obvoz preko lesenega mostu mimo Rojčevega mlina pa je sedaj ukinjen, ker je čez zimo zaradi poledice nevaren. Tudi obvoz preko mostu pri dvorski ribogojnici v zimskem času ni varen, zato teče ves promet z osebnimi avtomobili in vprežnimi vozili preko obnovljenega žužemberšk^a mostu. OBCANI z dvora IN OKOLICE bodo sklicali sestanek in nanj povabili predstavnika skupnosti cest SR Slovenije, da jim bo obrazložil, zakaj toliko časa odlašajo z gradnjo mostu, ki se je 15. avgusta letos zrušil in za katerega so obljubljali, da bo obnovljen do letošnjega 29. novembra. M. S. Soglasno za združitev — tako so dvignili roke prejšnji teden zaposleni iz novome^e Iskre, ko se je bilo treba odločiti, ali so za to, da se njihova delovna organizacija poveča za kolektiv „Ele**. Prav tako. soglasje so pokazali delavci „Ele**, ko so se odločili za Iskro. (Foto: S. Mikulan) Majhnost ju ne bo več tepla Iskra, tovarna usmernikov, in Ela združeni • Prejšnji teden std se kolektiva soglasno izrekla za to - Poslej: samostojni TOZD ^^ MINI ANKETA: Najdaljša, najbolj nora noč v vsem letu se bliža. Nanjo dpozar-ja veliko število plakatov, ki vabijo in obljubljajo veselo zabavo našim ljudem. Ljudje se različno odločajo, čeprav se nihče ne odreče zabavi, kajti vsaj enkrat na leto se je treba poveseliti, marsikateremu pa usmerja hotenja in želje več ali manj tudi ina denarnice. Najdaljša noč NUSKA PUCELJ, študentka; jjNikoli me ni preveč vleklo v velike in hrupne družbe, ker se raje zabavam v ozkem kxogu prijateljic in prijateljev. Letošnje novoletne praznike bom praznovala s fantom kar doma. Mislim, da nama bo lepše tako kot v kakšnem hotelu ali baru. Za zabavo ni potrebno ravno noreti." ALBIN AHLIN, gradbeni tehnik: „Čeprav sem imel celo leto čas premišljati, kam za Silvestrovo, še zdaj ne vem točno, kam bom šel. Razni novoletni paketi, ki jih ponujajo raznovrstne organizacije, so za moj žep predragi. Silvestrovanja v okolici mesta me pa ne zanimajo, ker sem po teh krajih že dostikrat bil. Po vsej verjetnosti bom praznoval s prijatelji Nekam se bom že dal. REZA BERUS, natakarica: „Celih tri{iajst let sem na Silvestrovo delala v lokalu, medtem ko so se drugi veselili Letos pa si bom prvič tudi jaz privoščila svoj del zabave. S sinom bova šla na Gorenjsko k prijateljski družini, kjer bomo na njihovem domu skupaj pričakali novo leto. Da bi šla kam drugam, si ne morem privoščili" GASPER PELKO, študent: „Silvestroval bom v Dolenjskih Toplicah v hotelu ^ v klubu, če nam ga bo uspelo do takrat urediti Za to noč, ki je samo enkrat v letu, mi ni žal denarja. Važno je, da se človek zabava in vesel pričaka novo leto.“ FLORIJAN KASTELIC, delavec: „Jaz bom za Silvestrovo kar doma za pečjo gledal televizijo. Drugam iti me ne mika, ker bi moral voziti in ne bi smel piti nič drugega kot kislo vodo in sokove. To pa se za novo leto res ne spodobi** MARKELJ , PRIDOBITEV ZA KAMENJE Ivan Avbar, predsednik krajevne skupnosti Bučna vas, je odprl v soboto, 22. decembra, 2 km nove ceste, ki povezuje Dolnje in Gornje Kamenje, vasi pod gradom Hmelj-nik, s priključkom avtomobilske ceste pri Karteljevem. Cesto so letos zgradili s prostovoljnim delom domačini ob pomoči Gozdnega gospodarstva, občinske skupščine in krajevne skupnosti Bučna vas. ŽUŽEMBERK: ZBRALI 56 LITROV KRVI Krvodajalske akcije 8. decembra v Žužemberku, ki so jo organizirale laajevne organizaci- fRK Žužemberk, Dvor, Šmihel pri užemberku in Hinje, se je udeležilo 183 ljudi (iz Islie 31, Novolesa 6L Litostroja 4, PM Žu^mberk 4, OS Žužemberk 4, KZ Žužemberk 3, KS Žužemberk 3, frizerskega saolna 2, Dolenjke 2, veterinarske postaje 2, GG 2, mizarstva na Dvoru 2, IMV 1»; Kovinar 1, PTT 2, cestnega podjetja l, ribogojnice l, 00 RK Žužemberk 22, 00 RK ^dovec 10, 00 RK Dvor, 00 RK Šmihel 4 in 00 RK 4), kri je dalo 153 ljudi, zbrali pa so je 56 litrov. Novomc5J2vez. Ker se jih veliko vozi na delo v Brežice, bi to pomenilo zanje precejšnjo oviro. Zanima jih tudi, kaj poreče na to republiška skupnost za ceste in koliko časa mora še preteči, da se bo teren umiril. SADOVNJAKOV BO VEČ Obrat Agrarie v Globokem se pripravlja na zasaditev novih površin s hruškami in breskvami. Nasade bodo prihodnje leto povečali za 17 hektarov. POMOČ ZA ŠTUDIJ Življenjski stroški in oskrbnine v domovih hitro naraščajo, zato so od septembra dalje tudi študijske pomoči v brežiški ovčini večje. Mu-denti na visokih šolah prejemajo po 800 din mesečno, dijakom srednjih šol pa so na predlog upravnega odbora sklada zvišali pomoč na 700 din mesečno. DOLINCI NA VRSTI PRIHODNJE LETO Na Veliko dolino bo čez nekaj mesecev speljan asfalt. Med prvimi bodo na vrsti, ker bo njihova krajevna skupnost prispevala polovico denarja zanj. Sredstva za širšo in bolj gladko cesto zbirajo občani s samoprispevkom. Njilvov delež bo znašal nekaj manj kot^252 tisoč dinarjev, cestni sklad pa* jim bo dodal prav toliko. Davna želja bo torej kmalu uresničena samo zato, ker so ljudje enotni in ker se niso prestrašili dajatev na ta račun. BREŽIČANI IMAJO PRIPOMBE Na območju, id je predvideno za modernizacijo ceste Ljubljana Zagreb, bo republiški predpis prepovedal graditi. Osnutek je pripravljen, vendar imajo ponekod pripombe. Brežičani so jih posredovali pred nedavnim na sestanku, ki je bil sklican v Novem mestu. Dodatna trasa bo speljana severno od sedanje ceste, zato menijo v Brežicah, da več kot dvestometrski zaščitni pas ni potreben. To poudarjajo zaradi tega, ker je za naselje naročen zazidalni načrt, ki pomeni v bistvu le zapolnitev vasi. Razen tega menijo v Brežicah, da osnutek ne upošteva razgibanosti terena. To bistveno spreminja položaj, kajti Čatež je znatno nad nivojem sedanje in bodoče trase. Druga pripomba zadeva zemljišča na Čatežu, ki so po občinskih načrtih predvidena za intenzivne nasade sadja in rastlinjake Agrarie. Te načrte priprav* Ijajo, zato je štiriletni rok za čakanje predpisa mnogo predolg. s_____________________ Na cesti Impoljca — Kr^o. Mila ziiiia je )^ot naročena za delavce cestnega podjela. Na sliki je odsek pri Pijavškem,kjer je bila graditev ceste zelo z^tevna in nevarna. Odstraniti so morali okrog deset tisoč kubikov kamna z 20 metrov visoke stene. (Foto J.Teppey) VSAKI DRUŽINI ROMOV PAKET - Rdeči križ je pripravil oblačila M družine Ciganov, ki ^vijo na območju krške občine. Ž njimi so od* darili Rome te dni in jim tako zgotovili najnujnejšo obleko za ziino. Otroci, ki Irado hodili v šolo, booo dobili obleko še posebej. Tren^no nihče izmed njih ne obiskuje »le, čeravno je kar 26 otrok šoloobvez-. nih. TU MALO - TAM MALO, KORISTI PA NI „Občinski sklad skupnih rezeiy razporeja denar premalo načrtno, ^ ugotavljajo v Kr^em. Sredstw več drobijo, zato ni pravega ucinica-Razpoložljivi denar bodo odslej gramsko usmerjali tja, kjer bo n^' več koristi. Poskus z drobižem s®> ' žal, ni obneseL OSEMDESET NOVIH Več kot 80 mladih so v krški občini v zadnjem obdoup prejeli v vrste Zveze komunisto • To zagotavlja delavsko večino v P^ tijskih vrstah, pa tudi organizaci)» utrditev ZK. Temu ustreza tudi no sestav komiteja. Zavist je nevarna bolezen Zadnji čas je, da se Posavje prebudi in spozna skupno pot naprej „Tako bi se morali navaditi govoriti vsi,“ so si prišepetavali odborniki Krške občinske skupščine, ko jim je direktor za regionalno ekonomiko Ernest Kržičnik kratko, jedrnato in prepričljivo tolmačil osnutek gospodarskega, socialnega in regionalnega razvoja Posavja do 1985. leta. Poudaril je, da osnutek ne določa razvojnega procesa, da pa so sestavljavci iidiajali iz tega, da bi pomagali odstraniti ovire, ki so v pokrajini z izrednimi razvojnimi možnostmi ovirale napredek. Osnutek prikazuje, kaj se da storiti s skupnimi napori treh občin, ki so se doslej zapirale v okvire svojih meja. Ceravnb odborniki niso dobili gradiva (posredovali jim bodo zgoščen povzetek za razpravo), so se prizadeto oglašali. Podpredsednik Samo nesreče ne v hišo! „Mene vprašate, pa je še toliko drugih, ki bi znali to bolje povedati,“ se je branila Pavla Pleterski iz Zdol, ko se nama je beseda ustavila ob novoletnih željah in pričakovanjih. Pridna gospodinja je, kot mravlja se dan za dnem peha na mali hribovski domačiji, do katere si avtomobil še ni utrl poti. „Zdravje v družini - to je moja največja želja, pa da bi sin dobro napredoval v poklicu, ki se ga je izučil. In da nas nesreča ne bi tako zadela kot letos, ko smo zgujpili kravo in tele obenem. Za hi- šo je bil to hud udarec. Rra-ve danes ne dobiš za tisočak, kar milijon je treba pripraviti zanjo. Brez nje ne moremo biti. Treba si bo marsikje drugje pritrgati. Krava nam pomeni več kot samo preskrbo z mlekom, nadomešča nam konja. Za vse prevoze jo imamo. Sovaščani razumejo, v kakšnih težavah smo. V stiski so nam sami od sebe priskočili na pomoč. Pomagali so nam spraviti letino z njiv, saj bi sicer morali vse znositf domov. Tudi denar so zbirali za nas, da bomo laže kupili drugo kravo. Zares iskreno smo jim hvaležni za razumevanje in pomoč. Novo leto nas navdaja z upanjem, da bomo napolnili hlev in pozabili na izgubo, ki nas je prizade la. “ _____________________J.TbPPHV> skupščine Slavko Smerdel je omemi, da se bolezen, ki se imenuje zavist, še širi v raznih oblikah. „Ku poglejmo, kako razdrobljeno imamo zdravstvo, bančništvo in še kaj. Denar pa leži na tleh, samo pobrati gaje treba!“ Jože Peterkoč s Senovega pa je povedal takole: „Posavje ni samo krivo, da zaostaja za dnigimi re^ja-mi in da je danes po razvitosti na predzadnjem mestu v Sloveniji. Imeli smo lepe programe, od cementarne do tovarne keramičnih izdelkov, pa smo se razšli zaradi 300 oz. 400 manjkajočih milijonov starih di- NE PREZRETI ODROČNIH KRAJEV Trgovska mreža v krški občini še ni razpletena tako, da bi zadovoljila občane vseh predelov. Odročni kraji so zapostavljeni. Tudi z ureditvijo trgovin v Črneči vasi in na Velikem Trnu to ne bo do kraja rešeno. Del Gorjancev - Brezje in Planina z okolico - bo še vedno zelo oddaljen od trgovine. Odborniki so zaradi tega predlagali ustreznejšp razporeditev poslovalnic po občini. KAR SE MORA, NI TEŽKO Za oporni zid pod vrtcem na Senovem bo morala občinska skupščina Krško odšteti 120 tisoč dinarjev. Zemljišče drsi navzdol, zato gradnje zidu ni mogoče več odlagati. Ce bi ga bili postavili ob suhem vremenu, bi potrebovali četrtino denarja manj, ker se zemljišče ne bi rušilo, vendar tedaj ni bilo izvajalca. Seveda pripisujejo temu tudi nekaj nemarnosti, češ, da bi tisti, ki so progr^i-rali vrtec, na tistem kraju, morali videti, da ima tudi šola takšen zid in da so ga postavili najbrž zaradi plazovitega terena. de- L, ^ poudarjam: nismo bili kn« lavci.“ . ^ {A 00’ Odbornik Koretič s tožil: „Komaj sem zadržal su» hčer doma. Ce bi šla v šolo, J** .ao bilo več nazaj. Odšla bi -jpre* drugih iz gorjanskih v^. Na ni^^^ del vsi pozabljajo, *ni nismo mi smo popolnoma fi®razvi^ mo ne cest, ne šole, ne mest. Ljudje bi gotovo o ^ doma, če bi našli zaslužek b^ a ^ bi imeli kak obrat v bližin^. ^ zaposlili. Otroci so dvanajst kilometrov peš je cesta ledena in jih vozitL Lahko si mislite, kaKO jeni so prihajali domov. “ . ^jpi- Razprava je pokazala, pen osnutek za razvoj na- dobrodošel in da pozdravljaj® predne poglede v ^ -------------------- KOVINARJI: PREPOČASI .. y ICO* Na nujnost »ntecraci^e vinski industriji so “ ^ no-politični organi in skup ^ že večkrat opozorili. Stv kljub temu niso zadeva krivda predvsem K® sko, ki bi morala ukrepati da bi uresničila ^ogovoi^'-^ odnos vodstva so med Aj-j]ce ostro grajali na seji ob skupščine. j NE V KOŠI boli ‘„Samoupravni orgaiii kot doslej upoštevati skupščine**, so sklei^ Krškem. Pozvali so jih k in poštenemu medsebojnem valjanju. KRŠKE NOVICE HITER ZACETEK • Minuli teden so na nekdanjem sejmišču v Krškem že začeli urejati parkirni prostor za motorna vbzUa, ki po 1. januarju ne bodo smela več ustavljati na ^avni mestni ulici. Do pomladi prihodnjega leta nameravajo asfaltirati pristop do parkirnega prostora in z enosmernimi cestami urediti promet. Se ena skupnost - Za občino, Ider je delež kmečkega prebivalstva Se nad republiškim poprečjem, je ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti še toliko bolj pomembna. Na ustanovni seji skupsčine so za njenega predsednika izvolili inž. Franca Juvanca, I3-članski izvršni rodbor pa bo vodil Stane Nunčič. Skupnosti boilo strokovno pomagale štui komisije. PRIVLAČNI IZLETI - Krško društvo upokojencev je že zaključilo letošnji program izletov. To sezono so se z avtobusi popeljali v Beneško Slovenijo in na Koroško. Obiskali so Rab in dvakrat TrakoSČan. Zanima- Učencem ki ta čas ki ta čas zaključujejo oo»^ plavanja v malem Mike osnovne Sole, bo Čelulozar podelil i/j me. Do konca aprila ®oo j<,i opravili učenci z vseh občini. prikliučUi pa tudi prvošolci z matične ne tečaje financira temelj*' ževalna skupnost. naijev. Skrajni čas je za ^ju, v našem delu, življenju in Pospešimo združevanje, kjer ‘ ‘ naša napredek, in obračunajmo^ stimi, ki zavirajo razvoj strahu za stolčke. Saj vemo, K* pogoje so postavljali v da mladi strokovnjaki niso ^ *^riti v podjetja, ker bi potem ;do izgubil vodilno bes^o. ^ jgjstvp” nje za to zvrst družabnega ^ ij* vanja med upokojenci ne W pol' so bili tudi letos avtobusi vc nL KAKO DO CILJA zbiranje denarne pomoči spominskega doma borcev u ne v Kumrovcu ne POteka P tih. Doslej so za ta Pf? objekt zbrali šele 40.000 yjol<-k 23 odstotkov Zbiralna akcija se bo te vala po delovnih kolcktiv^^j,yc>-bodo pogost Ui slehernega OB KONCU - 3. razredov osno zaključujejo v organizacijah dela 2.100 občanov! Slavko Štrukelj, sekretar občinske konference SZDL: »Vse priznanje krajevnim koordinacijskim odborom za opravljeno delo!« jeseni so , Ob začetnih razpravah o novem delegatskem sistemu se je marsi-vprašal, kje bomo vzeli toliko ljudi za svoje odposlance v toli-|Ko organih. Koordinacijski odbori družbeno-političnih organizacij I po krajevnih skupnostih so na poziv občinske konference opravili {''cliko delo. Popisali so vse občane, ki se vključujejo v družbeno-i politično življenje kraja in širše. . To „popisovanje** je navrglo kar imen! Vse z nazornim pr^ie-kje kdo dela in podobno. Le-seznama si ni mogoče mislifi. / všteti člani samo- t ^vnih organov in ljudje, ki so de-I organih. Sicer bi jih bilo ! , ^ t^a pregleda so po kiajevnih ♦l^P^'^stih evidentirali 360 kandida-j O vseh teh imenih se bodo sedaj I ^ do 13. januarja 1974 pogovarjali P vodstvih krajevnih družbeno-po-®icnih organizacij, razprave z obča-^ P^.naj bi po KS in delovnih orga-: izvedli do prve polovice fe- Kot bo potekala razprava o bodo-odposlancih, bodo ob tem tekle *^Prave tudi o novem občinskem m statutu krajevnih skupno-~ Občinska komisija, ki je izdelala ! osnutka, ju je pripravila do Ob ustavni razpravi v začetku »Dolenjski list« v vsako družino TOZD V ROKU j povedali v ponedeljek j . Občinski konferenci SZDL, pre-i Ikj izdelaU poročilo za republi-■ Hiu ^PIL^^^cij^i štab o oiganizira-' Al,.. .OZD, tečejo stvari v sevniški ri tem pa ne pomisli, da je naredil rezvestno škodo, ko si je smrekico „sposodil**, kakor dandanes rečemo kraji družbene lastnine. E POGLEJMO RACUNE - Zimski bazen ie v Kočevju potreben. O bazenih je bilo v E>olenjskem listu že veliko napisano ne le za Kočevje, ampak tudi za druge kraje, v zadnjem času posebno za pokriti plavalni bazen v Novem mestu. Novomeški bazen je zelo podrobno in zanimivo popisan v mariborskem tedniku „7 D . V številki 50 z dne 13. decembra je na strani 20 in 21 zelo — Zakaj tako dolgo odlašate z otvoritvijo sirarne? Se še niste odločili, kakšen sir boste delali? — To ne, pač pa nismo še prišli do enotnega mnenja, kakšne luknje naj bi v sir vrtati. -GO Mozelj, Jože Žalik-GO Mozelj, ^Franc Dulmin-GO Draga, Franc Ža. gar ml.-GO Draga, Franc Žagar st.