Mooney na svobodi p0 2 l H™ U P « AVLJENA KR1VICA RAZREDNE JU- ST MnnNFY S A^n R . N n B0RBE DELAVSK5H MAS. — M00NEY SE JE TAKOJ PA OSVOBODITVI UVRSTIL V BORBENE DELAVSKE VRSTE 7. januar 1939 bo za vedno ostal zapisan v zgodovini de¬ lavskega gibanja, ker je bila ta dan izbojevana velika zma¬ ga nad krivico, s katero so nad dva desetletja držali v zaporu dokazano nedolžnega moža, samo zato, ker je bil delavski borec. 7. januarja ni bila pra- znovana samo osvoboditev ose¬ be Mooney-ja, v San Frančiš¬ ku so stotisoči 'lemonstrirali jn proslavljali plod 22 let tra¬ jajoče ameriške in mednarod¬ ne akcije za osvoboditev člo¬ veka, ki je postal simbol in o- gledalo krivičnosti buržoazne¬ ga justičnega postopanja. Pred desetletji je bila ne¬ dolžnost Mooney-ja dokazana in izpričana, a ostati je moral v ječi in bil bi ostal do smrti, da se niso razgibale množice, da se ni začela in vstrajno do zmage vodila bitka z predstav¬ niki onih, ki so z mučenjem Mooney-ja hoteli ubiti pred¬ vsem njegove ideje, ideje de¬ lavskega boja, ideje delavske osvoboditve. Zmaga Mooney-j: t j e zmaga delavskih idej in kakor je Mooney v zaporu s svojo veli¬ kansko žrtvijo budil vest in borbenost v pravičnih in svo¬ bodoljubnih ljudeh, tako bo Booney na syobodi še v večji meri s svojo živo besedo mo¬ biliziral nadaljne milijone za zmago pravice in resnice. Naj živi Tom Mooney, za katerega so se zavzemali in za osvoboditev katerega so prispevali tudi med Slovenci v precejšni meri. * * * Obsodba Mooney-ja in Bill- ingsa na smrt 1916 leta je pov¬ zročila velikanske proteste s strani delavstva in napredne¬ ga sveta. Ne samo v Ameriki, po vsem svetu je v teh vojnih letih oživela proletarska soli¬ darnost in posebno v Rusiji, kjer je bil ravnokar zrušen ca- ristični režim, so proletarci predvodili kampanjo proti na¬ meravani eksekuciji dveh de¬ lavskih borcev. Lenin je tedaj marširal na čelu ogromnih de¬ monstracij, ki so oblegale kon¬ zulat USA v tedanjem Petro¬ gradu in po drugih državah — v kolikor je bilo vsled vojnih časov to mogoče — so ame¬ riški konzulati bili preplavlje¬ ni s protesti in zahtevami po osvoboditvi Mooney-ja. Wil- son je bil nazadnje postavljen v položaj, da je moral prepre¬ čiti eksekucijo. Po spremenitvi smrtne kazni v dosmrtno ječo se je pričela akcija za osvo¬ boditev obeh nedolžnih, ki je trajala čez dvajset let. Veli- (Nadaljevanje na 4. strani) NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTlCNIH DELAVCEV št. - No. 2 — PITTSBURGH, PA., 12. JANUARJA 1939. LETO - YEAR IV. PRIPRAVITE SE VSEPOVSOD NA KAMPANJO “NAPREJA”! Do 31. marca moramo dobiti 500 novih naročnikov, obnoviti vse iztekle naročnine ter zbrati $1,000.00 v fond “Napreja”. mam Francoska mladina protestira proti italijanskim zahtevam po francoskem ozemlju in za¬ hteva odločno politiko francoske vlade. USA se postavlja na čelo boja proti fašistični vojni agresiji VELEVAŽNI GOVORI PREDSEDNIKA ROOSEVELTA PRED KONGRESOM IN NA OBLETNICI JACKSONA ZOPET KRIZA V AVTNI UNIJI? [ Eksekutiva UAWA proti Martinu. — Martin skriva vsebino dogovora z avtomobilskimi podjetniki. — Ford hvali Martina. Komaj se je malo polegel vihar nezadovoljstva s avto¬ matičnim predsednikom avtne unije Martinom, ki je suspen¬ diral svoje sodelavce v odbo¬ ru, že nastajajo novi vzroki za revolto članstva. Martin je zopet samostalno in brez zna¬ nja odbora začel neka poga¬ janja, o katerih drugi odgo¬ vorni činitelji unije ne vedo