-GO Draga, Alojz Zakrajšek-GO Velike Lašče, Jože Jazbec-Trans-port, Niko Vardijan-Transport, Franc Mršnik-Špedicija Ribnica in Feliks Vidmar-Uprava. Vrsta priznanj zaslužnim Lepa proslava ob dnevu JLA v Ribnici Na svečanosti v počastitev dneva JLA v Ribnici, ki je bila 21. decembra zvečer, je govoril predstavnik vojaške enote iz Ribnice podpolkovnik Nikola Damjanovič. V kulturnem delu proslave so nastopili učenci osnovne šole z recitacqami, folklornimi plesi in peljem, moški pevski zbor iz lUbnice in harmonikarski zbor ^asbene šole. Predsednik sveta za narodno obrambo. Bogo Abrahamsberg je nato prebral, kdo izmed vojaških starešin je napredoval. Na proslavi so podelih tudi plakete, pohvale, priznanja in nagrade zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam, pripadnikom teritorialne obrambe in civilne zaščite. Plaketo JLA je prejelo poveljstvo prvega bataljona kočevsko-ribniške partizanske enote; priznanja glavnega štaba SLO pa še druga četa teritorialne enote Ribnica in starešine partizanskih enot Drago Benčina, Slavko Škrinjar, Branko Marinčič, Vinko Mate in Jože Škulj. - Poveljstvo, SLO za dolenjsko območje je pohvalilo oziroma podelilo priznanja naslednjim; Alojzu Češarku, Ivanu Debeljaku, Antonu Govžetu, Danilu Samsi, Jožetu Pogorelcu, Francu Tanku in Francu Zajcu (vsi z območja občine Ribni- Na proslavi ob dnevu JLA je podelil več plaket tudi občinski odbor ZRVS Kočevje. Med drugim so jo podelili za uspešno sodelovanje tudi vojaški enoti v Ribnici in njenemu predstavniku podpolkovniku Sre tenu Djordjeviču (na sliki). (Foto: J. Primc) Kdor dela, lahko upravlja V pravi komuni je treba upoštevati vse interese delovnih in ostalih organizacij zanimiva reportaža „Zakaj je zimsko kopališče neizkoriščeno**. Zelo koristno bi bilo, da bi se pristojni v Kočevju seznanili s to reportažo. UBOGI POŠTARJI - O novoletnih čestitkah smo v časopisu veliko brali, prav tako tudi o koledarjih in ostalih darilih. Pozivi, naj bi vse to omejili na najnujnejše, privarčevani denar pa naj bi darovali v dobrodelne namene, niso uspešni. Poštarji se kar šibijo pod težo polnih torb čestitk za praznike in novo leto. Koledarji pa verjetno ne bodo potovdi preko pošte, temveč bolj po osebnih zvezah darovalcev in obdarjenih v obe sm^i. Evidentiranje možnih kandidatov na območju občin Kočevje in Ribnica poteka sicer počasi, vendar ni bojazni, da ne bo dovolj zgodaj opravljeno, tako so ugotovili na nedavnem posvetu vodstev občinskih družbeno-političnih organizacij in občinsl^ skupščin, Id je bilo ‘ v Ribnici, udeležila pa se ga je tudi podpredsednica republiške konference SZDL Tina Tomlje. Na območju obeh občin so evidentirali ‘približno 30 odstotkov potrebnih bodočih delegatov občinskih skupščin. Razveseljivo pa je, da deluje po delegatskem sistemu že več interesnih skupnosti — v ribniški občini kar 8 — in torej ne bo treba evidentirati še za te skupnosti. Na posvetu so poudarili, da lahko evidentirajo vsi organizirani, ki delujejo, se pravi krajevne skupnosti (KS), TOZD, organizacije, kmetje, obrtniki itd. Po enem izmed predlogov naj bi posebni koordinacijski (uslflajevahii) odbor v KS opravljal najprej vse naloge v zvezi z evidentiranjem (izpolnjevanje obrazcev za evidentiranje), nato pa bi pripravili vse potrebno za kandidiranje. Predstavniki obeh občin so poudarili, da v manjših krajevnih skupnostih ni ljudi, ^ bi imenovali še te odbore, ampak naj bi njihovo vlogo prevzeli izvršni odbori krajevnih organizacij SZDL. Nekateri so menili, da bi to vlogo lahko opravljali tudi koordinacijski odbori za posamezna območja, ki so zelo uspešno delali v ribniški občini v akciji za samoprispevek. Nekaj pripomb je bilo tudi, da je v popisnem listu za evidentirane možne kandidate zahtevanih preveč podatkov in da listov niso sposobni izpolniti v organizacijah in društvih, kjer evidentirajo. Vendar je bila prav tako tehtna tudi druga pripomba, da lahko evidentiraš oziroma predlagaš le takega, katerega delo in njega osebno dobro poznaš, ter da zato izpolnjevanje popisnic ne bi smelo biti preveč težavno. Na sestanku so tudi ugotovili, da so prve volitve po novem zelo pomembne in nekoliko težavne zaradi bolj zapletenega postopka, zato naj organizacijam SZDL ^magajo pri delu tudi vse druge pobtične organizacije in občinska skupščina. ZDRUŽEVANJE TOZD Na območju občin Kočevje in Ribnica so pred novim letom podpisali tudi nekatere samoupravne sporazume o združevanju TOZD v podjetja. Med drugim so to opravili tudi v INLES (17. decembra) in pri GG Združenega KGP (22. decembra). Zaradi stiske s prostorom nismo mogli že danes objaviti več o podpisovanju sporazumov o združevanju TOZD. Urednikova pošta Bralci me pogosto sprašujejo, ' poročil o zakaj ne objavljamo več poročil o nesrečah, vlomih, požarih in podobnih dogodkih. Te podatke smo doslej dobivali pri postajah milice v Kočevju in Ribnici. Obe postaji oziroma celo vse postaje milice na območju UJV Ljubljana pa so dobile ukaz, da teh podatkov ne smejo več dajati rfikomur, se pravi tudi novinarjem ne. Pravico dajati te podatke si je pridržala uprava v Ljubljani, vendar doslej še nismo storili potrebnih ukrepov, da bi te podatke v Ljubljani dobili. Pot do podatkov je namreč zdaj gotovo bolj zapletena, kot je bila doslej, ko smo jih dobili tako rekoč doma. Tako smo odvisni od obvestil, ki jih zberemo sami pri ca) ter še z območja Kočevja Dušku Stjepiču, Vinku Zajcu, Alojzu Okornu, Danilu Vučiču, Mihi Briškemu, Yiktoiju Gričarju, Ervinu Ahacu in Željku Račkiju. Zlate, srebrne in bronaste plakete je podelila občinska organizacija ZRVS naslednjim zaslužnim članom: Vasu Grkiniču, Ančki Pakiž, Andreju Oražmu, Leopoldu Vajngerlu, Ivanu Moharju, Vinku Kersniču, Francu Škrabcu, Karlu Oražmu, Francu Tanku, Pavlu Rebolju (vsi iz območja Ribnice), Antonu Jorasu, Ivanu Franclju, Vinku Drobniču, Danilu Šolarju, Francu Viliu (vsi z območja Sodražice) ter Janezu Novaku in Alojzu Ruparčiču (oba z območja Loškega potoka). Nadalje je dobilo več članov civilne zaščite denarne in kknjižne nagrade. Knjižne nagrade so prejeli tudi učenci osnovne šole, ki so napisali najboljše naloge ob dnevu JLA. J. P. ' LUTKARJI V tem šolskem letu so ustanovili lutkarski krožek tudi na osnovni šoli v Ribnici; vodita ga tovarišici Joža Abrahamsberg in Slavica Klemenc. Z igrico „Alenka ni pazila'* so lutkarji nastopili že ob sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo, 12. decembra so nastopili v Poljanah, povabili so jih v Dolenjo vas in Grosuplje, včeraj pa so nastopili za predšolske nici osnovne šole. ŠOLARJI PRAZNUJEJO Jutri, 28. decembra popoldne, bodo učenci 8. razreda osnovne šole Ribnica imeli novoletno praznovanje. Pojutrišnjem bodo razredna praznoVanja. Najprej bodo učenci nižjOi razredov gibali lutkovno im-co „Kralj Matjaž m AlefTčica**, s katero bodo gostovali lutkarji osnovne šole Sodražica, za učence višjih razredov pa bo filmska predstava. Nato bodo imeli vsi šolarji še praznovanja po razredih. PROSTORI ZA RADIO KLUB Nove prostore so svečano odprli člani radiokluba Ribnica 19. decembra. Dodelila jim jih je občinska skupščina, opremili pa so jih s pomočjo oziroma pridevki Ljudske tehnike Ribnica, občinske skupščine, oddelka za narodno obrambo, stanovanjskega podjetja in še nekaterih. »Dolenjski list« v vsako družino ORTNEŠKI POROČEVALEC LUTKARJI SO PRIŠLI - Našo šolo so obiskali lutkarji iz Ribnice. Na prijetno urico zabave in smeha so bili povabljeni tudi odrasli. Učiteljici iGistini Kmet za organizacijo ter prireditve prisrčna hvala v imenu vseh. NOVOLETNO VOŠCiLO Vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno upokojencem in sovaščanom našega kraja, želi srečno, zdravo in uspešno novo leto 1974. Karel Oražem -pri Abrahamu v številni kmečki družini v Loškem potoku je pred petdesetimi leti privekal v zgodnji zimski večer, v katerem se je vse veselilo, prepevalo in plesalo, čakaje prvih trenutkov naslednjega leta, Karel Oražem, znani družbeno-politični delavec iz Ribnice. V težki potoški stvarnosti, v časih, ko je bila za vsak košček kruha potrebna izredno trda borba, ^je rodil v zadnjem dnevu Im, v najsvetlejšem dnevu, v katerem je še bilo nekaj upanja na boljše čase. Karel Oražem ni rastel nič drugače od večine Potočanov in kakor mnogim je tudi njemu zamotila zgodnjo mladost vojna. Še mlad je dobro vedel, kje je njegovo mesto: v vrstah borcev za svobodo. Po vojni se je ukvarjal z vrsto dejavnosti, fe največ časa pa je posvetil novinarstvu. Kot novinar pri radiu in drugih listih, tudi pri Dolenjskem listu in kočevskih Novicah, je pjcpo-toval velik del Dolenjske in dobro spoznal celotno kočev-sko-ribniško območje. Več let je služboval v Kočevju, bil direktor Suhe robe v Sodražici, tajnik Stanovanjske skupnosti v Ribnici, sedaj pa je sekretar obč. sveta zveze sindikatov in obč. odbora ZZB NOV v Ribnici iOVRELORAZEM Če bi govorili o njegovem prispevku pri izgradnji naše družbe, bi morali dolgo naštevati pomembne, pa tudi mnoge manj pomembne dolžnosti, brez katerih pa naše stvarnosti niti ne bi bilo. Nikdar mu ni bilo žal časa in sil za opravljanje različnih družbenih nalog. Vsako nalogo je opravil dosledno in pošteno,' zvest naši družbi in Zvezi komunistov. Njegovo delovanje sega na najrazličnejša področja, vse do ga^stva v domačem kraju, in povsod se razdaja z zgledno vnemo. Ob tem pa je skormen, tih in svojega dela nikdar ne razkazuje; kot pravemu komunistu mu je najTjoljša nagrada uspešno opravljena rialoga. V imenu družbeno-političnih delavcev, tvojih sodelavcev, znancev in prijateljev, v imenu vseh občanov, dragi Karel, ti želim še mnogo uspešnih delovnih let, ob tvojem jubileju pa iskreno čestitam. FRANCE GRIVEC »Dolenjski list« v vsako družino ČREPINJE IZ LONČARIJE občanih. Za podrto ograjo na kočevskem mostu smo na primer zvedeli le, da se je vanjo zaletel neki avto iz Kranja in da je škode samo na ograji za preko 5.000 din. Tudi o nesreči, ki se Je pred tedni zgodila na Bregu pri Ribnici, nismo zvedeli več, kot da sta avto ukradla dva mladinca in ga popolnoma uničila. Ker so ti in podobni podatki precej nepopolni, jih niti ne objavljamo. Današnja številka Dolenjskega lista je zadnja v tem letu. Vsem bralcem, dopisnikom, informatorj9m in drugim sodelavcem želim srečno, zdravo, zadovoljno in uspehov polno novo leto 1974. JOŽE PRIMC NACRTI - Krajevna skupnost Dolenja vas je naročila izdelavo načrtov za asfaltiranje cest, kakor je predvideno v načrtih novega samoprispevka. Ceste so si ogledali predstavniki treh projektantskih organizacij, izdelavo načrtov pa bodo zaupali naj*boljšemu ponudniku. Načrti so potrebni zaradi tega, da bo čim bolj nemoteno potekalo izpolnjevanje programa del. Dogovori pa tečejo tudi za izdelavo načrtov za vodovod v Grčarice, katerega bodo gradili že v letu 1974. PREDAVANJE V KLUBU - Ne-_' davno je mladinski aktiv organiziral v klubu predavanje o Bližnjem vzhodu. Predaval je Jože Novak, sekretar komiteja iz Kočevja. Poslu&li so ga' tudi nekateri odrasli občani. Prav bi bilo, da bi s podobnimi predavanji klub nadaljeval. KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV - Cesa podobnega kot 16. decern-bra Dolenja vas še ni doživela. Radio Ljubljana je v sodelovanju s podružnično šolo priredil v šolskih prostorih koncert iz naših krajev, oddajo pa so posneli in bo na radnskem sporedu v januarju. Poleg drugih ansamblov in pevcev je nastopil tudi pevski zbor Lončar pod vodstvom A. Petjeta, oddajo je vodil Brane E Ivanc, nekaj zanimivosti o Lončariji a sta povedala najstarejši rasilec ože Henigman in najstarejši lončar France Pogrele. Koncerta se je udeležilo buzu 600 ljudi, za katere je bil šolski hodnik, kjer je oddaja potekala, večkrat premajhen. To je bil ponoven dokaz, kako zelo potrebuje Lončarija dvorano za kulturne prireditve. In še mimogrede: dela pri dvorani nemoteno potekajo in bo po vsej verjetnosti dograjena sredi leta. ftičakujemo, da bo slovesna otvoritev (tedaj že) DC 21 za naslednji krajevni praznik, avgusta 1974. -vec občan vprašuje i, ^ n/ (medved-odgovarja — Kako pa to, da tista dijakinja tako dobro vozi avto^ čeprav še nima vozniškega izpita? — Ker jo varuje plavi angelj-ček. HCEUSKE NOUKE REŠET0 Za strah ni bilo prostora Praznovanje vojakov v črnomaljski vojašnici so z obiskom popestrili tudi mladinci, ki s fanti v uniformah vzorno sodelujejo vse leto. (Foto: B. Podobnik). Več komunalnih del v mestu Program javnih del v črnomaljski občini poteka po načrtu, čeprav nekatere delovne organizacije niso dale obljubljenega - Kaj v 1974. letu? Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki spregovorili o letos opravljenih delih, zajetih v program javnih del, Id j^ financirajo skupno s samoprispevkom občanov, dotacijami občinske skupščine in prispevki delovnih organizacij. Spregovorili so tudi o javnih delih, ki bi jih bilo potrebno opraviti v prihodnjem letu, vendar teh del še niso določili, ker poteka o tem sedaj razprava na zborih volilcev. Letos so zgradili vodovod na Vinico, dokončali večji del modernizacije ceste Črnomelj - Adlešiči, zgradili so pločnike ob cesti Črnomelj — Kanižarica ter potrebne prekope na tej cesti, modernizirali so del ceste Črnomelj - Ručetna vas (od Črnomlja do Lokev), zgradili pločnike ob ulici 21. oktobra v Cmomfju, usposobili most preko Dobličice pri „Belsadu“. Obnovili naj bi cerkev Sv. Duha v Črnomlju, ki bo služila v kulturne namene, vendar „Begrad“ kljub dogovoru še ni pričel z delom. Za dokončanje modernizacije ceste Črnomelj - Tribuče pa manjkajo le še manjša zaključna dela. Za vsa ta dela bodo morali plačati 18,177.000 dinarjev, doslej pa so zbrali 17,843.000 dinarjev. „Zatajile" so nekatere delovne organizacije, med njimi tudi večje, ki niso prispevale toUko denaija^ kot so pred dvema letoma, ko so se v občini dogovorili za pibgram javnih del, obljubile. Med temi delovnimi organizacijami so med drugim tudi „Iskra“, „Dolenjka", „I^etijska zadruga** in črnomaljski obrat ki pa dogovora o vsakoletnem pi^evku sploh ni podpisal. Odborniki so zahtevali, naj jim na prihodnji seji pojasnijo, koUko so doslej posamezne delovne organizacije prispevale za izvršitev programa javnih del. Mladim več marksizma Mladi ugotavljajo, da so premalo zastopani v družbenopolitičnih organizacijah in da jim starejši premalo zaupajo vodilna delovna, mesta, kar pa ni prav. Zato se moramo bolj kot doslej \1djučevati v sindikalne organizacije in v SZDL, so menili na zadnji seji občinske konference 2MS v Črnomlju. Udeležila sta se je tudi sekretar občin^ega komiteja Jure Perko in predsednik občin- PRAZNIK VOJAKOV Zadnji četrtek, .21. decembra, so v Črnomlju slovesno proslavili Dan JLA in 30; obletnico ustanovitve enote Matije Gubca, katere tradicije nadaljuje enota v Črnomlju. Ob 10. uri dopoldne so se zbora vojaških enot udeležili tudi predstavniki mladine, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij iz obeh belokranjskih občin. Na zboru so podelili številne diolome, odlikovanja in priznanja. Priredili so tudi kulturni program. Goste pa sta sprejela tudi predsednik črnomaljske občine in komandant vojašnice. skega sindikalnega sveta Rade Vrlhiič. Doslej so se mladi v občini še posebej izkazali v delu na kulturnem in tortnem področju, čeprav tudi drugih možnosti delovanja niso zanemarjali. Organizirali so seminare za vodstva alrtivov, delovne akcije, pohode, na katerih so oživljali tradicije NOV, mladi Črnomaljci so se udeležili poletne politične šole, delovne akcije .^Cozjansko 73“, pohoda po poteh udeležencev Avnoja, probave ob 30. obletnici II. zasedanja Avnoja v Jajcu, obiskali zamejske Slovence v Italiji... Resno pa so delali tudi doma. Kritizirali so vodstva podjetij, v katerih so se dogajali razni prekrški, kršiteljev pa niso kaznovali. Največ pozornosti pa so posvetili vzgoji in idejnosti pouka. Menijo namreč, da je nedopustno, da je mladina v srednjih šolah prepuščena sami sebi in da se podreja zgolj vplivu okolja. Šola bi morala že od vsega začetka vzgajati mladca človeka v bodočega samoupravljalca in v mladem človeku vzbuditi marksističen pogled na svet. Marksistične krožke pa bi morali voditi vzgojitelji, ki so moralnopolitično neoporečni, ne pa, da predavajo mladim marksizem, hkrati pa obiskujejo v cerkvi vedske obrede. NATASA KAJIN ČRNOMAUSKI DROBIR PREVEC IN PREMALO ELEKTRIKE - Ob zadnjih redukcijah električne energije so se Črnomaljci še posebno razburili. Imeli pa so za to tudi vzrok. V delovnih organizacijah so stroji zaradi pomanjkanja elektrike stali, luči javne razsvetljave f>a so gorele, reklamni napisi so vese-o vabili, „dovolj“ toka pa je bilo tudi za izložbena okna. NOVA TRGOVINA - Končno so tudi v črnomaljski občini dobili dobro trgovino s tehničnim blagom, ki jo je pred dnevi odprla Jugotehni-ka. Doslej takega blaga v občini praktično ni bilo mogoče kupiti. Občani pa so še nezadovoljni nad pomanjkanjem Ugovin in njihovo slabo založenostjo, predvsem z grad- benim materialom, in morajo skoraj po vsako malenkost v'Metliko ali Novo mesto. RR.IPRAVE - Kulturniki iz sosednje hrvatske občine Duga Resa že pripravljajo program, ki ga bodo prikazali Črnomaljcem ob njihovem občinskem prazniku 19. februarja prihodnje leto. Ze sedaj je znano, da se bosta občini Duga Resa in Črnomelj ob tej priložnosti pobratili. TRADICIJA VELJA - Kot vsako leto bodo učenci Glasbene šole iz Črnomlja tudi letos razveselili svoje starše za novoletne praznike. V prostorih šole jim bodo pokazali, kaj so se med letom naučili. Pjireditev bo danes. V prihodnjem letu naj bi v programu javnih del bolj upoštevali mesto Črnomelj. To je le središče občine, doslej pa je bil V programu premalo upoštevan, so mei^ odborniki. V mestu se namreč zbere večji del denarja, ki ga s samoprispevkom prispevajo občani in delovne organizacije, mnoge komunalne potrebe pa kar „kriče“ po ureditvi. Razen tega pa dajejo občani Črnomlja v obliki denarja in prostovoljn^a dela še poseben prispevek k urejanju komunalne problematike mesta. Predvidev^o, da bo v prihodnjem letu za plačilo del, izvedenih po programu javnih del, na voljo okrog 12.230.000 dinarjev. Po predlogih, ki so jih zbrali doslej, naj bi za gradnjo vodovodov in kanalizacije porabili 4,480.000 dinaijev, za rekonstrukcijo in modernizacijo cest pa 7.750.000 diiu^ev. Med drugim naj bi zgradili tudi čistilno napravo za vodovod na Vinici in asfaltirali cesto skozi Griblje. b. PODOBNIK ŽEJNI PREKO VODE Mnogo govorimo o vključevanju delavcev - neposrednih proizvajalcev v samoupravne in druge organe, skratka, želimo jih vključiti v odločanje. In prav je tako. Resnici na ljubo pa je treba še povedati, da ta hotenja niso tako preprosta, zlasti tam, kjer delavski razred še nima daljše tradicije, ki je tako pomembna pri osveščanju in občutku pripadnosti delavskemu razredu. Komunisti imajo pri tem odločilno vlogo. S svojim delom, s svojimi akcijami in posameznimi odločitvami morajo tudi polproletarcem, med katerimi je še vedno mnogo takih, ki jih bolj zanima delo na polju kot pa uspeh tovarne in sprejete odločitve v njej, pokazati, oziroma jih „voditi"do spoznanja, kaj je zanje najboljše. Hkrati pa jih morajo tudi osveščati, jih voditi na pot, ki si jo je začrtal delavski razred in ki se je že premno-gokrat izkazala za edino pravilno. Pri tem ima izobraževanje - predvsem mislimo tu na idejnopolitično — izreden pomen. Te tojifcokrat izrečene besede niso fraza. Škoda je le, .da je doslej tolikokrat ostajalo le pri besedah. Izobraževanje pa bo doseglo svoj cilj le takrat, so poudarili na črnomaljski seji občinske konference ZKS, če bo prilagojeno izobrazbeni stopnji tistih, katerim je namenjeno. Doslej se je to dodijalo in tako so organizatorji, sicer v dobri veri in v upanju na najboljše, vendar s premajhnim občutkom za zmožnosti slušateljev le-te s prezahtevnimi predavanji večkrat prepeljali žejne čez vodo. Zato lahko sklep, da bodo odslej izobraževalne programe prilagajali slušateljem, pohvalimo. B. PODOBNIK K Regina Fir iz Metlike je že v pokoju, a Je še zelo delavna - V zagrebškem predmestju je postala revolucionarka - 30 let je že v ZKJ Kljub temu da je Regina Fir iz Metlike že v pokoju, ne uživa miru. Članstvo in vodilna mesta v številnih družbenopolitičnih in drugih organizacijah ter zbiranje dokumentarnega gradiva o žrtvah vojne v Beli krajini jo tako zaposlujejo, da so pred dnevi mimo nje skoraj neopazno zbežali kar trije jubileji hkrati: naložila ^i je 61. leto, mimogrede proslavila 304etnico lastništva knjižice ZKJ in se spomnila, da je že 32 let aktivna družbenopolitična delavka. Čestitamo ji! Med družbenopolitičnimi delavci je žensk vse manj. Kako je vas zaneslo v politične>tokove? — smo^jo vprašali. „Pred vojno sem živela v zagrebškem predmestju, kjer se^i bila tekstilna delavka. Delavsko oTcolje me je osvojilo in mi vtisnilo tisti revolucionarni pečat, ki se ga človek ne znebi več. Mislim, da se je takrat dokončno izklesala moja zavest in pripadnost delavskemu razredu." - Dan, ko so posamezniki sprejeti v vrste ZKJ, je zanje posebno doživetje. Za vas, stare komuniste, ki ste vstopali v n^naprednejše narodne vrste v težkih vojnih časih, pa je bil ta korak najbrž posebno dove-sen? „Ko se je pričela vojna, so mi prijatelji v Zagrebu švetis velja do izpopolnitve delovnega mesta. ^Razpis Obvestilo Dolenjska banka in hranilnica. Novo mesto, obvešča vse stranke in komitente, da bo v ponedeljek, 31. decembra 1973, poslovala za stranke od 6,30 do 14. ure. V četrtek, 3. januarja 1974, banka zaradi internih del ob zaključku leta ne bo poslovala za stranke. Istočasno obveščamo vse vlagatelje hranilnih vlog, da bo banka pripisovala obresti na hranilne vloge za leto 1973 od 20. januarja 1974 dalje. Vsem komitentom, varčevalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 19741 . Kmetovalci in rejci piašičevl Tudi letos odkupuje Koteks Tobus svinjske kože. Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nerazrezane kože imajo pri odkupu večjo vrednost. Svinjske kože oddajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože dnigih živali. VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1974! STE ŽE KUPlU SREČKO IZREDNE NOVOLETNE LOTERIJE, KIJO LETOS SPET PRIREJA JUGOSLOVANSKA LOTERIJA? • GOTOVO STE OPAZILI POSEBNOST: SREČKE SO CELE, POLOVIČNE IN ČETRTINSKE • GLAVNA PREMIJA JE40 0.000 DIN # ŽREBANJE BO 1. I. 1974. M M TEDENSKi^LE Četrtek, 27. decembra - Janez Petek, 28. decembra - Živko Sobota, 29. decembra - Tomaž Nedelja, 30. decembra - Branimir Ponedeljek, 31. decembra - Silvester Torek, 1. januarja - Novo leto Sreda, 2. januaija - Gregor Četrtek, 3. januaija - Genovefa BREŽICE: 28. in 29. 12. ameriški barvni film „Detektiv Klub“. 30. in 31. 12. ameriški barvni film „A-pokalipsa Džo“. 1. in 2. 1. ameriški barvni film „Pajkovo oko“. ČRNOMELJ: 28. 12. ameriški film „Nepozabni veseljaki". 30. 12. francoski barvni film „Siciljanski klan“. lugi SLUŽBO DOBI MIZARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, sprejmem takoj. Plačam dobro. Stanovanje v hiši. Stane Snedec, Bohinčeva 14, Ljubljana. AVTOKLEPAR, prost vojaščine, dobi zaposlitev takoj. Stane Pu-stavrh, Cesta krških žrtev 139, Krško, telefon 71-463 ali 71-367. STROJEPISKO ali administratorja nujno potrebujem. Takoj se javite odvetniku Zdolšku, Brežice. STANOVANJA ODDAM ogrevano sobo dvema dekletoma. Cankarjeva 1, Novo mesto. ODDAM opremljeno sobo in prodam kamin. Naslov v upravi lista (3126/73). SOLIDNA MLADA ZAKONCA z otrokom iščeta stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3139/73). ISCEM opremljeno in ogrevano sobo v Novem mestu. Milica Kotarski, Zagreb, Kutinska 23. Motorna vozila UGODNO PRODAM SKODO, letnik 1967, 30.000 km po generalni Cena pod milijon Sdin. Ogled vsak dan popoldne. Hren, Majde Sile 3, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam spačka 1968. Franc Oberč, Stopice 21. NUJNO PRODAM osebni avto Zastava 1300, letnik 1972, dvojne škarje za pločevino do 5 mm, kompresor brez motorja in brusilni stroj z motorjem. Cena zelo ugodna. Hočevar, Puščava 2, Mokronog. PRODAM OSEBNI kombi DKW po zelo ugodni ceni in v dobrem stanju. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. UGODNO PRODAM avto Zastava 750, letnik 1970. Drago Plankar, Kotarjeva, 6, Novo mesto. UGODNO PRODAM po delih tovornjak Mercedes Zekser, prevoženih 36.000 km po generalni. Milan Zamida, Uršna sela 68 pri Novem mestu. Ogled vsak dan. PRODAM FIAT 750, letnik 1968, dobro ohranjen, z novo zimsko in letno opremo. Cena ugodna. Vinko Vintar, Šentjernej 163. PO UGODNI CENI prodam karam-boliran fiat 750, lahko tudi po delih. Oded vsak dan pri Jožetu Bratkoviču, Gorenja Brezovica 26, Šentjernej. PRODAM NSU 1000 C, letnik 1971. Ogled vsak dan popoldne. Ziad Tušič, Jerebova 8 a. Novo mesto. PRODAM FIAT 1100, letnik 1963. Romana Tirič, Poganci 7, Novo mesto. NUJNO prodamzastavo 750, letnik 1965, prevoženih 61.0()0 km. Adamičeva 6, Novo mesto. PRODAM UGODNO PRODAM dva prašiča po 100 kg. Naslov v upravi lista (3108/73). UGODNO PRODAM dobro ohranjen Kueppersbusch s pekačem in plinsko-električni štedilnik. Mirana Jarca 36, Novo mesto, od 16. ure dalje. PRODAM gramofon Mimi-Iskra. Šekoranja, Nad mlini 19. PRODAM motorno žago Partner ER 12. Naslov (3130/73). KOSTANJEVICA: 30. 12. angleški barvni film „Sedem maščevanj METLIKA; Od 28. do 30. 12. ameriški barvni film „Vabi za ubijal-ca“. Od 28. do 31. 12. jugoslovanski barvni film „Sledi črnega dekleta". 31. 12. in 1. 1. ameriški barvni film „Idealna dojilja*'. MIRNA: 5. in 6. 1. „Kapitan Nemo in podvodno mesto “. NOVO MESTO: Od 28. do 31. 12. italijanski barvni film „Kolt v rokah hudiča“. RIBNICA: 29. in 30. 12. ameriški barvni film „Mesto nasilja". ŠENTJERNEJ: 29. in 30. 12. „Camango“. TREBNJE: 29. in 30. 12. ameriški barvni vojni film „Peklenski komandosi". 1 1. ameriški barvni pustolovski film „Super diabolik". POCENI prodam 20 m2 novega topila poda. Naslov v upravi lista (3133/73). PRODAM gimie sneženke za fiat 750 in 850. Franc Somrak, Pader-šičeva 16, Novo mesto. PRODAM DVE slamoreznici, malo s puhalnikom in veliko, ter mlatilnice trosilke. Anton Hočevar, Cužnja vas 38, Mokronog. UGODNO PRCDDAM kombiniran plinski štedilnik. Tatjana Zajc, Pot na Rakovo jelšo 3 e, Ljublja-na-Trnovo. VELIKO MEHANICNO delavnico s pokritim dvoriščem, vodo, elektriko in telefonom prodam. Kuhar, Mokronog, telefon 82-769. PRODAM MOTOR in menjalnik za fiat 750. Ivan Premru, Dol. Prekopa 53, Kostanjevica. PRODAM spalnico, dnevno sobo in novo klavirsko harmoniko. Marica Mitič, Jerebova 16,'Novo mesto. PRODAM televizor Ambasador Super. Kličite na telefon 85-558. UGODNO PRODAM pohištvo-dnev-no sobo. Šepetave, Tomšičeva 3 /L, Brežice. kupim GRADBENO PARCTELO kupim v Novem mestu ali bližnji okolici. Cenjene ponudbe pod „PARCE-LA‘\ KUPIM televizor. Naslov v upravi lista (3132/73). KUPIM tovornjak s prikolico. Cena lahko do 30.000,000 Sdin. Jože Zagorc, 68310 Šentjernej, Volč-kova vas 12. v upravi lista PRODAM 13 arov vinograda in 13 arov zemlje v bližini Starega grada. Jože Mrak, gostilna Ratež, p. Brusnice. PRODAM veliko enonadstropno hišo v dobrem stanju na zelo prometni točki v Krški vasi. Primerna za obrt. Julijana "Bevk, Krška vas pri Brežicah. PRODAM HiSO-v Brežicah pri kolodvoru, vseljivo in primemo za večjo obrt. Informacije pri Istenič, elektro. Krško. PRODAM 17 arov vinograda in zidanico v Grčevju za 20.000,00 din. Ivan Vaupič, Obrh, Šmarješke Toplice. UCKDDNO PRODAM zazidljivo parcelo (700 m2) v Sevnici, Florjanska ulica. Elektrika in voda do parcele. Ogl^ite se ali pišite na naslqv: Starič, Brezovo 7, Sevnica. PRODAM gospodarsko poslopje (skedenj, kozolec z osmimi olmi in hrastov les) v bližini podjetja Begrad v Črnomlju. Informacije pri Antonu Plevniku, Crnom Ij, Vojinska cesta 2. ZAMENJAM enostanovanjsko hišo z vrtom pri Otočcu za enako kjerkoli na Dolenjskem (šola, trgovina in podobno v bližini. Naslov v upravi lista (3135/73). PRODAM TAKOJ vseljivo ilovico hiše v Šiški v Ljubljani. Poseben vhod, praža, 4 sobe, kuhinja in kopalnica. Informac^e: Skubic, Aljaževa 8, Ljubljana. PO UGODNI CENI prodam enodružinsko hišo z vrtom v centru Trebnjega. Naslov v upravi lista (3005/73). PRODAM takoj vseltivo staro kmečko hišo v bližini Šmarjeških Toplic. Hiša je ob cesti. V bližini je trgovina in avtobusna postaja. Naslov v upravi lista. (3155/73) PRODAM HISICO - vikend (komfortno dvosobno stanovanje, garaža, pritikline, vrt z brajdami Dostop z avtom. Fani Prah, Trebelno 34, Mokronog. RAZNO POROCNI PRSTANI! Vsa zlatarska dela vam po Vaši želji najbolje opravi zlatar Otmar Zidarič v Gosposki 5, Ljubljana, kjer dobite tudi poročne prstane vseh oblik! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! Ob boleči izgubi mojega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA STARINE iz Murnic pri Šentjanžu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu premih na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahva-, la sosedom, vaščanom za pomoč. Lovski družini Šentjanž za organiza-djo pogreba, ZB Šentjanž, župniku za obred, govornikom Antonu Hotku, Mirku Mohorju, Mirku Prijatlju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, otroci Ivan, Franc, Vinko, Jože, Tone, Edi, Mici, Olga z družinami in drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, svaka, brata in strica VINKA MURNA iz Sp. Vodal se iskreno zahvaljujemo za pomoč dr. Levstiku, župniku za podovilne besede, tov. Borštnarju in Debelaku ter konfekciji Jutranjka, Lisca in Metalni Krmelj, društvu upokojencev, gasilcem, sosedom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in nam kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Marija z otroki ter drugo sorodstvo. Ob izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre, tete in svakinje JUSTINE ČUČNIK, roj. Kužner Stolovnik 47 pri Brestanici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za podarjene vence in pomoč. Hvala dr. Malavašiču in dr. Nedi Podkonjak za trud in prizadevanje, župniku pa za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat hvala. Žalujoči: sinova Franci in Jože z družinama, hčerke Vida, Justi, Marica in Ema z družinami Stolovnik, Koprivnica, Globoko, Krško, Beograd, Hamburg, Nuernberg Nadvse dobri in skrbni mami TEREZIJI RAVBARJEVI iz Rateža 42 iskrene čestitke v Novem letu 1974 ter.veliko zdravja, sreče in zadovoljstva otroci Slavka z možem, Elica z možem, Marija z družino, Rudi, Janez, Jože in Stane z druži- Dragima mami in atu Bogatajevima iz Jurne vasi za 26. obletnico skupnega življenja oziroma mami za 46. rojstni dan ter srečno Novo leto, iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in srečnih dni v skupnem življenju hčerki Fanika in Malči ter Rudi z družino. Rudi in Marjanček pa jima pošiljata koš poljubčkov. Upravni odbor podružnice Društva upokojencev Novo mesto želi vsem članom srečno Novo leto. JULIJANA JAMBRESiC, Zameško 1, Šentjernej, prepovedujem vožnjo po mojem gozdu. Kdor jpo dno nresan«afa. po m tega ne bo upošteval, ga bom so- NUDIM VAM vse vrste rolet, žaluzije in platnene zavese ter opravljam vsa popravila iz te stroke. Cene solidne. Naročila prejema Bogo Radi, Žabja vas 15, Novo mesto. »Dolenjski list« v vsako družino Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Kaučič iz Brežic — Natašo, Milena Koren iz Trebč — Ireno, Marija Colarič iz Gornje vasi — Vesno, Zvjezdana Dornik iz Samobora - dečka, Nevenka Preskar iz Brezine - Andreja, Elizabeta Knez iz Okljukove gore -Tomaža, Pavica Božič iz Rajca -deklico. Ljubica Sotlar iz Crešnjic — Aleša, Ana Horvat iz Jesenic - Danijela, Marjana Kmetec iz Senovega - Marka, Jožica Jaklič iz Dednje vasi - dečka, Nataša Deak iz Male Gorice — Krunoslava, Marija Krošelj iz Curnovca — dečka, Danica Panič iz Brežic - Vero, Slavica Jandrečič iz Samobora — dečka, Ivana Gorenc iz Gor. Lenarta - dečka, Ivana Soltič iz Vukovega sela - dečka, Anica Žibert iz Mosteca — Omara, Dimica Turšič iz Cerkelj - Andrejo, Elica Hržić iz Velike Rakovice — deklico. - Čestitamo! UMRLI SO: Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Franc Brilej, socialni podpiranec iz Podgoija, star 73 let; Ana Žagaj šek, žena kmeta iz Kuz-minca, stara 61 let; Jožef Varlec, invalid iz Podgoija, star 81 let; Neža Stefanič, žena kmeta iz Stojanskega vrha, stara 64 let; Ivan Knez, kmet iz Okljukove gore, star 60 let; Jože Kodrič, kmet iz Velikih Malene star 77 let. Dolgoprsta stranka „Pošteno sem plačala", je pred občinskim sodiščem v Črnomlju trdila domačinka D. L., ko se je morala zagovarjati zaradi tatvine v samopostrežni trgovini. Tri puloveije (vredne 309 din),-ki jih je poleti smuknila s police, so našli namreč pri njej doma. Izgovori tokrat niso pomagali. Ista stranka, ki se zaklinja na svojo poštenost, pa je bila že prej enkrat zasačena, ko je hotela ukrasti steklenico konjaka. Ne gre v vsakdanjem življenju tako, kot pravi narodna pesem: „Pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič, . . ." Senat občinskega sodišča je obtoženko spoznal za krivo in ji prisodil pogojno kazen. Pogojno zlasti zato, ker je bila prvič na zatožni klopi. Sodba še ni pravnomočna. POMOČ V NESREČI Minuli petek ob pol eni ponoči se je v Korenitki pri Trebnjem na avtoihobilski cesti prevrnila romunska cisterna tako, da je zaprla cestišče. Z ljubljanske strani sta pripeljala Alojz Rutar iz Tolmina in Novomeščan Jože Markovič, šofer ribniškega EURA-TRANSA. Oba šofeija sta si več kot štiri ure v dežju prizadevala s svojima voziloma odstraniti prevrnjeno cisterno tako, da bi vsaj delno omogočila promet drugim vozilom. Oviro sta slednjič odstranila toliko, da je bUo pol vozišča prostega, cisterno pa so povsem odstranili z dvigah šele naslednje dni. Šoferja zaslužita za to javno pohvalo. Dva tisoč din stane žalitev Nič ni pomagalo, ko seje 31-letni Ludvik Kovačič z Belega griča pri Mokronogu skesal potem, ko je že kaznivo dejanje naredil. In tudi vinjenost ga ne more povsem opravičiti nesramnega vedenja, ki si ga je privoščil celo v javnostL Občinsko sodišče v Trebnjem je ta primer obravnavalo pred kratkim. Ugotovilo je, da je Kovačič 16. oktobra letos precej pil, potem pa se z mopedom pri Puščavi zaletel. Ljudje so poklicali miličnica, ih ko je prišel na kraj nesreče Alojz Brun-čeK, komandir OM Mokronog, je bil Kovačič že na nogah in še kako korajžen. Vpil je nad miličnikom in ga nesramno zmeijal. Na postaji milice v Mokronogu je odklonil tudi zdravniško pomoč, zdravnika nagnal, potem pa razgrajal in vpil ter žalil vsakega miličnika, ki se je prikazal v sobo. Tako je ozmeijal še Alojza Hočevaija in Rajka Rokavca. Ni pa ostalo le pri tem, saj je še naslednji dan pred mokronoškim bifejem spet žalil dva miličnika. Resda je bil na razpravi zelo skesan in se je opravičeval, češ da se ničesar ne ^ominja, toda sodišče mu je vseeno naložilo plačUo 2.000 din kazni. Da bo dobro pomnil in drugič vedel, kako se govori z uradno osebo! Sodba še ni pravnomočna. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta ter starega očeta JOŽETA MATJAŠIČA Dobe pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja in vencev, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, sosedom in vaščanom, posebno družinama Kavšek in Udvanc, KZ Kostanjevica, kolektivu Labod Krško, pevcem iz Kostanjevice, vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, ter župniku za obred. Žalujoči:^ žena Pepca, sin Jože z družino, hčerke Anica, Marinka, Olga, Dragica, Rezka in Pepca z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dobrega moža, očeta in starega očeta ALBINA ARKARJA iz Trebče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, nam poma^ v teh težkih trenutkih in ga spre-mih na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Leopoldu Kocutarju za prizadevno dolgotrajno zdravljenje in za lajšanje bolečin pred smrtjo. Zahvaljujemo se tudi Ivanu Božiču za ganljive postovilne besede. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: neutolažljiva žena Angela, hčerke Angelca, Jožica in Anica z družmami, hčerid Danica in Bernardka, brat Feliks, sestra Amalija in drugo sorodstvo. Trebča vas, Veliki Lipovec, Ljubljana, Cleveland, 16. decembra 73 BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežini bolnišnici: Marija Grmšek je padla s skednja in si poškodovala levi kolk; Mirica Trbušić se je po hrbtu poparila s kropom; Marija Nežič je padla s kolesom in si poškodov^a levi kolk; Milka Budna je padla na poti in si poškodovala desni kolk; Bariča Ho-gač je padla na poti in si poškodova- ^ la desno nogo motorista desni kolk; Bariča Hogač je padla na poti in si poškodovda desno nogo; motorista na štedilniku in si po^odoval roki in prednji del telesa; Bariča Lončarič je padla v stanovanju in si poŠco-dovala levo roko; Anton Skaler seje zaletel z avtom in si poškodoval prsni koš; Ana Šepetave« je padla po stopnicah in si poškodovala glavo. Hvala za vašo kri. ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Aleksander Zupan, Ciril Kukman, Stanko Klobučar, Anton Legan, Vinko Bojane, Jože Vidic, Anton Može in Franc Nosan, člani ImV Novo mesto; Ivan Barbo, Martin Petelin, Franc Turk, Danica Hrastar, Anton Tršinar, Marko Ferbežar, Jožica Kobe, Štefka Božič, Fani Blatnik, Peter Kumer, Rihard Resnik, Alojz Hrastar, Niko Reba, Franc Ogrinc, Fanika Malerič, Tončka Vidic, Pepca Ganč in Jernej Klemenc, člani Novoteksa Novo mesto; Franc Ajster, Mirko Cmič, Jožefa Cmič, Vladimir Vanič, Jože Florjančič in Jože Fabjan, člani Novolesa Straža; Lado Rauh, Jože Progar in Alojz Plantan, člani Novomontaže Novo mesto; Slavka Blažič, članica Laboda Novo mesto; Avrast Murn, član G. O. Podturn; Alojz Avbar, obrtnik iz BrSjina; Martina Sašek, Marija Knafeljc, Ema Novak in Marjan CJoduer, člani Krke - tovarne zdravil Novo mesto; Franc Slejkovec, Tone Meglič in Ljubo Rabič, člani Pionirja Novo mesto; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže; Franc Pelko, Anton Rus in Franc Rapuš, člani Novograda Novo mesto; Ivan Ambrožič in Slavko Kozoglav, kmeta iz Šentjošta; Mihaela Kozoglav in Marija Gazvoda, gospodinja iz Šentjošta; Anton PaWih^ obrtnik iz Črnomlja; Ivanka ?avček, gospodinja iz Podgore; Martin Skedelj, član Iskre Semič; Ana Ana Bartolj, gospodinja iz (Jornje Težke vode; Boris Grabrijan, član Belta Črnomelj; Srečko Stajdohar, član Be^ada Črnomelj, Rudolf Habe, član vojne pošte Črnomelj; Anton Cvitkovič, kmet iz Tribuč; Stanko Klepec, član Elektro Črnomelj; Nežka (Jodler, članica Bora Dolenjske Toplice; Milan Marn, član ŽTP Novo mesto; Stanislav Mali, član ŽTP Novo mesto; Ana Cimermančič, Jožefa Brulc in Marija Derganc, gospodinje iz Velikih Brusnic; Antonija Malenšek, gospodinja iz Malm. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tohe Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živič UREDNIŠKI ODBOR: Manan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 2 din - Letna na- ročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun:' 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. '£a vse druge oglase in oglase v barvi velja do prekUca cenik št. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1 /72 od 31. 1. 1973) TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal ^3 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in ti^: Ljudska pravica, Ljubljana vi# Sov Qs|V^^^ VC05 e> SJ#^ {gijt RADIO LJUBLJANA Obveščam cenjene stranke, da bo VALILNICA V CEGELNICI 20, NOVO MESTO, >ričela obratovati v decembru, tako da bodo prvi piščanci že olo>ii 15. januarja. Na voljo bodo pasme PRELUX BRO in PRELUX RJAVI. Interesente prosimo za prednaročila, ker si le tako lahko zagotovijo piščance v času, ko si to želijo. Hkrati ste deležni predsezonskega popusta 10 odst., ki ga priznavamo do 15. II. 1973. Prednaročila sprejma tudi Alojz ŠADL, Gor. Gomila 1, Bela cerkev. Za naročila se priporoča GIZELA PETEL1NKAR VSAK DAN: poročUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisani glasbeni spored od 4.30 do 8.00. Četrtek, 'n. decembra: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz ^sbenih šol — 10.15 Po Talijinih poteh - 11.00 Poročila - Turistični |ii^>otki za naše goste iz tujine -'12.30 Kmetijski nasveti - inž. Miljeva Kač: Priprave za zimsko škropljenje nasadov - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo wim... — 14.40 „Mehurčki“ — 16.00 „Vrtmal^*^ ^- _ 17.00 „December 73“ — 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 22.15 Popevke in plesni ritmi. ' PETEK, 28. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za niSo stopnjo Zgodbe iz ■ mesta Rič-Kač. lu.15 Teden dni na r^iu. 11.00 Poročila - Turistični m^otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Aleks Rainer: Zj^slovanje poljedelcev Pozimi. 12.40 Po domače. 13.30 riporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „VrtUjak“. 18.15 „SignaU“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z Dobrimi znanci. 20.00 „Top-pops 15“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 29. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za nudeno skladbo. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.00 Poročila — Turistični ni^tki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Vilko Šteren. Odprti problemi kmetijskega trga. 12.40 Cez travnike in TOlja. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni inteimezzo. 16.00 „VrtiBak“. 17.10 Orgle v Ritmu 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Radjgski radar. 22.20 - 24.00 Oddaja za naše izse^ence. NEDELJA, 30. DECEMBRA: 6.00 - 8.00 Dobro jutro! 8,07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši.,, 10,05 Koiicert iz naših krajev, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.05 Humoreska t^a tedna -' Fran Milčinski: Krokali. 15.05 Nedeljsko ^ortno popoldne. 17.25 Popularne operne melod^e, 18.00 Radijska iaa. — Pavle Lužan: Dan go^oda nčsa. 19,00 Lahko noč, otroci! 20,00 V nedeljo zvečer. 22.20 Zaplešite z nami -PONEDELJEK. 31. DECEMBRA: 8,10 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.00 Poročila - Turistični n^tki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmet^ski nasveti — Kmetqskim SroizvEyalcem ob koncu leta. 12,40 tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporoč^o vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak", 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minu^ z Kvintetom bratov Avsenik, 20.00 - 24.00 SILVESTROVO V STUDIU 14 24. SRECNO 1974! TOREK, 1. JANUARJA: 8.07 Otroci v novoletnem jutru. 10.05 Tone Kraševec: Med delavci Bresta. 11.15 Novoletne čestitke Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 12.10 Čestitke za prazni. 13.30 Ernest Petrin: O zdomcih. 14.05 Ob kmečki peči. 15.05 Lepe že^je. 17.05 Ples ob Bitfli 18.00 Radijska igra ildensheimer: Žrtev Helena. 19 iM) Lahko noč, otroci! 20,00 Novoletni koncert, 22.15 Zaplešite z nami, SREDA, 2, JANUARJA: 8.07 Radijska i^a za otroke. - Brane Puntar: Vrata, ki škripljejo. 9.30 Slovenski zbori in domači ansambli. 1Q.05 Zvone Kržišn^: NaS človek llJOO Poročila - Turistični n^tki za naie goste iz tujine, 12,10 Za ljubitelje operne in simfonične glasbe. 13.30 „Vlak radosti". 16.00 „Loto vrtiHak“. 18.00 Bayron-Menart: Chaillonski jetnik. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Glasba ne pozna meja. 22.15 Plesna glasba iz studia 14. Četrtek, 3. januarja: s.io Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za vi^o stopnjo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični njq)otki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -lože Kregar: Vrt v januarju. 13.30 Priporočajo vam ... 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s kvartetom Silva Štingla. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritmi. TELEVIZIJSKI SPORED Četrtek, 27. decembra: 9.35 TV v šoli (Zg.) - 17.15 Šolska TV: Nova matematika (Lj.) - 17.25 Pi slovenske . književnosti: F. Celestin: Roza (Lj.) - 18.00 Obzornik (Lj.) — 18.15 Mozaik (Lj.) - 18.20 Shane - serijski barvni fihn (Lj.) - 19.10 Delavska TV tribuna (Lj.) - 19.40 Pri dedku Mrazu: S. Makarovič: Pikin kužek (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.p0 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 Kam in kako na oddih (Lj.) — 20.40 Četrtkovi razgledi: Tisoč let Škofje Loke (Lj.) - 21.30 Turgenjev: Očetje in sinovi - barvna TV nadaljevanka (Lj.) - 22.20 Poročila (Lj.) PETEK, 28. DECEMBRA: 9.30 TV v šoli (do 11.30) (Zg.) - 17.50 Kuhinja pri violinskem ključu (Lj.) - 18,15 Obzornik (Lj.) - 18.30 Rekreacija: Na turizem, barvna oddaja (Lj.) — 18.40 Pet minut za boljši ježik (Lj.) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Naš ekran (Lj) - 19.40 Pri dedku Mrazu; S. Makarovič: Medvedov dečnik (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.(M) TV dnevnik (Lj.) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.35 Roberto la ^ Rocca - francoski film (Lj.) -22.20 Poročila (Lj.) SOBOTA, 29. DECEMBRA: 9.35 TV v šoli (Zg,) - 16.25 Košarka Partizan: Crvena zvezda (Bg.) - 18.00 Obzornik (Lj.) - 18.15 Daktari serijski barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas - b.arvna oddaja (L19.15 Gledališče v hiši (Bg.) - 19.45 Pri dedku Mrazu: S. Makarovič: O smetiščnem mucu (Lj.) - 19.52 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) — 20.25 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.30 Golden gate quartet (za JRT) (Lj) 21.15 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Pravnula - barvni film (Lj) - 21.45 Poročila (Lj.) - 21.50 Colditz - serijski barvni film (Lj.) - 22.40 TV kažipot (do 23.15) (Lj.) NEDELJA, 30. DECEMBRA: 9.05 Pogled za kulise - oddaja o TV nadaljevanki Vojna in mir (Lj.) - 9.40 Po domače s Štirimi kovači (Lj.) - 10.10 Kmetijska oddaja (Sa.) - 11.10 Mozaik (Lj.) - 11.15 Otroška matineja: Enciklopedija živali (Lj.) — 11.45 Poročila (Lj.) — 11,55 Oberstdorf: Smučarski ^oki - barvni prenos (EVR-Lj,) -Nedeljsko popoldne: Tuja folklora, TV ka^ot, za konec tedna, oddaja o Metki Vučar (Lj) — 18,00 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 18.10 Poročila (Lj.) - 18.1 Bratie Marx - v cirkusu (Lj.) — 19.35 Pri dedku Mrazu: S. Markovič: Lisičja filozofya (Lj.) - 19.50 Cikcak (Lj.) - 20.00 TV dnevnik (Lj.) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj.) - 20.40 Filip na konju - serijska oddaja (Bg.) - 21.25 Jazz na ekranu (Lj.) - 21.40 Eportni pregled (JRrT) - 22.10 Poročila (Lj.) PONEDELJEK, 31. DECEMBER: 17.40 Skikova trgovina - lutkovna serija Kurir Gregec (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18,15 Risanke (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Ml^ za mlade - silvesterska oddaja (Lj) - 19,35 Pri dedku Mrazu (Lj) - 19..S0 Cik-cak (Lj) - 20.U0 TV dnevnik (Lj) - 20.30 3-2-1 in TV barometer (Lj) - 20.40 Rezerviran čas - 21.00 Špica in napoved silvesterskega programa - 21.05 Štirje letni časi (Lj) - 22.05 Himioristična oddaja - skeči, oddaja TV Beograd (Lj) - 22.30 Magazin, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb (Lj) - 23.30 S polko in valčki v novo leto (ansambel bratov Avsenik) 23,59 Ura (Lj) - 24.00 Čestitka (Lj) - 0,03 Melodne za vse čase (Oktet) (Lj) — 0.20 Glasbena oddaja (Lj) - 0.40 Stare mestne pesmi — oddaja TV Beograd (Lj) — 1.00 Zabavna revija televizije Sarajevo (Lj) — 2.00 Novoletni spored (do pribl. 5.00) (Bg) TOREK, i:'JANUARJA: 9.00 . Čestitka otrokom in oddaja Mlado leto, mlada pesem (Lj) - 9.20 Vilinček z Lune — predstava Mladinsk^a ^edaUšča (Lj) - 10.55 Mala čarovnica — II. del barvne oddaje (Lj) - 11,10 Akvarij (Lj) - 11,15 Novoletna pravljica, danska barvna oddaja (Lj) — 11.55 Poročila (Lj) - 12.05 Propagandna oddaja (Lj) - 12.15 Dunaj: Novoletni koncert dimajskih Filharmonikov -bar. prenos (Lj) — 13.30 Gaimisch: Smučarski ^oki — barvni prenos (EVR) - 15,30 Novoletna srečanja, oddaja za vse iz bratskih republik in pokrredstava SLG Celje (Lj) - 10.40 Stiije letni časi (Lj) - 11,00 Deček in konj -sovjetski film (Lj) - 12,05 Poročila (Lj) - 12,10 Taneč, novoletna oddaja za vse iz bratskih r^ublik in pokriyin, ki žive v Slovenci (Lp - 12.25 Operni pevci pojo sevdalinke - oddaja TV Sarajevo (Lj) - 12.55 Dekliške pesmi — oddaja TV Beograd (Lj) — 13.15 IA1IKE IN S4Nn>«IC KER4AIIKE Tortk DANia smuuEs Tujm Zdaj je čas, da pokramljamo, da izkašljamo si vse, saj izgovor lep imamo, ko nam leto v novo gre. Pa zato naj, razumljivo, se nihče ne razjezi, naj sprejema dobrotljivo vse, kar v vrstah teh dobi. Sicer pa ... kaj bi zamerjal! Pridno naj naprej molči, kot nikogar ni ozmerjal, ko je bil zvečer v temi. Vdal se je tedaj v težave in si kupil plinsko luč. Ko mu tok ni dal svečave, tudi plin je bil že — fuč. In tako smo pač tipaje šli skoz eno naših kriz. Smo ugnali jo igraje, brez izdatkov in deviz. Kaj bi to, če ni svetlobe, huje je, če TOZDOV ni. Smo v tozdiranju lenobe, zdaj pa sila se mudi. Zakon pravi: „Do Silvestra vse naj znova se rodi!" Žene množica se pestra, da zahtevi ugodi. Vse povprek se sestankuje, skliče ta in oni zbor, kdor obstaja, spet se snuje, kdor še ni, bo kmalu nor. Zdravstvo z bolnim se ukvarja, madež nam odpravi FAX; vendar nič ni brez denarja . Sam deluje DULCOLAX. Bolnica še ni štacuna, zdravje ne kot čevljev par; boljšo skrb imej komuna, ko za zdravstvo gre denar! V 7,' f Čim starejši kdo postaja, v glavi nosi več in več; sla nič več mu ne nagaja, vsi užitki so že preč. Prav tako nam gre v kulturi, kjer je sredstev manj in manj, kjer nihče se ne razburi, ko je konec — lepih sanj. Kaj nam hoče amaterstvo, če gledalcev je le pet? Vse besede so frazerstvo, vsak je le za dinar vnet. Je Kohoutek sam opazil, * da frči zdaj k nam komet. Mar nas z repom bo oplazil? — se sprašuje širni svet. Menda ni bojazni prave, misli si, kdor nas pozna, rep kot pojem je ustave: čvrst od daleč — tu megla. Vsak rad srkne Šilce žganja, ko črviči ga črevo; če pa zjutraj ga poganja, pije naj odslej — vodo. Modre glave so sklenile: točit zjutraj ga ne smeš! Nič pa niso odredile, če po drugi poti greš. in tako zdaj stekleničke, kjer vsebina ista je, birt pretaplja si v dobičke: kdor jo kupi — sam odpre. V Šentjerneju konji slavni šli v galop so njega dni. Danes so okteti „Glavni" -vse poslušat jih hiti. Pa nekdo idejo najde, da bi zbrali se drugod ... Predlog ta naj mirno zajde. tu Šentjernej je „gospod". Osel je podoben oslu, vešč vseh muhastih manir. Aktivist razvnet pri poslu mnogim dober je — klistir. Vzor upravljanja idile je v podjetju naših cest, so na psu napredne sile, kdo ni „zanj" ... na gobec - pest! V Krškem snuje se centrala, ki poganja jo atom; da TeVe bo delovala, da svetal bo ljubi dom. V Trebnjem zbor je vseh naivcev, ki umetnost jim je špas. T rim je upanje volivcev, da ohranijo si — stas. Kdor poda se čez Gorjance silnih dirk ne vidi več, , kot bi jedel suhe žgance, atraktivnost vsa je preč. Tiho srebaš mlačno juho, „kislo" piješ, žreš krompir, vice hlastaš za prikuho, a na koncu — žaltav sir. Če razburiš se, si kregan, je direktor vsega kriv, ko nažreš se ga ves zbegan, čaka mož te ljubezniv. Dušo spihaš tja v balonček, da postane ves zelen ... „Lizal sem samo bonbonček", I zmika se, kdor ni pošten. Kakor se obračam, mila, vselej zadaj nosim rit... Ura polnoč je odbila, zdaj zares grem k šanku — pit! t VLADIMIR BAJC 'r I Kakšno govedino od stegna prodajajo na Dolenjskem? Kako tehtajo mesarji? Koliko računajo? Kakšno meso imajo v mesnicah? Kakšne sendviče prodajajo na Dolenjskem? Kaj gostilničarji sploh razumejo pod besedo sendvič? Koliko mesa je v sendviču? To so vprašanja, na katero skuša odgovoriti naša akcija, ki jo objavljamo na 27. strani. Iz vseh občin - novomeške, trebanjske, ribniške, kočevske, črnomaljske, metliške, krške, sevni-ške in brežiške — smo prinesli v mesnicah kupljeno meso in v gostiščih kuflljene sendviče IKAR! ter jih dali v analizo v novomeški živilski laboratorij. Kaj je odkrila analiza? V gostilni Murko v Krškem so nam prodali za prehrano neprimeren sendvič, ki je bil razen tega trikrat lažji od kočevskega in je vseboval komaj 12 odstotkov mesa! V brežiški občini so dali v sendvič 39 odstotkov