nič več, kot poročajo časopisi. Zahteva članov odbora, da Wora Martin na seji poročati o Poteku njegovih razgovorov s Fordom in o obveznostih, ki jih je sprejel napram avtomo¬ bilskim magnatom, je razum¬ ljiva in upravičena. Težko je Pojmiti, kako more Martin to Upravičeno zahtevo odbijati in Javljati unijo v novo krizo. Kar se sliši iz virov avtomobil¬ skih magnatov o razgovorih "> nič kaj razveseljivo, keT vsi komunikeji, ki povdarjajo hvalospeve Martinu so znak, da imajo avtomobilski podjet¬ niki pač precej razloga, da so tako zadovoljni s avtokratič- nim Martinom. Izmed 24 članov eksekutiv- nega odbora UAWA jih je 20 podpisalo poziv na izredno se¬ jo, ki naj naredi konec samo- pašnosti. Martin pa se tej statutarni pravici upira in pri¬ pravlja upor in uvedbo Hitle- rijanske diktature, ki ne po¬ zna ne konstitucije ne pravil, nego samo firerja. Neki lo¬ kalni odbor je v tem fašistič¬ nem smislu že reorganiziral. Odločnost članstva je pre¬ prečila prvikrat, da ni unija vsled Martinovega postopanja preveč trpela. Upajmo, da bo to tudi sedaj slučaj in da je ve¬ selje Fordov, ki pričakujejo da jim bo prijatelj Martin “ra¬ zbil” unijo, prerano. Predsednik Roosevelt je v preteklih osmih dneh dvakrat spregovoril in obojekrat je bil glas FDR glas svobodne in mi¬ roljubne ameriške republike, glas, ki je govoril iz srca demo¬ kratičnega ameriškega ljudstva. Z zadoščenjem in z radostjo so po svetu poslušali glas našega predsednika vsi svobodni na¬ rodi, do katerih je mogel prodreti govor, v fašističnih in agre¬ sivnih deželah pa so oblastniki poskrbeli zato, da niti ena ra¬ dijska postaja ni mogla oddajati znamenitega govora in da se ga- trt tiwghj im?nrmtrp-?fToTrrk?au cih valovT-tJfeSstihki v Nem : ] čiji, Italiji, na Japonskem so razburjeni, ker besede Roosevel¬ ta, ki je klical na skupen nastop proti agresorjem in zatiral¬ cem svobode, so donele kot mrtvaški zvon za one, ki z ognjem in mečem, ki z teptanjem mednarodnih dogovorov, ki s pre¬ ganjanjem svobode vesti, svobode govora, svobode tiska, raz- pihavanjem plemenske mržnje in ki z pogromi proti malim narodom gradijo trdnjavo najčrnejše reakcije, podirajoč pri¬ dobitve kulturnega in civiliziranega človeštva. Roseveltov go¬ vor ima močne nasprotnike celo v naši deželi sami, Wall Street, Coughlin, nerazkrinkani Coster-Musici, Ku-Klux-Ii *kane tekom kampanje tudi razne manjše naselbine. Kampanja, ta prva organizirana kampanja, bo izvedena ' Pomočjo hrvaških in srbskih prijateljev “Napreja”, s pomo- Cj0 oitateljev “Radničkega Glasnika” in “Slobodne Reči”. Po- hloč . ki nam jo bratsko prožijo, nam je dragocena, vedeti pa da bomo glavno delo morali seveda vršiti in izvristi 0Ve nci sami. V, a k ih 14 dni in po potrebi tudi večkrat bomo objavija- ' re *ultate dosežene v posameznih naselbinah, rezultate v tek¬ anju me d posameznimi kraji in med posameznimi sodrugi. Ca, do koncem marca ni dolg in bo minil prav hitro. Zato " Pasimo prav vse, ne odlašajte na zadnje tedne, temveč ** cni ‘e takoj in javljajte nam redno, tako o pripravah za kam- an i° .kakor o doseženih rezultatih. . Na delo! Za popolen uspeh kampanje, za utrditev m raž¬ nje “Napreja”. grozili objeti svet, ni prepre¬ čena. Mir ni zavarovan. Okoli nas divjajo nenapovedane voj¬ ne, vojne z orožjem in z go¬ spodarskimi sredstvi. Množijo in pretijo nove agresije, voja¬ ške in ekonomske. — Burja, ki divja v drugih delih sveta, doseza ustanove, ki so nam