mesa! In meso? Kako se motijo mesarji: v svojo ali v kupčevo škodo? Odrežejo natančno? Je meso dobro? Vse to in še več — v današnji P na strani 27! r ZADNJIH PET MINUT KAJ JE NOVEGA GA J AKOSI IREKTOR REDSTAVUA MOUPRAVUANJE 17. septembra letos je osnovna organizacija ZK v Cestnem podjetju izrekla nezaupnico direktorju inž. Mirku Strmšku. Posebna partijska komisija je ugotovila, da je direktor osebno obračunal s preSdsednikom sindikata in članom ZK Janezom Vodopivcem. To je bil povod, razlog za nezaupnico pa je bil globlji. Direktorju so očitali, da je zanemaril samoupravljanje, da je zatiskal oči pred zlorabami in okoriščanji v podjetju in da zato nima moralno političnih kvalite^za to delovno mesto. Občinski komite ZK v Novem mestu je 26. septembra podprl 00 ZK v Cestnem podjetju, podprl nezaupnico direktorju in izrekel nezaupnico sekretarju podjetja Janezu Žuri. Medobčinska sveta ZK Dolenjske in Posavja sta 13. novembra podprla sklepe 00 ZK v CP in ugotovila, da je direktor izrabil vse materialne možnosti, da bi pridobil delavce na svojo stran in tako ob njihovi podpori podaljšal življenje odnosom in metodam, ki sta jih obsodila tako 00 ZK v podjetju kot občinski komite. Medtem je UJV Novo mesto odkrila okoli 40 kaznivih dejanj, s katerimi je podjetje oškodovano za 1,7 milijona dinarjev. Postopek je v teku. V času, ko povsod poudarjamo načelo samoupravljanja, ko se borimo, da bodo delavci zares odločali o vseh stvareh, so se odnosi v novomeškem Cestnem podjetju zaostrili do skrajnosti; Direktor inž. Mirko Strmšek s svojimi somišljeniki je pred dnevi v osebnem obračunavanju šel tako daleč, da je v novomeškem kinu Krka pripravil zbor delovnih ljudi, ne da bi prej določit dnevni red. Na zboru je oholo poklical komuniste in člane centralnega odbora sindikalne organizacije v podjetju na zatožno klop v prvo vrsto dvorane. Pred 385 prisotnimi delavci jih je zasmehoval, zbor delovnih ljudi pa se je sprevrgel v zahtevo po zaupnici direktorju, ki so mu predtem izrekli nezaupnico v osnovni partijski organizaciji, v občinskem komiteju ZK in v medobčinskih partijskih svetih za Dolenjsko in Posavje. Novinarjev na ta zbor, na katerem je Strmšek skušal obračunati s tistimi, ki so si upali pokazati na njegove napake, niso povabili. Priloga pa kljub temu objavlja zabeležko z zbora. Ob resničnih dogodkih v Cestnem podjetju se človeku zdi, kot da smo v časih, ko človek ne sme govoriti resnice! Beležko in komentar objavljamo na naslednji strani pod naslovom:^ „Kako si direktor Strmšek predstavlja samoupravljanje" DOLENJSKI UST 25 T ii 1 iA i v uredništvu smo dobili zapisek z zbora delovnih ljudi novomeškega Cestnega podjetja, ki se ga je 4. decembra v dvorani kina ^ka udeležilo 385 članov kolketiva. Podpisalo ga je več prisotnih na tem sestanku, in čeprav to ni uradni zapisnik, objavljamo bistvene dele tega dokumenta, ob katerem se človeku ježijo laqe na glavi. Zapisek namreč očitno kaže, kako si nekaten vodilni člani kolektiva, zlasti direktor podjela inž. Mirko Strmšek, predstavljajo samoupravljanje na-‘ sploh in konkretno v svojem podjetju. Vsebina je taka: „Uvodno besedo na zboru je imel predsednik delavskega sveta Jože Križman, ki je poudaril, da je potrebno izdelati pravilnik o volitvah v TOZD ter kritiziral postopek, ki ga je pripravil centralni (^bor sindikata. Zatakni- lo se je takoj, ko so volili zapisnikarja. Anice Rems, ki je bila predlagana, na zboru in bilo, Martina Pezdirc je to delo odklonila, prav tako tudi Olga Sopčič. Sele na direktorjevo opozorilo, da je zdaj na delovnem mestu, je Sopčičeva začela pisati zapisiiik. Križman je očital, da je kandidatna Usta, ki jo je sprejel CO sindikata, tajna in da je niso dobili na vpogled. Dqal je, da so posamezniki hoteli nepravilne voHtve, čemur je sledilo ploskanje v dvorani. direktor; luSOi, heriBsbifar Direktor Strmšek je napadel (sedai^ega) predsednika CO sindikata Petra Guština, češ da ta napada njega in ves delavski svet. Očital mu je, da je pomanjkljivo organiziral zbore delovnih ljudi na upravi in v Bučni vasi. Čeprav Guština ni bilo na zboru, ga je pozval, naj desetkrat na dian bere ustavo, očital mu je, da je doštudiral na račun podjetja, zdaj pa tako grdo ravna. Pozval je vse udeležence seje, naj predlagajo kandidate za samoupravne organe, in dejal, da je vse to v ^adu z zakonitostjo. Po Strmškovem govoru so se posamezniki izrekali za direkto-ija in so celo predlagali, naj o tem javno glasujqo. Potem so tu^ predlagali, naj preberqo imena članov komisije, ki so sestavili kandidatno listo, Strmšek pa je pozval komuniste in člane centralnega odbora sindikata, naj se presedejo v prvo vrsto. Nastalo je zatike, končno pa je šlo v prvo vrsto sedet pet članov CO sindikata in edini prisotni komunist na zboru. Strmšek je nanje kazal s prstom in jih izzival, da bi mu povedali, če so tudi oni sodelovali pri sestavi kandidatne liste. Nekateri so hoteli novo kandidatno listo, pravnik Janez 2ura pa jih je opozoril, da tega ni mogoče storiti brez dni* žbeno^olitičnih organizacij v podjetju. Strmšek pa je izjavil, da to lahko storqo, češ da so vsi prisotni sindikat. Kandidatno listo CO sindikata so dali na glasovanje in jo ovrgli; Strmšek je pozval člane ZK in CO sindikata, naj pomagajo pri sestavi nove liste. Posamezniki, vendar ne pozvani, so potem predlagali člane v novo listo; vanjo so prišli tudi nekateri, ki so bili v prejšnji listi! Potem je Strmšek še zahteva, naj prisotni povedo ali je ta zbor nesamoupraven, in ali smatrajo, daje zbor manipulacija z ljudmi. Zahtevo so dali na glasovanje, ki je prineslo rezultat: zbor je samoupraven in ni manipulacija z ljudmi. Potem je spet govoril Strmšek, ki je povedal, kako uresničujejo ustavna dopolnila v drugih Cestnih podjetjih, govoril je o novem mostu in o poslovanju podjetja. Poudaril je, da anakt-ska služba ne dela dobro. Opomba: na tem delovnem mestu je zaposlen A. Fine. Po direktorjevem poročilu ni bilo razprave, zato se je spet oglasil Strmšek. Dejal je, da je delal pošteno in da je zagovornik zakonodaje - pa so ga postavili na zatožno klop. Meni, da njega in delavski svet neargumentirano blatijo. Ironično je dejal, daje pripravljen odstopiti, da bi se razmere uredile. zaupnica stimSltu Spet SO predlagali, naj dajo na glasovanje zaupnico direktorju. Tako so storili: velika večina je bila za direktorja, okrog pet jih ni glasovalo, eden je bil proti. Ko so ugotovili, da je eden proti, je nastalo vreščanje, na zboru so zalitevali, naj pokažejo tistega, da ga bodo raztrga li. Nekateri so izjavljali, da so na zboru špgoni, šoferji pa so začeli kričati, da je potrebno izključiti iz kolektiva Finca in Vodopivca. Žura jih je opozoril, da je taka izključitev nemogoča, da je protiustavna in nezakonita-. Nekateri so začeli kričati: šel pa tudi ti z njima!* in so vztrajali, da je treba Finca in Vodopivca izključiti. Hengre dTHgalie, ju je Iraka ukiti Strmšek je dejal, da kot direktor izjavlja, da se to ne sme narediti, toda če vzamejo delavci vso odgovornost nase, da je to mogoče. Žura je še enkrat opozoril, da to ni mogoče, vendar pa je šel predlog na glasovanje, ki je uspelo. Imenovali so delegacijo, ki naj obvesti Finca in Vodopivca, da morata takcj zapustiti podjetje. Za pol leta vnaprej naj se jima plača osebni dohodek ter nagrada za novoletno praznovanje. Nekateri so vzkliki; ,Samo da ne bosta več delala zgage v podjetju. Ce ne gre drugače, ju je treba ubiti!* Ta zbor v Cestnem podjetju (sklican brez poprejšnje objave dnevnega reda, je pravzaprav ponoven dokaz, kako je lahko zbor delovnih ljudi nesamoupraven in pripravljen za manipuliranje z ljudmi. Zbor je sicer oblika in možnost za tehtno razpravo, ia samostojno odločanje večine, skratka, oblika aktivnega sprejemanja odločitev. Toda zbor delovnih ljudi ne sme biti enostavno organizacijsko manipuliranje v manifesta-tivnih zborovanjih kolektiva. inanijiulaGiJa zgudmi Da v Cestnem podjetju v Novem mestu gre za manipuliranje z ljudmi, dokazuje tudi podatek, da je iDd 385 prisotnih razpravljalo le 17 delavcev, direktor sam pa je govoril l3-krat! Verjetno je tudi bil namen zbora na manifestativen način izsiliti nekatere rešitve in se tako izogniti razčiščevanju stvari v manjših skupinah. Ko so sindikatu na zboru odrekali njegovo vlogo najširše družbenc-politične organizacije v ponedeljek, so hkrati negirali naš samoupravni politični sistem. Napad na predsednika sindikata je nedvomno izraz direktorjevega odpora do vloge sindikata. Potek zbora jasno izpričuje, da je šlo za manipulacijo z delavci, saj ti pravzaprav sploh niso vedeli, za kaj gre, in so bili za vse, kar jim je direktor preko svojih somišljenikov ponujal. Drugače si pač ni mogoče razlagati, da je zbor odklonil listo, ki jo je predložil sindikat, da so izključili Finca in Vodopivca brez iskanja vzrokov za izključitev in da so glasovali o tem, ali se z njimi manipulira, brez razmišljanja o tem, kaj beseda manipulacija sploh pomeni! Predsednik CO sindikata Peter Guštin in sekretar 00 ZK Alojz Fine menita v oceni kan didacijskega postopka za volitve novih samoupravnih organov, ki so jo sprejeU na razširjeni seji osnovne organizacije ZK, da so pri sestavi možnih kandidatov v sindikatu upoštevali, da bi bili delegati DS iz vseh TOZD podjetja, naj bi kandidate kandidirali na zborih posameznih enot hkrati z delegati za DS v OZD, prav tako pa naj bi kandidirali na zborih tudi, organi samoupravne delavske kontrole TOZD in OZD. drektor- neposralRi knnc Po Guštinovem in Finčevem mnenju je direktor podjetja neposredni krivec, da je bil razbit zbor delavcev Terenskega obrata Novo mesto in Strojnega obrata Novo mesto. Strmšek se je namreč trudil na različne načine razbiti kandidacijski postopek sindikata, in to zato, ker ga sindikat ni seznanil z imeni evidentiranih tovarišev za samoupravne organe. Tudi ni izbiral besed pri blatenju in razvrednotenju predsednika sindikata, da je tako razvrednotil tudi celotno prizadevanje CO sindikata. Guštin in Fine tudi sodita: „V kandidacijski postopek se iz nerazumljivih vzrokov niso vključili direktor, njegovi somišljeniki ter člani DS. Namesto da bi na zborih delovnih ljudi skušali čim uspešneje izvršiti kandidacijski postopek, so imeli do postopka sindikata kritika-ntski odnos, sami pa so oblikovali svoj kandidacijski postopek, To kaže na zavestno zanikanje vloge sindikata saj je bil ta pripravljen sprejeti vse utemeljene predloge. Na zboru delavcev je bil predlog sindikata brez razprave zavrnjen, čeprav so v poznejšem postopku spet prišla imena, ki jih je evidentiral sindikat. To kaže na manipulacijo z ljudmi, saj so človeka najprej zavrnili, ker ga je predlagal sindikat, pozneje pa so ga sami predlagali! kdo zavira samo- U|iravyanje? V kandidacijski postopek sodi tudi skrb za kadrovanje takih delavcev - delegatov, ki s svojim delom, politično aktiv-nos^o, vero v socializem in samoupravljanje, moralno neoporečnostjo zagotavljajo take odnose, kakršne z uresničevanjem ustavnih dopolnil tudi zagovarjamo. Direktor in predsednik DS sta na te zahteve bržkone ,pozabila* opozoriti delavce, čeprav nista pozabila opozoriti na ime delegata, ki ni bilo pravilno napisano. CO sindikata in 00 ZK nimata želje, da bi zavirala samoupravljanje v podjetju, pač pa se borita za osvoboditev samoupravljanja od tehnokratskih, vezi, ki jih je v Cestnem podjetju močno čutiti in ki se kažgo tudi v spopadu ob kandidacijskem postopku,** O Cestnem podjetju v Novem mestu je bilo zadnje tedne in mesece izrečenih že veliko besed in prelito dosti črnila. Politični akciji, ki jo je z vso resnostjo zastavila partijska organizacija v podjetju in ki je dobila vso podporo občinskega komiteja v Novem mestu ter obeh medobčinskih svetov, v Novem mestu in Brežicah, zbor delovnih ljudi 4. decembra nedvomno ni bil v korist. Direktor Strmšek, ki si očitno na vse kriplje prizadeva ostati na svojem položaju, je šel v svojem tehnokratizmu čez vse mqe, ko je na tem zboru postavil člane ZK in CO sindikata na zatožno klop v prvo vrsto velike dvorane kina Krke. Da takih direktorjev v socializmu, zlasti pa v zdajšnjih časih učinkovite akcije za izboljšanje samoupravnih odnosov na vseh ravneh, zares ne potrebujemo, je bržkone 'odveč pristavljati. "Zato zares ne more biti nič drugega kot vprašanje časa, doldej bo inž. Strmšek še lahko direktor Cestnega podjela. msimiiB U& piisliij8jo Pilot Kohen, letalski kapetan ameriške vojske, je povedal neverjeten doživljaj. Nekega večera je s tremi člani posadke letel med Columbusom in Clevelandom: nenadoma so vsi štirje opazili, kako se jim z velikansko hitrostjo in z velike višine bliža neznan leteči predmet, kije sijal v rdeči, rumeni in modri svetlobi. Mislili so, da bodo trčili, toda zadnji hip je kabino pilotov obsijala zelena svetloba in letalo je potega kvišku neka čudna sila z Zemljo pa so v tistem trenutku izgubili radijsko zvezo. Cez čas je NLP izginil, Kohen pa se je, kolikor se je dalo hitro, spustU na zemljo. Sicer pa so podobne zgodbe pripovedovali v Franciji zlasti jeseni 1954. Takrat je prišlo do prave invazije NLP, ki pa so tudi pristajali. Mnogolaat so opazovalci videli tudi neznana bitja. 23, avgusta 1954 je radovednost prignala nekega Francoza, da se je povsem približal NLP, k| je počival na tleh in je dajal videz aluminijaste avtomobilske prikolice — recimo ADRIE novomeške IMV. Zgrožen*je v neposredni bližini zagledal dve mali bitji v srebmikastih oblekah, ki sta se na čuden način sporazumevali. Pozneje je izdavil, da so njuni glasovi spominjali na nenavadno kruljenje. TAkoj, ko sta ga bi^i opazili, sta vstopili v plovilo, ki je rdeče zagrelo in z velikansko hitrostjo odplulo. 10. septembra istega leta se je kmet Jean-Luc Gaston vračal iz bližnjega rhesta, V mraku je nenadoma zagledal pred seboj človeka normalne velikosti. Začuden pa je opazil, da nosi čelado. Se bolj ga je začudilo, ko je neznanec začel prijateljsko mahati z rokami, kot da bi ga vabil. Gaston je nemo gledal in videl, kako je neznano bitje zavUo v goščavo, iznad katere je takoj nato opazil okrog pet metrov dolgo plovilo, podobno cigari, ki je naglo izginj^o. ■^ -V/ I' Tako je neznani leteči predmet fotografiral pddiem fotograf Albredit Steiner iz Zidiodne Nemčije jeseni 1954. I Enega izmed najbolj pretresljivih dogodkov je povedal j. Marius Dewilde, 34-letni oče iz vasi blizu Valenciennesa, ki * je isto noč opazil dve bitji, ki sta hitro korakali proti nežna- , nemu predmetu na železniških tirih. Ura je bUa 22.30 in * Marius, kovinski delavec v železarni blizu belgijske meje, je bral, medtem ko so žena in otroci že spali. Nenadoma je zaslišal zategel lajež psov. Mislil je , da se okrog hiše potikajo klateži, zato je vzel baterijo in stopil iz hiše. Tedaj je zajedal neznani bitji in posvetil vanju. Svetloba iz baterije se je od njunih glav odbila, kot da bi bili iz stekla ali kovine. Pes je stisnil rep med noge, plazil se je po trebuhu in prestrašeno cvilil. Bitji sta šli naravnost proti Devvildu. Dva metra p^d njim sta ga zaslepili s svetlobo, kot da bi vžgali magnezij v prah. Neznanca sta bila manjša od enega metra, toda i" ■ širokih ramen, njuna obraza pa sta bila v nenavadnih čelai videti ogromna, Dewilde se je močno ustrašil, in ko se je toliko zavedel, j je sploh lahko zakričal , je mogel le še opaziti, kako se t: plovilo začelo dvigati. Najprej je nekaj časa lebdelo, por. n je zaslišal piskajoč zvok in zagledal tanko progo čmcj^;! dima. Takoj nato se je NLP dvignil navpično 30 m visok> . rdeče zažarel in hitro izginil, Devvilde je stekel na polidjsko postajo v poldrug kilometer oddaljeno mesto, vendar je od strahu govoril tako zmedeno, da so policaji mislili, da se mu je zmešalo, in so ga napodili. Potem je odšel še na komisariat, kjer je zgodbo povedal policgskemu komisarju A, Gouchetu. Komisar mu je verjel in naslednje jutro so se posebni oddelki policije napotili tja, kjer je Dewilde videl NIJ. Odl^i so sveže sledove na pr^ovih železniških Železniški inženirji so izračunali, da je na pragove pritisk^a ogromna teža — vsaj 30 ton, da so lahko nastali taki sledovi. Preiskali so tudi zareze, ki so jih videli na potUagi, kateri so bili položeni pragi. Neverjetno: ti kamm so bili čisto krhki, kot bi bili izpostavljeni dolgotrajnemu učinku visoke temperature, . Da se Devvildu ni mešalo, so konec koncev potr4m tudi številni drugi prebivalci v tem kraju in njegovi okolici, ki s6 po 22.30 tega večera videli neznani predmet, ki je rdečkasto žarel in se je gibal po nebu. ... Prav zato je policijski komisariat zelo skrbno preučil vte pričanja, pa ni prišel do konkretnih ugotovitev. Spte so odložili, vendar pa je mnogim jasno, da gre zares za NLP. L TUM KRUH PROOAilAJO ZA MESO ii “JI V devetifi krajih na Dolenjskem, v devetih različnih občinah, smo v ponedeljek 10. decembra, v črnomaljski in metliški občini pa v četrtek, 6. decembra, kupili po en sendvič. Vzeli smo, kar so nam dali — in vse skupaj odnesli na novomeški živilski laboratorij,'kjer so vse sendviče analizira- li. , Kaj je prinesla analiza? ČRNOME).J V Dolenjkinem bifeju v Čmomlju smo dobih 8,92 dkg težak sendvič: žemljo nesimetrične oblike iz moke tipa 400, težko 6 dkg, srednje lepo naraslo, neenakomerne barve skorje, brez leska, s črnimi zoglenelimi delci moke, z značilno barvo sredice, s svežim vonjem in zmerno slanim okusom. V sendviču so bile btiri rezine ljubljanske salame, v kateri prevladuje meso, opaziti pa je precq manjvrednega tkiva, ki je grobo zmleto. Salama je tehnološko prav dobro izdelana, v sendviču je je bilo 2,92 dkg. > Živilski laboratorij v Novem mestu meni, da sendvič nima bistvenih napak, da je prav dobre kakovosti in da je delež salame v sendviču "iistr-czen. 1 dkg sendviča velja 28 par, kilogr^ torej 28 dinarjev. Za sendvič smo plačaU 2,5 din. METLIKA V gostišču Na Dragah v Metjiki so nam za 4 din prodali 11,46 dkg težak sendvič iz dveh kosov kruha iz moke tipa 800; kruh je tehtal 8,1 dkg, bil je značilne barve, vonja in okusa. Šest rezin šunke iz konzerve, brez mehanskih ali živalskih onečiščanj, je tehtalo 2,28 dkg, dve rezini kumar — na eni strani je bilo opaziti semenje - z značilnim vonjem in barvo za vložene kumare pa 1,07 dkg. Izvid živilskega laboratorija pravi, da je kakovost sendviča prav dobra, da pa je 22 odstotkov šunke v skupni teži sendviča komaj ustrezno, zato se zdi prodajna cena visoka. 1 dkg sendviča je veljal 35 par. KOČEVJE V gostišču Rog v Kočevju so za 4 dinaije prodali najtežji sendvič v naši akciji. Tehtal je kar 23,55 dkg, od tega sta bila dva kosa kruha težka 16,76 dkg, a sta bila grdo odrezana. Med kruhom je bila rezina in pol poltrajne salame, kije tehtala skoraj 5,1 dkg. Salama je bila olupljena. Dva koščka značilne sladkaste vložene kumare sta tehtala 0,61 dkg, rezina sira pa 1,09 dkg. Sir je bil dober, zrel. Kakovost sendviča je bila dobra, med napake gre šteti neenakomerno odrezan kruh in pa vijoličasto barvo od štampiljke na obeh koščkih mesa. 23-odstoten delež salame ustreza, saj je absolutna količina sestavin v sendviču 'zelo visoka. 1 dkg sendviča je veljal 0,17 dinarjev. RIBNICA V gostilni Pri Pildarju v Ribnici so 16,08 dkg težak sendvič računali 4 dinaije, dve rezini kruha iz moke tipa 800 sta bili težki 9,58 dkg in značilnega vonja, okusa in barve. Štiri rezine poltrajne salame so tehtale olupljene 4,84 dkg; salama je bila sveža, dobra in lepo odrezana. Dve rezini kumare sta tehtali 1,66 dkg, bili sta primerne barve, vonja in okusa. Kakovost sendviča je bila prav dobra, 34 odstotkov salame v njem ustreznih, 1 dkg sendviča pa je stal 25 par. NOVO MESTO V Dolenjkini Delikatesi na novomeškem Glavnem trguje 8,69 dkg težak sendvič stal 3,5 din. Žemlja iz moke tipa 400 je bila nesimetrična, sveža in srednje okusna, težka 5,88 dkg. Žemljo so nadevali s šestimi rezinami trajne poljske salame, okusnega in značilnega videza in je tehtala olupljena 2,81 dkg. K^ovost je prav dobra, delež salame ustcezcn, ! dkg sendviča pa je veljal 40 par. BREZICE V gostišču Pri kinu v Brežicah so za 1 1,95 dkg težak sendvič računali 4 dinarje. Rezina kruha iz moke tipa 800 je tehtala 6,09 dkg, bila je sveža in' okusna. Tri rezine poltrajne salame so bile težke 3,90 dkg, bile so srednje okusnega videza, ena rezina je bila neolupljena. Dve rezini kumare sta tehtali 0,63 dkg, bili sta značilne barve, vonja in okusa. Dve rezini sira sta tehtali 1,32 dkg, bili sta značilne barve in vonja, sir je bil normalen, ’'en-dar še premalo zrel. Po oceni živilskega laboratorija je kakovost dobra, 39 odstotkov salame v skupni}eži ustreza, le salama vsebuje preveč kit. 1 dkg sendviča v tem brežiškem gostišču velja 33 par. V delikatesi Merx je 7,59 dkg težak sendvič stal 3,50 din. Žemlja je tehtala 5,35 dkg inje bila pomanjkljive oblike, toda normalnega vonja in okusa. Šunke je bilo v njej 2,24 dkg. To so bile štiri rezine domače šunke, značilnega okusnega videza, vendar je bilo zelo malo maščobnega tkiva, opazno pa je bilo vezno tkivo. Kakovost sendviča je bila dobra, delež šunke 28 odstotkov, kar ustreza. Napaka: žemlja neprimerne oblike. 1 dkg je veljal 46 par! KRŠKO V gostilni Murko v Krškem je sendvič za tri dinarje tehtal komaj 7,44 dkg. Žemlja iz moke tipa 400 je bila težka 6,52 dkg, nesimetrične oblike in ni bila sveža. V njej je bila ena sama rezina poltrajne salame, težka 0,92 dkg. Košček je bil sicer olupljen, toda ni bil cel niti svež niti okusen! Imel je vonj po kislem, okus po kumini, precej slan. Ocena živilskega laboratorije je zato, da je kakovostno in količinsko sendvič slab, zato neustrezen. Komaj 12 odstotkov salank prav tako ne ustreza običajem, 1 dkg sendviča pa so prodajali po 40 par. MESO OD STEGNA V analizo smo prinesli tudi šest kosov govedine. Pri vseh mesarjih smo zalitevali enako: „20 dkg govedine od stegna.“ Kaj smo dobili? ČRNOMELJ V mesnici KZ Črnomelj v Črnomlju smo plačali 8,40 din, mesar pa je odrezal 19,02 dkg govedine, se pravi okroglo 1 dkg premalo. Pri kilogramu bi na ta račun zaslužil 2,20 din, saj je stal 1 dkg 44,2 pare, medtem ko velja 1 kg 42 dinarjev. Kakovost mesa je bila dobra, k napakam pa so šteli preveč veznega tkiva v mesu in pa to, da je mesar odrezal skoraj 5 odstotkov mesa premalo. Meso smo kupili 6. decembra. Takrat v mesnici niso imeli ne pljučne pečenke ne teletine. SEVNICA V Merxovi mesnici so nam odrezali 24,74 dkg mesa, plačali pa smo 11,88 dinarjev. 1 dkg mesa je torej veljal 44.4 pare,/moral bi 44 par. Pri kilogramu znese to o,40 din mesarjevega zaslužka. Kakovost je ocenjena kot prava dobra, govedina je bila lepo odrezana, za napako pa so pri analizi šteli preveč veznega tkiva. Pri poskusnem pečenju je bil zrezek sočen^ mehak, kakovostnega vonja in okusa. V trgovini so imeli pljučno pečenko po 70 dinarjev, teletine ni bilo. KOČEVJE V mesnici ZKGP Kočevje na Kidričevi se mesar pri teži skoraj ni zmotil, šaj je odrezal 19,69 dkg in računal meso 8,20 din. Deko mesa je tako prodajal po 41 par, kilogram torej po 41 din, čeprav je prava cena 44 din - torej bi bil mesar oškodovan za 3 dinarje. Pri poskusni peki je bil zrezek nekoliko trd, toda prijetnega okusa in normalnega vonja. Meso ni imelo bistvenih napak, zato so v laboratoriju ocenili govedino kot prav dobro. V mesnici niso imeli pljučne.pečenke, ki je sicer po 70 din, in ne teletine za zrezke, katere kilogram stane 74 din. MIRNA V trebanjski občini smo kupili sendvič v gostišču Dana na Mirni. 17,75 dkg težak sendvič je stal 4 dinarje. Dve rezini kruha iz moke tipa 800 sta bih težki 12,50 dkg, skorja je na spodnji strani rahlo grenila, sicer pa je bil okus dober. Dve rezini in pol šunke iz konzerve sta tehtali 5,25 dkg. Videz ni bil preveč okusen, analiza je pokazala luknjičavo rezino in preveliko primes kil. Kakovost je bila slaba, delež šunke sicer ustrezen, toda med napake gre šteti neokusno odrezan kruh, luknjičavi in malo zažgani rezini kruha in preveč kit* v šunki. 1 dkg sendviča je veljal 23 par. koliko koliko po koliko cena po razlika razlika v ocena MESNICA dkg smo dobili din smo par je dkg: ceniku za kg v v resnični in za- dkg med naročenim in kako- vosti plačali: din: računani ceni v din: odrezanim mesom: mesa: ČRNOMELJ, • dobra Mesarija KZ 19,02 8,40 44,2 42,00 + 2,2 -0,98 SEVNICA, + 4,75 prav Merx 24,75 11,88 44,4 44,00 + 0,4 dobra KOČEVJE, prav ZKGP Kidričeva 19,69 8,20 41,0 44,00 -3 -0,31 dobra RIBNICA, prav Delikatesa KZ 23,68 10,00 41,7 44,00 -2,3 + 3,68 dobra NOVO MESTO, KZ Krka, prav C, kom. Staneta 18,65 * 8,80 46,3 44,00 + 2,3 -1,35 dobra BREŽICE, mesnica na tržnici 22,15 9,60 43,6 43,00 + 0,6 + 2,15 dobra RIBNICA V delikatesi KZ v Ribnici je mesar odrezal najprej kar 35 dkg, šele na prigovor je odrezal drug kos. ki je tehtal 23,68 dkg in za katerega je računal 10 din. Ker je kilogram po 44 dinarjev, bi imel pri takem računanju za vsak kg 2,3 din škode. Poskusno pečen zrezek je bil sočen in mehak, imel je siccr precej veznega tkiva, vendar je bil od mlade živali. Ocena kakovosti: prav dobra, lepo odrezan kos mesa. V mesnici so imeli pljučno pečenko mlade govedine po 70 din in govejo pljučno pečenko po 60 din, teletine, ki velja 74 din kilogram, pa ni bilo. V mesnici KZ Krke na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu velja kilogram govedine od stegna 44 din, za 20 dkg smo plačali 8,80 din, vendar smo v resnici dobili 18,65 dkg govedine. Pri kilogramu je mesarjev zaslužek 2,30 din. Peka je pokazala, da je zrezek precej pust, nekoliko trd, toda svežega vonja in okusa. Brez bistvenih napak, ocena kakovosti prav dobra, kos je bil lepo odrezan. V mesnici so imeli pljučno pečenko po 60 din, pljučno pečenko baby beefa pa po, 70 din Imeli so tudi teletino za zrezke: od stegna po 62 din in od pleč po 53 din kilogram. BREŽICE V mesnici na tržnici so nam odrezali 22,15 dkg govedine in računali 9,60 din. Njihov zaslužek pri kilogramu takega načina dela: 60 par. Poskusno pečen zrezek je bil pust, toda mehak. Med napake mu moramo šteti veliko veznega tkiva in zelo grdo odrezan kos, kakovost mesa pa je dobra. V mesnici niso imeli pljučne pečenke, ki je sicer po 70 din, in tudi ne teletine za zrezke, ki je po 62 din kg. ZAPRTO V metliških dveh mesnicah KZ 6. decembra 'niso imeli niti govedine od stegna niti pljučne pečenke in teletine. Oba mesarja sta zatrjevala: jSlučajno nimamo, sicer smo dobro založeni!*' V trebanjski občini smo skušali kupiti meso v dveh mesnicah v Trebnjem in v eni na Mirni, vendar so bile .vse tri v ponedeljek, 10. decembra, zaprte. Ob 10.30 niso imeli nič mesa tudi v Mercatorjevi trgovini v Trebnjem. Prav tako so bile na ta dan zaprte mesnice v Krškem. PRIMERJAMO Najprej poglejmo, kako je z govedino od stegna. V štirih primerih so strokovnjaki ocenili meso kot prav dobro, v dveh pa kot dobro. Žal nam niso povsod odrezali toliko mesa, kot smo zahtevali. Pet dek razlike v teži, kot seje zgodilo v Sevnici, predstavlja kar četrtino zahtevane teže! Najbolj se je izkazi mesar v Kočevju, ki je odrezal meso skoraj do grama natančno, hkrati je bil tudi najbolj darežljiv, saj je pri računu sam sebe oškodoval za 3 din pri kilogramu. Toda če je računanje črnomaljskega in novomeškega mesarja običaj, potem pri 1.000 prodanih kg govedin* zaslužita kar več kot 200 starili tisočakov! KRUH KOT MESO! Če je pri mesu razmerje na Dolenjskem tako glede cen kot tudi pri kakovosti dokaj izenačeno, pa so velike razlike pri sendvičih. Pozor, pojejte, kaj so vam prodali kot sendvič! V Kočevju so dali trikrat večjega kot v Krškem, tudi odstotki mesa v sendvičih nihajo od komaj 12 v Krškem pa do 39 v Brežicah. Ko so strokovnjaki ocenjevali kakovost, so ugotovili, da je zvečine dobra. Toda neprimeren sendvič v gostišču Murko v Krškem pomeni veliko črno piko in kliče inšpektorja, slaba pa je tudi kakovost sendviča v gostišču Dane na Mimi. Ne glede na kakovost še beseda o ceni. Skoraj ni verjetno, a je resnično, da na primer v Merxo'.i delikatesi v Sevnici prodajajo sendviče po 46 dm kilogram — se pravi dražje kot govedino od stegna, čeprav je v sendviču velika večina kruha, Ta pa je, kot je znano, vreden — če je bel — 3,30 din kilogram! Izredno drage sendviče prodajajo tudi v novomeški delikatesi Dolenjke in v gostišču Murko v Krškem — kilogram po 40 din, VRSTNI RED Kje so najboljši in kje so najslabši, lahko bralci sami ugotove. Po tem, kar smo doživeli mi, najbolj kaže kupovati meso v Kočevju in Ribnici, potem v Sevnici, malo manj pa v ostalih treh kra-jUi, Tudi sendviče imajo najboljše in sorazmerno najcenejše v Ribnici, Kočevju in Brežicah, Kako boste odločili naprej, pojejte sami - svetujemo pa vam, da se izogiba.te gostišča Murko, Najlažji sendvič, najmanj mesa, :ielo drago — in še neprimerno za uživanje: kopica žalostnih rekordov. LOKAL koliko je tehtal? cena send- viča cena za 1 dkg sendviča v parah: koliko dkg je bilo kruha? % mesa v sendviču ocena kako- vosti OPOMBE ČRNOMELJ, bife Dolenjke 8,92 2,50 28 6 33% prav dobra žemlja s salamo METLIKA. Na Dragah 11,46 4 35 8,1 22% prav dobra kruh.s šunko in kumaro KOČEVJE, Rog 23,55 4 17 16,76 23 % dobra kruh s salamo, kumaro in sirom RIBNICA, Pri Pildarju 16,08 4 25 9,58 34% prav dobra kruh s salamo in kumaro NOVO MESTO, Delikatesa Do- 8,69 3,5 40 5,88 32% prav dobra žemlja s salamo lenjke, Gl. trg BREŽICE, ®ri kinu 11,95 4 33 6,09 39% dobra kruh s salamo, kumaro in sirom MIRNA, goistišče DANA 17,75 4 23 12,50 30% slaba kruh s šunko SEVNICA, delikatesa Merx 7,59 3,50 46 5,35 28% dobra žemlja s šunko KRŠKO, gostišče Murko 7,44 3 40 6,52 12% neprimerna žemlja s salamo ZACNHE ZASlU/ESTRA isab ,xw ip Uln Še tri dni je do večera, zaradi katerega marsikatera več noči prej slabo spi. Silvester je veliko pričakovanje nečesa lepega! Ali se bodo upi izpolnili, da bomo srečni začeli leto 1974? Ta večer, ko boste v družbi, bodisi v lokalu ali na zasebni zabavi, se polepšajte s kozmetičnimi pripomočki Ob takih priložnostih lahko uporabimo malo več ličila kot sicer, ne pa toliko, da na prvi pogled dajemo vtis potujoče drogerije ali v bojne barve odetega Komanča. Na temeljito umit obraz nanesemo najprej tanko plast dnevne kreme (ne mastne), nato pa obraz prekrijemo s puder kremo v barvi kože ali še svetlejšo. Temni pudri niso več modemi! Potem s svinčnikom popravimo linijo 'obrvi. Razen izrazitih črnolask za to opravilo ne uporabljajte črnega svinčnika, ker vam dajejo povsem črne obrvi trde poteze v obrazu, posebno okrog oči. Sledi ličenje oči. S spiralo najprej potemnimo trepalnice. Počasi spiralo večkrat pomikamo po trepalnicah od spodaj navzgor, počakamo dve minuti, da se barva Kaj bo prineslo novo leto? Na sliki je Dragica Popovič iz Metlike. (Foto: Ria Bačer) po^cusite ševe Obdobje kratkih mini kril je dokončno za nami! Po modnih zapovedih kreatoijev iz Pariza in Rima, ki jim sledi domala ves sodobni ženski svet našega planeta, se v zimski sezoni 1973/74 dolžina kril dosledno ustavlja pri kolenu. Tudi za mladoletnice. Moda se vrača h klasičnemu stilu, poudarja mehko linijo žene in deluje pomirjajoče. Pri oblekah je še vedno priljubljen srajčni stil. Krila imajo zalikane gube, vendar zašite do bokov. Lahko so tudi zvončasta, najnovejša pa so gladka in precej ozka krila. Prav ta zahtevajo dolžino do pod kolena. Brezrokavniki se še držijo na modni lestvici, še bolj moderne pa so h krilom dolge pletene jope s šal ovratnikom. Močno se uveljavljajo dvodelne obleke, pri katerih je krilo spodaj širše krojeno, bluza pa je precej dolga in prevezana s tankim pasom. Najteže se bomo poslovile od hlač, Id so se tudi pri nas krepko zasidrale, saj so postale tako rekoč nepogrešljiv del garderobe. Žal so hlače za vsakdanjo rabo skoro popolnoma izginile z modnih revij. Kolikor jih kreatoiji še dopuščajo, jim namenjajo počitniško ali turistično-športno uporabo. Za zvečer so hlače sicer še dopustne, so pa tako široke, da jih zlahka zamenjamo za dolgo hlačno krilo. Dolge večerne obleke še vedno močno razgaljajo vrat, posebno pa hrbet. Krojene so zelo enostavno. In blago? Predvsem muslin! Plašči imajo največkrat srajčni kroj, velikokrat sedelce, oprijemajo se telesa, prevezani so s pasom. Zelo široki in zvončasto krojeni plašči so v popolnem zatonu. Novost pa so kostimi, ki zelo uspešno osvajajo občinstvo na znanih modnih revijah. Jopice pri kostimih so dolge, tričetrinske, pas je skoro obvezen, krUa pa so ozka in pokrivajo kolena. K zimskemu kostimu sodi obvezno velik krznen ovratnik, lahko pa tudi obroba na rokavih. Seveda pa krzna ne smemo prezreti tudi na zimskih plaščih, kajti letos je sploh „krzneno leto‘\ Zelo važna je izbira barv. Odtenki naravnih nebarvanih vlaken imajo letos absolutno prednost. Barve; siva, beige, bela. Med ostalimi dajejo prednost jabolčno in gorčično zeleni ter deloma mornarsko modri. Malo je še živahno rdeče in črne barve. Velikih vzorcev na blagu nova moda ne dopušča več. Potiskana blaga imajo eno prevladujočo bai\o z drobnimi geometrijskimi liki ali cvetličnimi vzorci. RIA BAČER m m., ril H osuši, nato z vato odstranimo črne madeže, ki smo jih po nesreči naredile na vekah. S čopičem nato podrgnemo po barvi za veke, kakršna vam pristaja glede na barvo oči ali obleke, in jo nanesemo. Veke mažemo s čopičem od očesnih kotičkov pri nosu navzven. Ustnice namažemo najlepše, če jih zarišemo najprej s črtalom, potem jih znotraj izpolnimo s šminko žive barve. Rdečo piko s šminko naredimo še na lični kosti pod očmi in jo s prsti razmažemo v smeri senc. To je osnovno ličenje za nevešče Eve, ki bi rade ta večer zablestele. Bolje se boste počutile v areni, kjer je konkurenca huda, če boste urejene in naličene. Jopa iz debele volne s šal ovratnikom, dolga, prevezana s pasom, in kapa iz enakega materiala sta ,4iit*‘ letošnje zimske sezone. Še je čas, da kaj takega napletete, če bi rade modo v času bele opojnosti ujele za rep. Hlačam v kombinaciji z jakno so se iztekli dnevi. Zdaj je na modni listi