Amerikancem bile in ki so nam še svete. Svoboda veroizpovedovanja, demokra¬ cija, mednarodna dobra volja, volja civiliziranih narodov spo¬ štovati svobodo in pravico dru¬ gih narodov — so ozko pove¬ zane temeljne pridobitve A- merike. če hočemo ohraniti e- no izmed njih, moramo biti pripravljeni braniti vsako med njimi, ker so nerazdružljive. (Nadaljevanje na 3. strani) Ameriška Liga za Mir in Demo¬ kracijo, ki je zborovala v Washing- tonu 6—8 jan., je naredila velikan¬ ski vpliv in pritisk na vlado in kon¬ gres. število zastopanega članstva raznih verskih, političnih in delav¬ skih organizacij je narastlo za 85% od lanskega kongresa v Pittsburghu. Kot opazovalcev pa je bilo še na- daljnih 61 oseb s 2,353.205 članov. Kongres je soglasno sklenil, da DVA NOVA ČLANA KABINETA Predsednik Roosevelt je imenoval za vrhovnega državnega odvetnika bivšega govcrnerja v Michiganu Frank Murphyja, proti kateremu je ameriška reakcija z Diesovim komi¬ tejem na čelu, uprizarjala največjo gonjo, ker je na miren način, brez žrtev in brez sile poravnal velike sedeče stavke v avtomobilski indu¬ striji v Detroitu. _Na.izprazn jeno mesto- v Ji h-M .Tiwn sodišču pa je bil imenovan profesor Felix Frankfurter, ki je bil rojen na Dunaju in ki je žid po narodnosti. Reakcija z imenovanjem Frankfur- teja ni prav nič zadovoljna, ker mu še vedno ne more odpustiti njegove¬ ga možatega držanja za časa boja za osvoboditev Sacco in Vanzettija. Z ameriško reakcijo vred besni Hitler, ki je toliko predrzen, da si upa trditi, da Rooseveltova imenova- CHAMBERLAIN PRI M USSOLINI JU Chamberlain je na obisku pri Musso¬ liniju, katerega bi hotel pridobiti na svojo stran in ga za precejšne kon¬ cesije odtujiti od Hitlerja. Mussoli¬ ni pa silno razsaja, da bi koncesije bile temvečje. če mu Chamberlain ugodi in če se Mussolini obveže mi¬ rovati, to za fašiste, ki ne držijo no¬ bene obljube in nobenega dogovo¬ ra, ne bo noben zadržek pri njiho¬ vih nadaljnili ropih. zaprosijo predsednika Roosevelta, da n J a ne odgovarjajo razpoloženju ve- ponovi svojo prejšnjo izjavo o Dies- cme ameriškega naroda. Hitler se KATOLIŠKI KRITIKI PO¬ VABLJENI V REPUBLI¬ KANSKO ŠPANIJO Španska ljudska vlada je potom svojega poslanika v Washingtonu povabila katoliške kritike, ki so trdili, da je republikanska vlada pre¬ ganjala katoličane in duhovščino v Španiji, da obiščejo Španijo, da se prepričajo, da katoličani uživajo svobodo vere. Videli bodo, da so cerkve odprte. Po obisku na lojali— stičnem ozemlju pa naj obiščejo tu¬ di ozemlje, katerega je zasedel ge¬ neral Franko, ki hlapčuje za Hitler¬ ja in Mussolinija. Poslanik trdi, da bodo videli, da se pod Frankom do¬ gajajo enake persekucije katoličanov, kakor je preganjanje v Nemčiji. Povabilo je bilo naslovljeno na rev. Curleya, nadškofa Ready, Shee- na, Sedg\vicka in Alfreda Smitha, ki so izdali izjavo, da španska ljudska vlada preganja katoličane. Obenem jih je poslanik opomnil, da njegova vlada ni nikoli pretrgala zvez z Va¬ tikanom. Znanstveniki vstopajo v unije Albert Einstein in za njim mnogi najglasovitejši profesorji ameriških univerz so se vpisali v svoje unije. V novinarsko unijo je stopila tudi žena predsednika Roosevelta, ki pi¬ še vsak dan svojo kolono v ameri¬ ških dnevnikih. — V Pragi je umrl pisatelj Karl Čapek, katerega dela so prevedena tudi na slovenski jezik. Bil je šele 48 let star. * * * — Kitajska vlada je aretirala več italijanskih misijonarjev, ki