športni plašč s se-delcem, mehko prevezan s pasom. / Račka-igračka, ki pa je tudi stolček in prijeten okras otroški sobi, velja v Mladinski knjigi v Novem mestu 249 din. Draga, a hkrati tudi kos pohištva! Posoda iz Pirex stekla, uvožena iz Italije, pripravna za pečenje in serviranje, stane malo nad 90 din. Dobite jo v prodajalni NOVOTEHNE na Glavnem trgu. Globus za šolaija, ki bi rad prepotoval ves svet. Je koristno učilo, okras sobi, obenem pa tudi sveti, ker je to pravzaprav ^ svetilka. Prodajajo v Mladinski > knjigi in stane 148 din. s* Sploh ni res, da je za prijetno in okusno urejeno sobo potrebno diago pohištvo! Tudi podstrešna soba s poševnim stropom je lahko občudovanja vredna, če jo znamo urediti. Eno možnost vidite na sliki. Gospodinja, ki rada lepo servira jed na mizi, bo gotovo vesela živega enobarvnega kompleta za kis in olje..Obe steklenici z ročajem veljata 168 din, dobite pa jih tudi v Mladinski knjigi. Kolonjska voda je sicer standardno darilce, pa vendar še segamo po njem. V Drogeriji imajo lepo izbiro, za vsak okus in vsak žep. Za 51 din lahko dobite tako stekleničko kolonjske vode v Učni kaseti, izdelek tovarne iz Hrastnika. I DEU VTEMCASU vmpgrad sadovnjak VRT. Obljuba od zadnjič dela dolg, zato se z vrta, kjer ni ta čas kaj početi, preselimo v naš vrt v malem — k cveticam lončnicam. Zima je njihova huda preizkušnja, če niso v pravem prostoru, prav oskrbovane, zlasti pa prav zalivane. Prostor, kjer prezimujejo lončnice, naj bo svetel, topel 6 do 10 stopinj in suh. Bolj od prehranjevanja je odločilno pravilno zalivanje. Voda iz vodovoda je pretrda in prehladna, predvsem za bolj občutljive rastline, kot so ciklame, rododendroni, členasti kaktusi ipd. Omehčamo jo s kuhanjem ali pa tako, da jo za en dan pustimo stati v posodi. Topla naj bo kot soba. Zalivajmo raje poredkeje, pa takrat bolj. Receptov ni; delati je treba z občutkom, z upoštevanjem rastline, (kala — škrnicelj na primer ima neprimerno večje potrebe po vodi kot palma), posode, zračne vlage in toplote, letnega časa, izpostavljenosti lege itd. VINOGRAD. Tudi vinograd v tem času sameva, zato pa je več opravila v kleti. Zdrava, mlada vina z običajno kislino ta čas že pretakamo. Pri tem poskrbimo za dvoje: da ločimo vino od drožja in da po potrebi spravimo vino v dotik z zrakom. Če vino zrak potrebuje, ugotovimo s preizkusom stanovitnosti vina v kozarcu. Ce v kozarcu prej čisto vino postane motno, mu zrak koristi; če poija-vi, pomeni to, da mu zrak škoduje; če pa ostane vino v čaši čisto, pomeni, da zrak vinu ni potreben. Če vinu zrak šdoduje, ga pretakamo s sesalko, sicer pa s škafi, kjer ima zrak dostop. Sod poprej zažveplamo. SADOVNJAK. Ce vreme dovoljuje, če ne zmrzuje, je vso zimo mogoče opraviti tako imenovano zimsko škropljenje, namenjeno škodljivcem, ki prezimujejo v lubju in brstih. Najhujši je kapar. Škropimo temeljito; drevje dobesedno operemo. Na izbiro so različna škropiva, najbolj znano je rumesan. Jablane in hruške škropimo s 3-odstot-nim n'mesan oljem, koščičasto sadje pa z 2-odstotnim. Poznamo še druga Škropiva: kreozan, dinozan, santoks, oleodiazinon. Zimskega škropljenja ne smemo opustiti pri breskvah, ki jih pozimi škropirno dvakrat: v začetku in proti koncu zime. Inž. M. LEGAN Potrudite se, da bo novoletna večeija že na oko privlačna! Miza naj bo za to priložnost pogrnjena s svežim prtom, za okras postavite na sredo nekaj smrekovih vejic in če boste prižgali še vsaj dve svečki, bo slavnostno vzdu^e tu. Dober tek, dobro zabavo in srečen začetek novega leta! Surovo maslo laže penasto umešate tako, da ga prej m,alo posipate z moko. Madež od črnila odstranite s parketa, če ga namažete s terpentinom, še preden les črnilo vpije. Potem s steklenim papirjem ali lesno volno odrgnete sloj, kjer je bil madež. Ce dodate kilogram soli v polno kad vode, v kateri se okopate, se boste po kopeU počutih sveže. Gre za navadno kuhinjsko sol! Pečica v štedilniku vam bo delala veliko manj skrbi, če pred pečenjem dno prekrijete z aluminijasto folijo. Polovico čiščenja pečice^ tako odpade. PLINI IN ZIMA zdravnik svetuje V hladnih jesenskih in spomladanskih mesecih, največkrat pa pozimi beremo v časopisju o nesreči, ki jo je povzročil t'' ali oni plin. Večinoma so ljudi našli prepozno, že mrtve. Le redko je prišla pomoč dovolj zgodaj, da je bilo rešeno vsaj katero življenje. Naj večje so nevamosti zastrupljenja pri ogljikovem monoksidu, ki se na rdeča krvna telesca v krvi veže do 300-krat raje kot kisik. Zato pride-de ceUc premalo kisika in nastane zadušitev. Brez kisika namreč ni življenja. Ta plin nastaja povsod tam, kjer ni popolnega izgorevanja. Ce je dimnik zamašen s sajami, če je izpušna cev pri avtomobilu pregorela ali poškodovana itd. V takem primeru uhaja plin v sobo ali v avtomobil, in ker je brez barve, brez okusa in brez vonja, je še toliko bolj zahrbten. Cele družine so že našli mrtve, ker peč ni vlekla, in marsikateri šofer je umrl v zaprti garaži, ki jo je ogreval s prižganim avtomobilskim motorjem. Zaspali in umrU so tudi ljudje na zadnjih sedežih v avtomobilu, .ker so tam uhajali izpušni plini. Prenekateri avtomobilist je iz neznanega vzroka zapeljal s ceste in se ubil. Šele preiskava je pokazala počeno izpušno cev, ki je kadila v avto. Odrash in zdravi ljudje prenesejo več tega pHna, najbolj pa je nevaren otrokom, starcem, sestradanim in izmučenim ljudem. Mestno prebivalstvo vdihava nekaj tega plina v manjših količinah vsak dan. Izpušni plini motomih vozil, tovarniški dimniki, pa tudi dimniki privatnih stanovanj povečujejo ta plin v ozračju mesta, Ce ni vetra, ga je v zraku še več. Kadilci pa še dodajajo plin sebi in drugim. Marsikateri glavobol je posledica zastrupljenja z majhnimi količinami ogljikovega monoksida, čeprav išče bolnik vse mogoče druge vzroke. Prva pomoč pri zastrupljenju z ogljikovim monoksidom je, da takoj odpremo vsa okna in vrata ter naredimo prepih. Se bolje je, če odnesemo zastrupljenega na svež zrak in mu takoj nudimo umetno dihanje usta na usta. Zastrupljenega moramo tudi dobro pokriti, da ga ne zebe. Res ni treba, da bi nas šele osmrtnice v časopisih opominjale na potrebne ukrepe. Malo več pazljivosti, pa do takih primerov ne bo prišlo! Dr. BOŽO OBLAK VEDENJE OBRAZ NOTRANJOSTI vzgajati ni laliko Glede odnosa med vzgojo in vedenjem imamo dve nasprotujoči si mnenji in s tem tudi v vzgojnem ravnanju dve nasprotujoči si praksi. Po starejšem mnenju je v odnosu med vzgojo in vedenjem prvotnejša vzgoja, medtem koje vedenje otroka — mladostnika — nekaj drugega. To pomeni, da je vedenje nekaj, kar se pojavlja šele kot sad določene vzgoje. Starši in šolniki, to je vzgojitelji vseh vrst in stopenj, ki pri svojem oblikovalnem delu z otroki, rnladostniki slede temu nazoru, se navadno drže nekili pravil ali „modelov“ vzgojnega ravnanja, ki jih imajo vedno pri roki, ko se znajdejo z otroki v eni ali drugi vzgojni okoliščini. Ob vsaki vzgojni priliki ravnajo enako. Na vsako vzgojno priliko se odzivajo po določenem „vzorcu“ vzgojnega iJaepanja. Te vzorce imajo za prei^ušenp recepte uspešnega vzgajanja otrok in mladine. Zato jih je težko od njili odvrniti. Njihova vzgoja se navadno vedno začne pri njih samih. Oni sami, njihove potrebe, njihova prepričanja, njihova staUšča so osnovne mere vse vzgoje otrok, tudi vzgoje mladostnikov. Otrok, mladostnik, njegovo vedenje, njegova osebnost jim je nezgneteno in brezoblično ilo, ki gaje treba trdo in neusmiljeno pregnesti ter mu dati obliko, podobo, ki si jo takšni starši ali šolniki zasnujejo po svojih željah, težnjah in zami-slih. Neobrušeno otrokovo, mladostnikovo vedenje je po prepričanju teh staršev in drugih vzgojiteljev dokaz, da je bila vzgoja premehka, preveč popustljiva. In to je treba takoj popraviti. Najhitreje pa je to mogoče popraviti s tistim, kar ima vsak vzgojitelj najbolj pri roki. In to je roka ... Kadar pa tudi roka in z rijo opremljeni „vzgojni instru-menti“ odpovedo, je zanje jasno, da ni mogoče ničesar premakniti, kajti otrok je kratko malo „usoda“ ali „kazen“ za starše. Novejši, sodobnejši nazor glede odnosa med vzgojo in vedenjem mladostnika pa postavlja na prvo mesto vedenje, ravnanje,^ele na drugo mesto vzgojo, vzgojno ravnanje staršev šolnikov, vzgojiteljev vseh vrst in stopenj. (Se nadaljuje) DR. FRANC PEDICEK e reči pomeni v bistvu ,J)A“. Tega ne morejo zanikati niti springegevski komentatorji. Medtem ko so molče obšli spodrsljaj cesarske diplomacije zastran „agonije boljševizma** (dasi-ravno so jo oni sami neštetokrat razglašali petdeset let), ti gospodje pojasnujejo: Ideja je obstajala v tem, da bi strmoglavili boljševike, obnovili buržoazno Rusijo, pogoj za rqeno ponovno vzpostavitev pa je bila popolna preusmeritev na Nemčijo. Drugače povedano, je bil cesarjev načrt za ponovno ustoličenje caija del obširnejšega plana za likvidacijo sovjetske oblasti s pomočjo nemških bajonetov in za vzpostavitev stare, najveijetneje carske Rusge, s popobio preusmeritvijo tedanje ruske države, se pravi tega, kar bi od nje milostno pustil berlinski ^avni štab v zameno za zvezo z nemškim imperializmom in za podreditev nemškemu nadzorstvu. Na tak načrt so brez posebne^ napora pristali car, naslednik in bližnji sorodniki. Preostalo je le še to, da jih izvlečejo iz pregnanstva in vrnejo v Zimski dvorec. Zato je „Wilhelm II. pritiskal na vse vzvode, da bi rešil družino svojega ruskega bratranca". Takoj za Neugardtom in Mirbachom je prispeval svoj delež za razjasnitev okoliščin v tistih dneh tudi Ritzler. Pripominjam, da bivši svetnik cesarskega poslaništva v Moskvi ob cesarjevih neuspehih ni ostal brez dela: 1920. leta se je kot odličen poznavalec vzhodnoevropskih problemov podvizal v ministrstvo za zunanje zadeva Weimar-ske republike. Tam na Wilhelmstrasse, se je 1921. leta zglasil neki N. A. Sokolov, beli emigrant, stanujoč v Franciji. Ritzleiju se je predstavil kot preiskovalni sodnik v zadevi caijeve usmrtitve, za kar gaje 1919. leta opolnomočil „vrhovni upravitelj" Kolčak. Gost je poizvedoval, če mu Herr Doktor ne bi mogel povedati kakršnekoli koristne informacije o tem vprašanju. Vlada njegovega cesarskega veličanstva, je dejal Ritzler brez ovi^ov Sokolovu, je preko svojega poslaništva v Moskvi 1918. leta za jetnike napravila „vse, kar je bilo mogoče in celo nemogoče**. V potrditev svojih besed je Ritzler izvlekel iz* arhiva sveženj dokumenotv in jih pokazal Sokolovu. V njih je bilo naslednje: A) Podaništvo v Moskvi. Ministrstvu za zuna-iqe zadeve. Julij 1918. Ali je vnovič potreben odločen ukrep v zvezi s carico kot nem^o princeso? Se vam ne zdi, da bi bilo nevamo razširiti predlog tudi na carjeviča, ker je boljševikom gotovo znano, da se monarhisti nagibajo k temu, da bi postavili carjeviča v prvi plan. Nezaupanje boljševikov do nemških predlogov bi se še povečalo zavoljo nedavnib:pre-več odkritosrčnih izjav generala Krasnova na Donu. Ritzler.*' B) Ministrstvo za zunanje zadeve. Odpranviku poslov v Moskvi. Julij 1918. „S predlogi v korist carske družine soglašam. Busche.“ C) Poslaništvo v Moskvi. Ministrstvu za zunanje zadeve. JuUj 1918. ,J*onovno sem napravil ustrezne predloge v korist carice in princes nemške krvi s sporočflom o možnem vplivu, ki bi ga imel uboj carja ria javno mnenje. Cičerin je molče poslušal moje predloge. Ritzler.** Dokumenti, ki jih je Ritzler izročil Sokolovu, • pričajo pp besedah sledrijega o tem, da so „ruski monarhisti** začeli z Nemci pogajanja za strmoglavljenje boljševiške oblasti. In „v okvir te teme** je prišel problem osvoboditve carja, ki so jo tako monarhistični center kot na jugu nastopajoči beli generali „bili dolžni plačati z uslugami nemškim vojnopolitičnim načrtom tako v centru države > kot v razplamtevajočem se oboroženem boju na periferiji, okupirani ali predvideni za okupacijo nemških oboroženih sil.“ Od daleč, iz Tobolska in potem iz Jekaterinburga, so Romanovi napeto zasledovali premikanje sil, za katere so se nadejali, da jim bodo vrnile svobodo in morda tudi oblast. Nikolaja II. ni zapustila vera v to, da „Nemčija želi dati carju in njegovemu sinu možnost za vrnitev na prestol, pretrgati zveze z zavezniki in vstopiti v zvezo z Nemčijo.*' To prepričanje je bilo tako veliko, da so Romanovi nekaj časa resrlo ugibali, Kdaj in kam jih bodo odpeljali iz zapora. „Mislili so, da jih bodo poslali v neko mesto ob meji, kjer jih bodo izročili nemškim vojaškim oddelkom** Imenovali so celo kraje. Dolgorukov, ki je spadal k carski družini, je na primer govoril, da je njena izročitev Nemcem predvidena v Rigi. Istočasno je carska dvojica Romanovih pozorno sledila poteku oboroženih diverzij carskih generalov, sprejetih v službo in oskrbo cesarskega poveljstva. „Z Dona prihajajo dobre vesti o Kaledinu in Krasnovu,* se tolaži Aleksandra Fedorovna v enem izmed svojih pisem Wyrubowi. - Bog daj srečo njihovim plemenitim dejanjem. - (Anna Wyrubowa: Glanz und Untergang der Roma-noffs. Wien, 1927.) Ravno generali pa so se pod cesarskim poveljstvom odlikovali tudi kot prvi mojstri krutega prelivanja krvi na ruskih ozemljih pod nemško okupacijo; to so bili zaupniki Nikolaja II., ki so desetletja pripadali njegovemu spremstvu ali okolju, mu biU osebno vdani in ki so si njegovo vrnitev na prestol odkrito ali tajno postavili za svoj cilj: Aleksejev, Krasnov, Kaledin, Bogajevskj, Skoropadski, Marmer-Heim. V tistem času, ko sta se Neugardt in Budberg na Izakijevskem trgu tihotapila k Mirbachu zavoljo tajnih pogajanj za osvoboditev carske družine, je ataman donske vojne Kaledin na jugu ustanav- ljal prve zveze z nemškim poveljstvom, prizadevajoč si z njegovo pomočjo spremeniti Don v bazo in izhodišče vojnih operacij ruske kontrarevolucije. Decembra 1917 se je Kaledinovim oddelkom posrečilo zavzeti Rostov. Približno dva meseca je trajala krvava orgija kaledinščine, ki je svojo pot po donski zemlji zaznamovala z vislicami in ustrelitvami. V ogorčenih bojih s pogumnimi nasprotnimi udari je Rdeča garda s partizanskimi odredi zlomila kaledinsko vojsko. Ataman ni čakal konca, 29. januarja 1918 je napravil samomor. V Orenburgu je ataman Dutov takrat dvignil monarhistični metež. Z balkona poslopja mestnega sveta se je obrnil na belokozaške oddelke s pijanim in zmedenim govorom, v katerem jih je zaklinjal, .,naj ne vtijaiko sabelj v nožnice*' tako dolgo, dolder ne bosta vladar in njegov carski sin zasijala v blesku minule slave in poteptanih pravic. Na jugu je prvi rundi sledila druga. Kaledinovo mesto je zavzel Krasnov. Isti Krasnov, ki je bil nekaj mesecev prej poražen v Pulkovskih in ki so ga poslali v Smolni ter spustili na svobodo, ko je dal častno besedo, da v prihodnje ne bo več dvignil orožja proti sovjetski oblasti. Njegova častna beseda je bila kaj malo vredna. Ko je 11. maja 1918 dobil atamansko žezlo, se je obrnil k Wilhelmu II. s hlapčevsko poslanico, v kateri je razglasil, da spada Don pod nemški protektorat, obenem pa proglasil za svoj cilj „vzpostavitev pravic** Nikolaja II. in njegovega sina. Od sredine maja do konca junija je prejel Krasnov od Nemcev 46 topov, 88 mitraljezov ter 12 milijonov nabojev. generala, carski in cesarski, sta se poslej borila skupaj. V čigavem imenu, se je pokazalo nekaj mesecev kasneje, ko je bila Finska proglašena za monarhijo, kot pretendent na nepomembno finsko krono pa je nastopil Friedrich Karl Hessenski, sorodnik zadnje ruske carice. Ta čas sta von der Holz in Mannerheim vpadla nia magistralo Wiborg — Petrograd: 23. aprila sta zavzela Raivol: 24. aprila sta vkorakala v Terjo-ke: 29. aprila sta osvojila Wiborg, 4. maja pa mesti Kotka in Friderichsham. Opijanjena zaradi tega pohoda je bela garda 16. maja priredila v Helsinkih zmagovito vojaško parado. Zatem se je lotila operacije, katere namen je bil zavzeti mur-mansko železnico. Pri tem je računala na naslednji direktni udar v smeri rdečega Petrograda. Toda za to je imela bela garda prekratke roke. Friedrichu Karlu se ne bi posrečilo povzdigniti se do finskega prestola, če se zanj ne bi zmenili priseljenci in domači mučilci. Vlel^ so ga s seboj in na poti požgali vse živo. Za njihovo surovost in strahopetnost pri maščevanju nad finskimi rdeče-gardisti, ki so osvajalcem in njihovim pomočnikom zaprli prehod, ni primere. Petinsedemdeset tisoč ujetnikov je prišlo po razbitju Rdeče garde pred sto petinštirideset nenavadnih sedišč. Trideset tisoč ljudi so postrelili, v ječe sojih pometali devetdest' tisoč,' to so bili 3 odstotki finskega prebivalstva. Sedeminšestdeset tisoč ljudi, med njimi štiri tisoč žensk so obsodili na prisilno delo — na skupno dobo čez tristo tisoč let. Nad mračnim čarovniškim plesom, na ozemljih od Helsinkov do Kijeva, ki jih je nadzoroval okupator, je stal režiser — general Maks Hofmarui. H.KASYIHOY PBEVESU;J.TEPPET 2 Vzpostavil je strašen teror. Takole ga prikazuje general Denisov, njegova desna roka: „Brez prizanesljivosti ukrotiti delavce, ustreliti ali še bolje obesiti vsakega desetega, ki ga zasačite.** Delovni Don se je dvignil proti cesarskim podrepnikom, Rdeča armada mu je v odrešilnem boju ponudila roko v pomoč. Pred bližajočim se polomom pronemške avanture se je Krasnovu posrečilo pravočasno oditi. Atamansko žezlo je predal generalu Bogajevskemu in zbežal v Nemčijo. Približno tako kariero je napravil v nemški službi bivši komandir carskoselskega polka telesne garde (v njej so služili veliki knezi), bivši general — adjutant njegovega veličanstva poltav-sko-černigovski zemljiški gospod in rojak nemškega mesta Wiesbadna P. P. Skoropadski. Skoropadski se je na prvi pogled prikupil generalu Hermannu'von Eichhomu, kije v začetku 1918. !eta zamenjal generala von Linsingena na dolžnosti poveljnika okupacijske vojske v Ukrajini. 29. aprila 1918 so Skoropadskega proglasili v Kijevu za „hetmana Ukrajine**. Obdržal se je 7 mesecev in pol in vestransko pomagal okupatorjem ropati deželo in obešati neposlušne. Ko pa so Nemci zbežali - zajel jih je plamen vseljudske vstaje v Ukrajini jo je takoj za njirni popihal tudi bivši generalni adjutant. Imenovani generali Nikolaja 11. so v pričakovanju njegove vrnitve (ali za njegovega sina) utirali prostor na jugu in vzhodu. Eden iz tc plejade in pod tem poveljstvom si je vneto prizadeval na zorje. Veter z vzhoda je že prinašal njen sij nad kasamiško gmoto rajha, služabniki dveh dinastij, ene — propadle, druge — odmirajoče v strahu pred svojo usodo, pa so spletkarili naprej, grozili in izsiljevali. V začetku julija 1918 so postala nemška priza- \ devanja za koristi Romanovih vedno bolj groba in izzivajoča. Celo atentat na Mirbacha je cesar iz- ^ koristil za manever v prid carske družine. Predložil je izzivalno zahtevo za vstop nemškega bataljona v Moskvo, ki naj bi bil potreben zaradi domnevne zaščite cesarskega poslaništva. Berlin je kasneje sporočil, da je pripravljen umakniti postavljeno zahtevo, če v zameno za to dovolijo carski družini odhod v Nemčijo. ^ Niti Ritzlerju niti drugim se ni posrečilo, da bi < sovjetksi oblasti vsilili barantanje okoli dinastije Romanovih. Ne oziraje se na nevamost položaja se je mlada sovjetska republika med naskakovanjem sovražnika uprla cesarskim zahtevam in ni dovolila nemškemu bataljonu vstopa v 'Moskvo pa tudi na nemško vmešavanje v prid carja ni pristala. Vrsta napadov na nedotakljivost so>^et-ske Rusije se je za nemško diplomacijo končala brezuspešno. Roka revolucionarja Bljunkina je 6. julija v preddverju nemškega poslaništva usmrtila cesarskega poslanika Mirbacha. Prav od tam sta se po nam že znanem nočnem razgovoru izmuznila na ulico Neugardt in Budberg. Nekdanji car je pre- ^ živel svojega zastopnika Mirbacha za deset dni. Diplomatska operacija „ruski bratraiiec**, Ki so se je lotUi v Berlinu, je tako propadla. Propadla zaradi tega, ker se sovjetska oblast v tistih težkih trenutkih ni pustila zastrašiti, ker ni popustila izsiljevanju, zavedajoč se nevamosti popuščanja glede usode Romanovih. Niti diplomati niti generali kljub cesarjevem spodbujanju niso mogli spremeniti jekaterinburškega fin^a. Tudi zastopnikom je kmalu predla trda. Na jesen 1918 so se dvignili viharni vrtinci iz razburkanih globin ruske revolucije in se privalili do utrdb nemškega imperializma. Zamajali so jih in v nekaj novembrskih dneh sesuU njegove stene. 9. novembra 1918 so strmoglavili nemško monarhijo, njen cesar pa je zbežal. Wilhelm II. ni mogel rešiti svojega bratranca, zato pa mu je ruski bratranec po smrti pomagal s svojim tragičnim zgledom. Carju Nikolaju II. se je izteklo življenje v hiši Ipatijeva v Jekaterinburgu. Zavedajoč se svojega neuspeha, se strmoglavljeni nemški cesar pri begu ni obotavljal in že drugi dan se je znašel na meji (holandsko mejo je prestopil 10. oktobra in se napotil na grad svojega prijatelja grofa Bentinecka). Če Wilhelm ne bi bil tako spreten, bi tudi on doživel svoj Jekaterinburg. Na Holandskem posestvu Doorenje bi^^ nemški cesar preživel Nikolaja II. za triindvajset let in v udobju in miru užival sliko idiličnih utrechtskih pejsažev. Proti koncu mirnega/ življenja je imel čast videti enega svojh sinov — Avgusta‘Wilhelma — v nacistični dužbi, v enoti jurišnih letal. Kmalu za tem pa mu je uspelo pozdraviti svojega bivšega poddesetarja Adolfa Hitlerja po pr^,uspehih totalne bliskovite vojne (junija 1940 je bivši cesar poslal iz Dooma pozdravno brzojavko Hitlerju z izrazi „navdušenja in hvaležnosti* zaradi zasedbe Pariza). J4HTE IN NOKTURNI Car in cesar sta bila sorodnika. Včasih — vinska bratca, včasih - tudi prijatelja. V vinski omami se, naslikana na fotografiji, celo objemata. Taka „poza*' bila tudi njun politični ideal. Po možnosti sta obadva obšla dejstvo, da sta se njuni državi postavili po robu nasprotujočim stranKam. Car in cesar sta se najraje v dvo-je, brez prič predajala sanjam o novi Sveti zvezi metternichovskega tipa. Pri vrču vina se je duhovnemu vzoru obeh pridružila osebna avtokratska zveza (aliansa), ki naj bi kljubovala spremembam splošnega razvoja in ki naj bi bila sposobna kadarkoli premagati skupnega sovražnika — zaroto. Metternichovska ideja solidamosti monarhov ni bila posebno učinkovita niti v svojem času, v začetku devetnajstega stoletja. Toliko manj je bila uresničljiva potem, ko je minilo že celo stoletje. Neustavljiv tok zgodovine je razkropil sorodnike presvetle družine na vse strani, potem pa jih je čas spet združil, ko so si 1. avgusta 1914. izmenjali brzojavne poslanice in se med seboj znova klicali „Niki** in „Willi*‘... Zadnje čase so drug drugega pozivali k „spametovanju** in „pomiritvi** .... Pomiritve pa si niso želeli ne eni ne drugi. Spametovati se niso hoteli niti njihovi generali niti diplomati. Sledilo je streljanje. Nastalo bi lahko tudi v drugem času in iz drugih vzrokov, ne ravno zaradi sarajevskega atentata. Sile, ki so ga povzročile, so prišle iz globine in jih ni bilo mogoče zadržati za mejami osebne volje dveh sorodnikov. Družinskih vezi Romanovi in Hohenzollemi niso nikoli popolnoma pretrgali, celo v obdobju ostrih meddržavnih • sporov, ki so vzniknili iz imperialističnih nasprotij. Te vezi so bile kdaj pa kdaj samo oslabljene. Nadaljevanje prihodnjič c FILM BISMOHNJEGA 2NUBIJA Režiser Rajko Grlič s svojo nilado filmsko ekipo snema v Zagrebu film ,^ud puklo da puklo“ ali kot bi po naše rekli ,Xamor gre bik, naj gre še štrik“ Film je v letošnjem letu Gdini, ki je vzel za temo snov iz sodobnega življenja. Glavni vlogi igrata zagrebški gledališki igralec Mladen Budišček in akademska slikarka Jagoda Ka-loper. Film govori o mladem paru, ki p"o težavah in skrbeh začne izkati pot v lepše in boljše življenje. KABLD m V Nemčiji bodo v začetku novega leta pričeli snemati film zadnjih letih življenja znanega pisatelja pustolovk Karla Maya. Pilm bo režiser Helmut Kaeut-snemal na Dunaju, v Genovi in na Cejlonu. Sku^ bo prikazati tisto podobo Karla Maya, ^i je ljubiteljem njegovih knjig povsem neznana, in njegovo borbo z nasprotniki, ki so ga v i^enu njegovih mladostnih zmot uničili. PLOŠČE Kmalu bo v prodaji long-play plošča z deli Blagoje Berse, jugoslovanskega komponista, Id je vzgojil celo generacijo sodo-bnili jugoslovanskih ^asbenih eJ qU i [nlJ m sodobna glasba ustvarjalcev. Na prvi strani Jugotonove plošče je skladba ,jSunčana polja‘‘, ki jo izvaja Slovenska filharmonija pod vodstvom Sama Hubada, na drugi pa skladbe „Na način starih Airs de ballet‘', ,Seh duš dan“ in „Mjesečina". Plošča je ena redk^, ki v naši gramofonski produkciji prinaša resno sodobno glasbo. Za ljubitelje pop glasbe je Suzy klub diskofilov iz Zagreba pripravil paket plošč „Hiti le-ta“. Na dvajsetih malih ploščah so posnete skladbe največjih : MOnTMEHOOBJE izvajalcev pop glasbe v svetu od bluesa do hard rocka, kot so: Blood Sweat and Tears, Mott the Hoople, Chicago, Edgar Winter Group, Adriano Celen-tano, Albert Hammond, Log-gins and Messina, DanyeL Ge-rard in druge skupine ter pevci. V novoletni prodaji bo paket* vseh dvajsetih plošč stal 100 dinarjev. KNJIGE Plod prizadevanj Mladinske knjige, da bi mladim ustvarjalcem omogočila uveljavljanje, je tudi pesniška zbirka Darka Komaca „Vozlišča“. Njegova J ERGea A 4 A__________ [gmm ■Ki A A -4 poezija govori o ujetosti človeka v času in prostoru, o nesmiselnosti njegovega početja in o nemožnosti, da bi se rešil takega stanja. Naj se zdi pesnikova misel o svetu še tako nasilna, jo kot pesniško vizijo vendarle moramo jemafi zares, saj je zrasla iz pesnikovih najglobljega prepričanja in stisk. Cena zbirke: 20 din. V zbirki Levstikov hram je izšlo najpomembnejše leposlovno delo pred leti umrle srbske pisateljice in esejistke Isidore Sekulič KRONIKA TRŠKEGA POKOPALIŠČA. V šestih med seboj povezanih zgodbah je Sekuliceva osvetlila življenje vojvodinskega trga pred pol stoletja. Lepoto človeškega duha, obsojenega, da se ne izrazi do konca, in telesa, ki je obsojeno na propad, je pisateljica opisala izredno tenkočutno in globoko, kar daje njenemu delu posebno mesto v jugoslovanski literaturi. Cerna: 99 din. IVAN Siva druščina m v zbirki Matjaževa knjžnica, ki jo izdaja Partizanska knjiga, je izšla zanimiva knjiga, po kateri bodo radi posegli vsi ljubitelji narave. Knjiga Ivana Ferleža „Siva druščina“ govori o življenju volkov, vendar ne na način povesti, ampak tako, kot je v resničnosti. V svojem pisanju se Ferlež precej približuje Jacku Londonu, ki je med našimi bralci poznan in priznan pisatelj. KRITIČEN PRISPEVEK Založba Partizanska knjiga iz Ljubljane se je odločila izdajati PREDrmvijflmo vimitn %%WM % g^CIKlJOPEDUA k. Pri Državni založbi Slovenije je že izšla prva knjiga Male enciklopedije, ki obsega gesla od A do G. Knjiga je posebej prirejena za slovenske razmere po Mali enciklop^ji Prosvete, ki je izšla v Beogradu. Encikloi^ijo je pripravUo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov. Pri izbiri gesel so avtoiji upoštevali splošno enciklopedično znanje z vseh področij človeške ustvarjalnosti. V slovenski izdaji je dodanih 4000 gesel, ki zajemajo posebno slovensko problematiko. polemične in kritične spise, ki naj bi se dotikali vsestranskega slovenskega življenja, samoupravne družbe, gospodarstva, politike, znanosti in kulture. Pr^o tako knjigo je že poslala na tržišče; to je knjiga Josipa Vidmarja „K našemu trenutku”. Ostra Vidmarjeva misel je v tej knjigi naperjena zoper slabe strani sodobnega slovenskega kulturnega življenja. razmišljanjem skušali omogočiti človeštvo boljše in srečnejše življenje ter ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno razmišljanje in doživljanje sveta okrog sebe. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču. Subskribcijska cena knjige je 24 din. V prosti prodaji bo cena znatno višja. Knjigo bo izdal Kulturni atelje Slovenije. ’ ž?iji ■Mig Pred izidom je knjiga izbora napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojim V pesniškem prvencu Mihe Avanza se življenje kaže kot naključnost in igra. Odgovori na vprašanja, kako v tej naključni igri upravičiti svoje življenje, uvrščajo njegovo poezijo na tisto raven naše sodobne pesniške ustvarjalnosti, ki zasluži več kot le bežno pozornost. Knjigo je založila Mladinska knjiga. V______________________________ ^ MLAX>X VEDSZ 00 A DO Z Pri Mladinski knjigi je začela izhajati nova serija slovenskih mladinskih enciklopedičnih in leksikalnih izdaj MLADI VE-DEŽ, ki bo mladim dragocena pomoč pri širjenju splošnega znanja Prva od petih knjig je že izšla. Splošni leksikon ,^CAJ? ZAKAJ? KAKO? OD A DO Ž“ so napisali slovenski strokovnjaki. Več kot 2000 abecedno urejenih gesel pojasnjuje 560 barvnih slik, med katerimi so pregledani barvni zemljevidi. Cena leksikona je 170 din. Kaže, da je spet nastopila doba jazza,^ ki doživlja svoj preporod in uveljavitev ne samo v svoji domovini Ameriki, ampak tudi v Evropi. Veliki jazz festivali, ki so do nedavnega komaj životarili, so letos polni ljubiteljev te glasbe. Odkar so legendarni Beatles razpadli, odkar Rolling S toneš ponavljajo sami sebe in kritiki ugotavljajo pootročenje pri razvpitih Osmondih, ki jih hodi poslušat le mladina do 13 let, se jazzovska glasba vse bolj uveljavlja na gramofonskih ploščah, na radiu in na koncertih. Velike gramofonske hi^ CBS, RCA Victor in druge zmanjšujejo proizvodnjo plošč z rockom in njihov pro-gram je vse bolj zaseden z velikimi ^asbeniki jazza. O porastu zanimanja za jazz zgovorno pričajo festivali. Letošnji berlinski festival, imenovan ,4>nevi jazza“, je doživel hru- pen uspeh. Koncerti MUesa Davisa, Dukea Ellingtona, B. B. Kinga in Rolanda Kirka so bili v nabito polnih dvoranah in noben od koncertov se ni končal v dogovorjenem času. Pred navdušenim občinstvbm so morali glasbeniki izvajati dodatne točke. Sam podatek, da so bile vse vstopnice razprodane že štiri tedne pred pričetkom festivala, najbolj zgovorno priča o velikem zanimanju za jazz. Tudi pri nas v Jugoslaviji je opazno precejšnje zanimanje za jazz. V Sloveniji že vrsto let dokaj uspešno vodijo Ljubljan ski jazz festival, ki pritegne precej poslušalcev iz vse republike. Svetovno znani Newport festival, ki je letos obiskal Beograd, Zagreb in Ljubljano, je v vseh mestih poslušalo veliko ljudi. Oscar Peterson, pianist, je po končanem nastopu v Zagrebu dejal našemu svetovno znanemu virtuozu na vibrafon Bošku Petroviču: „Fintasti- čno! Evropa doživlja pravi jazz bum. Med tem ko pripravim v Ameriki en koncert, jih v Evropi že deset razprodam.“ Zanimivo je, da je danes za razliko od prejšnjih obdobij, ko je v jazzu prevladoval stil swin-ga, hladnega jazza, hardbopa, spet na viiiu zanimanja solistični jazz. Znani britanski glasbeni kritik Hank Mcintosh pravi, da so mladi uvideli, da je danes vse preveč skupin, ki brez posebnega truda izvajajo rock glasbo, zato se vračajo k jazzu, ki ga lahko dobro igrajo le pravi glasbeniki, ne pa vsak najstnik, kot to velja za veliko večino rock glasbe. Mladi hočejo poslušati dobro glasbo in jazz s svojim bogastvom melodij in ritma jim jo lahko ponudi. Nič čudnega ni, daje kitarist Randy Bracker iz Skupine Blood, sweat and tears, ki je sicer odlična skupina, pristopil k ansamblu Horsta Silveija, kjer bo lahko igral jazz. Solistični element v jazzu pa morda zadovoljuje tudi podzavestno željo mladih po individualnosti, ki je skupina ne more dati. Za naše domače razmere seveda vse to ne velja popolnoma. Res je, da si je jazz dobil domovinsko pravico tudi pri nas, da imamo celo vrsto odličnih jazzi-stov, toda resničnih ljubiteljev je kljub vsemu malo. Jazz kot glasbena zvrst je veliko zahtevnejši od druge zabavne glasbe, če ga sploh lahko prištevamo med zabavno glasbo, za naše ljudi pa je značilno slepo posnemanje tujih vzorov. Ko so imeli na Zahodu manijo pop skupin, smo jo dobili tudi mi, zdaj, ko se prebuja jazz, ga hočemo na vel&o poslušati tudi mi. Zato iii čudno, če na jazz koncertih vidimo zdolgočasene obraze poslušalcev, ki jih je v dvorano potegnila samo moda. Za uživanje jazz glasbe je potrebna določena mera glasbene izobrazbe, ki pa jo na našfii šolah pogrešamo, vsaj v tisti meri, ki bi bila potrebna, če hočemo vzgojiti tako glasbeno publiko, Id bo vedela, kaj in za^j posluša. rnousTRun noToeniH VOZIL sv« novo mESTG Novoteks izdeluje v specializiranem obratu v Dobruški vasi kvalitetni peščeno-cementhi strešiiik po licenci LA TEGOLA INGLESE Prednosti Novoteksovega strešnika so: odpornost proti atmosferskim vplivom in razjedanju, dolga življenjska doba, hrapava površina, ki preprečuje padanje snega s strehe, praktično in enostavno pokrivanje strehe, tehnično in estetsko dovršena streha NOVOTEKS SE PRIPOROČA V našem geslu KATRCA ZA OSEM DINARJEV smo danes prišli do druge, nagradne uganke. Prav nič ni težja od prve in prepričani smo, da vam prva ni delala preglavic. Opozarjarno vas, da bo potrebno na koncu akcije poslati odgovore na za to izrezanih okvirčkih, ki jih objavljamo hkrati z ugankami. Torej bo lahko do katrce ali dru^ lepih nagrad prišel le tisti, kdor bo imel v rokah vse štiri uganke. Drugačnih rešitev namreč ne bomo priznavali, tudi če bodo pravilne. Za tiste, ki so zamudili prvo uganko ali ki bodo morebiti izgubili enega'izmed štirih kuponov, naj povemo že danes: po končani objavi ugank bomo objavili še en kupon, ki bo lahko nadomestil enega izmed štirih, kolikor jih bcfino objavili. Toda samo enega — trije bodo morali biti pravi. Najbolj preprosto pa je: naročite se na DOLENJSKI LIST, saj ga je v prosti prodaji težko dobiti. Kar 96 odstotkov vseh izvodov namreč pride v roke stalnim naročnikom! Rešene uganke spravite. Ob pravem času vam bomo sporočili, do kdaj jih bo potrebno — in to vse štiri skupaj! — poslati v naše uredništvo. ''V. kupujte TEHNIČNO BLAGO V NAŠIH PRODAJALNAH V NOVEM MESTU, KRŠKEM, METLIKI IN TREBNJEM! dolenjka V NAŠIH PRODAJALNAH NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI NUDIMO VSE, KAR POTREBUJETE! zdravilišče > Čatoohe lof>Une ČATEŽ LOKALNI U^T VUUCq^M^/7/y IMA NA~:iVee70 mKlAl>0?r C?l/