so vr¬ šili špijonažo za Japonce. ovim komite, ki je napadel Ligo in vse progresivne organizacije, ki se borijo, da ohranijo demokracijo v Amejiki. Od kongresa pa so zahte¬ vali, da izbriše iz kongresnega za¬ pisnika, Diesove nedokazane trditve in da na tisto mesto zapišejo slede¬ čo izjavo: “Mi smo del ‘Združene Demo¬ kracije', katero je predsednik Roose¬ velt pozval v svoji poslanici, da se samo potom svobodnih institucij za- more ohraniti pred notranjimi in zunanjimi silami, ki nam grozijo." Kongres je zahteval razširjenje so- cijalne zaščite, zakona za ure in mezde, WPA, pomoč za mladino, gradnjo, hiš, efektivno postavo pro¬ ti linčanju, nacionalizacijo public Utilities, železnic, municijskih tovarn kakor tudi zdravstveni program, katerega je predložil predsednik Roosevelt. Kongres je potrdil, da je namen Lige, da se obdrži Ameriko izven vojne s tem ,da se odstrani vojno a- gresijo. Obsodili so agresijo, ki je podjarmila Mandžurijo, Etiopijo, Španijo, Kitajsko, Avstrijo in Čcho- slovaško. Kongres je priporočal no¬ vo zunanjo politiko v skladu z po¬ slanico predsednika Roosevelta, da se določi, kdo je agresor in kdo je žrtev agresije. Zborovanje je bilo prekinjeno, ko je predsednik Beryl Whitney do¬ bil dospelo brzojavno čestitko od Thomasa Mooney-a, v kateri se je zahvalil za pomoč, katero mu je Li¬ ga dajala. najbrže sam smatra za predstavnika ameriškega razpoloženja . . . BERLIN — BELOGARDI¬ STIČNA CENTRALA Medtem ko so pravi voditelji biv¬ ših belogardistov, kot n. pr. gene¬ ral Denikin in drugi, odklonili Hi¬ tlerjevo ponudbo stopiti v službo | nemškega fašističnega imperijalizma. so se Berlinu prodali in udinjali razni nepoznani avanturisti med belogardisti. Med temi se nahaja tu¬ di oseba, katero so proglasili za “ru¬ skega carja". Hitler obljublja tem elementom poleg dobre plače še to, da jih bo nastavil za svoje valpte, če se mu posreči zagospodovati nad U- krajino. BENESHN MASARYK V AMERIKI Beneš in sin velikega „Masaryka, ki je bil do Munchenske izdaje če- hoslovaški poslanik v Londonu, sta na poti v Ameriko. Obiskala bodeta svoje rojake v Združenih državah in stopila v stik z vladnimi krogi, da jih pridobita za velikopotezno akcijo v korist od nemškega fašizma zasuž¬ njene domovine. Beneš in Masaryk bodeta najbrže prisostvovala tudi na velikem Vse¬ slovanskem kongresu, ki bo letos sklican po sklepu Pittsburškega kon¬ gresa, ki je bil pričetkom decembra. SHOD MIRKO MARKOVIČA V PITTSBURGHU, PA. V četrtek 12. januarja se vr¬ ši ob 8 uri zvečer v Slovenskem Domu na Butler St. veliki shod, na katerem bo govoril kapetan in poveljnik Lincoln bataljona Mirko Markovič, ka¬ terega je akcija ameriških Slovanov rešila pred deporta-: ci.io. — Pridite polnoštevilno na shod, da slišite in vidite pro¬ stovoljce, ki so se vrnili iz španskih bojišč. NAPREDOVANJE REPUBLIKANCEV V ŠPANIJI Frankovo ozemlje pretrgano na dvoje. — V Kataloniji faši¬ sti še niso prišli do glavnih utrdb pred Barcelono — V Etijopiji se godi Italijanom kot Japoncem na Kitajskem. Obvla¬ dujejo položaj v ozemlju, ki je v neposredni bližini cest in velikih vo¬ jaških garnizij, v notranjosti dežele pa so brez moči. NOV NASLOV “NAPREJA” Vse pošiljatev za “Naprej” naslavljajte v bodoče na naslov: “NAPREJ” 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Republikanci v Španiji, ki imajo pred fašisti eno veliko prednost, a to je visoka morala vojakov in prebi¬ valstva, so izvedli pod poveljstvom rovju, ki loči Barcelono od bojišča. V tem gorovju so pred stodvajsetimi leti Izkrvavele Napoleonove armade in republikanci so odločeni, pripra- junaškega branilca Madrida genera- viti fašistom na tem mestu isto u- la Miaja, veliko ofenzivo na jugu. J sodo. Ofenziva je uspela in ko gre list v Kakor je položaj republikanske tisk se poroča, da še neprestano na- vojske na frontah razmeroma moč- predujejo in da bombardirajo zadnjo j an, tako se poslabšuje njihov polo- želczniško zvezo med Sevilo in Bur- I žaj kar se prehrane tiče. Passlonari- rosom, kar pomeni, da je zveza med I ja je v Parizu izjavila, da bi bila za Burgosom in južnim delom od fa¬ šistov zavzetega ozemlja praktično pretrgana. Republikanci so v tej o- fenzivi zavzeli veliko ozemlje, ki od pričetka vojne še nikoli ni bilo pod oblastjo republikancev. V Kataloniji se je fašistični pre¬ moči posrečilo potisniti republikan¬ ce iz pozicij na Ebro in Segrc, re¬ publikanska vojska, ki se bojuje tu¬ di na umikanju, .pa še ni dosegla svojih najtrdnejših postojank v go- demokratičen svet največja sramo¬ ta, če bi se dopustilo, da hrabri bra¬ nilci demokracije in civilizacije V Španiji poginejo od gladu. Nujno je, Španiji dobaviti potrebno hrano. Odpor Špancev na fronti, poseb¬ no zadnja uspešna ofenziva na jugu, so prekrižali račune tako Mussolini¬ ju in Hitlerju, kakor tudi Chamber¬ lainu. ki so nameravali v slučaju poraza na fronti, rešiti špansko vpra¬ šanje v korist fašistov. ČETRTEK, 12. STRAN 2 NAPREJ Slovenian Wcekly Anti-fascist Labor Paper in U. S. and Canada. Published Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. 1916 East Street, N. S. Pittsburgh, Pa. Entered as sccond-class matter, Sept. 17, 1936, at Post Office at Pittsburgh, Pa., Act of March 3, 1879. GRADIJO NAJVEČJO ZGRADO NA SVETU naprej tednik slovenskih proti-fašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. — IZHAJA V SREDO — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $075. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v ponedeljek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiijatve naslovite na: “NAPREJ”, 1916 EAST ST., N. S. PITTSBURGH, PA. Phone: FAirfax 1442 .22 (Pismo iz Moskve.) PAR NAŠIH DOMAČIH VPRAŠANJ Pisanje in pridiganje o neobhodno potrebnih rečeh samo ne zadostuje, besedam morajo slediti dejanja, če hočemo res kaj vstvarjati. Danes vemo že precej jasnejše kot smo vedeli pred leto dni, v čem leži rešitev mnogih naših težav, ki nam Slovencem v Ameriki povzročajo skrbi. Jasnost in globlje razumevanje je plod diskusij in polemik, je rezultat pisanja in čitanja, je po¬ sledica razgovorov in diskusij, ki kakor je razvidno le niso ta¬ ko brez haska, kakor mislijo oni, ki so proti “prepirom”, kakor neupravičeno imenujejo tudi resnejše trenje misli in nazorov. Kar se bodočnosti Slovencev v Ameriki tiče postaja ena stvar očigledna. Slovenci se pretvarjamo v Amerikance in nam kakor tudi onim v starem kraju bo samo koristilo, če spozna¬ mo, da imamo danes v Ameriki le še deloma slovenščino govo¬ reče Amerikance in da kot Slovenci prenehujemo obstojati. Ni prav nič tragičnega ali nenaravnega v tem, tak je razvoj in tra¬ gika obstoja le v toliko kolikor nismo ob pravem času vsega te¬ ga zapopadli, ter jadikovali da umiramo, kar pravgotovo ni res. Ne umiramo, o ne, samo presnavljamo se iz Slovencev v Amerikance, a kot Amerikanci bomo živeli dokler bo vzdrža¬ la Amerika. Našemu slovenskemu tisku v Ameriki gre trda in z vsakim letom, kaj letom, z vsakim' smrtnim slučajem se zožuje krog čitateljev slovenskega čtiva. Pa imamo več dnevnikov kot jih imajo v starem kraju! S tedniki in mesečniki tudi ne zaostaja¬ mo dosti, vsaj kar se števila tiče. Morali bomo ne samo iz tega razloga temveč tudi iz političnih potreb današnjega časa zače¬ ti preiskovati, če je res neobhodno, da vzdržujemo toliko sla¬ bih listov, ko bi za nas vse bilo koristnejše, če bi imeli po šte- Za praznimi rekordi se v Sovjet¬ ski Zvezi ne pehamo. Ob raznih pri¬ likah so najvišji predstavniki deže¬ le naročevali letalcem pred velikimi poleti, da naj sicer storijo vse za uspeh poleta, da pa naj predvsem pazijo na sebe. Človek je največje bogastvo v sovjetskih deželah, člo¬ veku mora biti podrejeno, ljudstvu mora služiti vse kar posedujemo in vse kar vstvarjamo. V tem se teme¬ ljito razlikujemo od tistih pet šestin sveta, ki so izven mej ZSSR. Če pa se za rekordi ne lovimo, jih vendar dosezamo in to na normalen, razvojen način, ki odraža našo rast in naše napredovanje. V letalstvu smo tekom letošnjega leta posekali mnoge velike države, tako po šte¬ vilu in po kvaliteti mednarodnih re¬ kordov. Na mednarodnem festivalu pijanistov v Bruselju, so naši sov¬ jetski pijanisti odnesli že tretjič vse prve nagrade. V medicini, v litera¬ turi, v poljedelstvu in na vseh dru¬ gih poljih dosezamo lepe rekorde in kar je mogoče še važnejše, ra¬ stemo tudi na onem področju, v ka¬ terem še zaostajamo. Kmalu vas bo¬ mo presenetili z velikimi novimi rezultati. “Prehiteti Ameriko”, je ena na¬ ših ambicij. Ne radi rekorda, tem¬ več radi izboljšanja življcnskih pri¬ lik, ki ga hočemo doseči v naši svo¬ bodni deželi. “Prehiteti Ameriko”, hočemo tudi za to, da bomo bolj pripravljeni na vojno, katero pri¬ pravljajo fašisti in mogoče še kdo drugi proti naši deželi in proti naše¬ mu ljudstvu. V nekaterih važnih stvareh smo Amerikance že dosegli in presegli a med posameznostmi, ki so pa simboličnega pomena, bomo v prihodnjem letu odvzeli Ameriki rekord v stavbinstvu. “Empire State Building” v New Yorku ne bo več najvišja stavba na svetu, ko bo do¬ grajen moskovski/Dom Sovjetov, ki ga pričenjamo zidati. Newyorški kolos ima “samo” 408 metrov v višino, naš DomeSovjetov pa bo imel 420 metrov. Francoski tehnični čudež pred 40 leti, Eiffelov stolp s svojimi 300 metri, bo ostal pravi pritlikavec. Načrti sovjetskih inženirjev, ki vodijo dela, kažejo TAJNA RADIO P0 ST £JA V LJUBLJANI ODKRITA vilu manj po kvaliteti pa boljše liste. Nihče juoče sam sebe pri- ne Lilo cente: ilirskih provinc. fantastične dimenzije nove zgradbe. Zgradba bo obsegala dvainpol mi¬ lijona kubičnih metrov prostora, težina materijala je preračunjena na 1.300.000 ton. Morali so najti in na¬ šli so poseben jekleni materijal, ki mora biti lažji 30% močnejši od o- bičajnega, da bo mogel vzdržati. Sa¬ mo za jekleno ogrodje Doma bo tre¬ ba 300.000 ton jekla, kar bi zado¬ stovalo tudi za 1750 kilometrov že¬ lezniške proge. New» York stoji na granitni pe¬ čini, Moskva pa na peščenem tlu. Zato kopljejo sedaj in pripravljajo solidne temelje, v obliki dveh veli¬ kih krogov. Cement za te temelje mora biti posebne vrste in posebne tovarne ga izdelujejo. Do sedaj so samo za fundament vporabili že nad 100.000 ton (10,000 vagonov!) spe¬ cialnega cementa. Inozemski inženirji pravijo, da ne verjamejo v možnost izvedbe načrta. Inozemci sploh v nič sovjetskega ne morejo verjeti. Niso verjeli v mož¬ nost daljšega obstoja sovjetskega režima in napovedovali so polom že pred dvajsetimi leti. Niso verjeli v možnost sovjetske obrambe, ko so angleške, amerikanske, francoske, i- talijanske, japonske in poljske čete pomagale belogardistom, kot poma¬ gajo Italijani in Nemci danes Fran¬ ku v Španiji. Niso verjeli v prvi petletni plan in ne verjamejo danes v možnost zgradbe Doma Sovjetov. Ne verjamejo v obstoj demokracije v ZSSR, kakor ne verjamejo v teh¬ nično, moralno, vojaško, politično in gospodarsko moč sovjetov. Naši časopisi nas o prorokovanjih takih dvomljivcev obveščajo, kakor nas obveščajo o fantazijah Coughli- na, ki pridiga o dvajset milijonih ljudi, katere smo tekom zadnjih dvajset let pobili. Mi se dvomljivcem in pridigarjem laži pomilovalno smejimo. Bolj kot z vsemi besedami se trudimo dementirati neresnice z našim delom in Dom Sovjetov bo eden izmed takih stvarnih odgovo¬ rov, ki bo stal in pričal za nas in o nas tudi v prihodnjosti, ko o Goe- bbelsovih Coughlinih ne bo ne duha ne sluha več. . France K. Policija je par dni pred volitvami odkrila tajno radio-postajo, ki J lala vladi hude skrbi. Radio poslu¬ šalci so mogli na svojih aparatih slišati ona poročila, katera je cenzu¬ ra preprečila v tisku. Ker m smel iz¬ iti niti eden letak pred volitvami, je edino ta tajna radio postaja mogla pojasnjavati stališče opozicije. Radio-postajo so zasledili v cen¬ tru Ljubljane, na Miklošičevi cesti, v stanovanju foto-reportera Jutra , Cirila špodlarja. Ko so s silo vd.ia- 11 v stanovanje, je občinski uradnik Malenšek oddajal svoj zadnji govoi na tej postaji. Govori so bili v slo¬ venskem in hemškem jeziku. Koroščev "Slovenec” opoziciji predbaciva, da je nepošteno posluže¬ vati se tajne radio-postaje, za po¬ šteno pa najbrže smatra, da se za- branjuje svoboda tiska in govora. 22,983 LETALSKIH DOVOLJENJ Beležke o tem in one^ Kdor se hoče pravilne, ta - informirati o vrednosti tega bo zapeljan, če sc bo i |hUsk r jo in zanašal na pu--- dravi i. širijo tovarnarji teli zdrav svojega ,banskih trdit- Rimu nasprotnih lutera ^ Rll _ vah. Kdor se hoče informirati o B* siji in o komunizmu, ta se n opirati na poročiia naših naprednH. in nazadnjaških Coughlmovcev, k. pravijo, da je diktatura nekdaj , korišvanc večine nad nekdaj i/ko riščajočo manjšino ista atvar, diktatura izkoriščevalske manjšine nad izkoriščano večino. Sila je včasih krivično in zločinsko nasilje, sila pa je ravnotako lahko sredstvo demo¬ kratičnosti, pravičnosti, zakonitosti. Samo najokorelejši duhovi ne mo¬ rejo razumeti, da je velika razlika med strelom gangsterja, k. napade SVOJO žrtev .» »ed strelom »».de- dokler sc raz Puht e i ( marnje? Zunanjim naročnik '^ smo dolžni tudi to historijo ^ l burghu obstoja kakor Po drugih mestih instil UC jj a menuje "IVorkers School" 11 vodijo komunisti. V istih se nahaja tudi knjigarna " se dobiva razne zanimiv«. časopise o delavskih vprašan**' Rusiji. Ker “Naprej” nočT>j ’ nim, ki iščejo informacije ^ in o komunizmu pri Hcarsb** Coughlinu, je bU IVitkovich " kih šestkrat v tej knjigarni • spet tam, kadar bo •—*— * Potreb*^ knjigo ali kak časopis. V to knjigarno je poslal pittsburškjT nik “Fošt Gazette” ^ SV0 * g a hru valca, ki sc je vpisal kot sijT šolo. Spoznali so ga ž e ker pa nima šola ničesar ra ^ ti, ga ni nihče oviral prisoj, kurzom. Po polletnem -vvT* šole, je ta obisk«. Gazetttin” novim, objavljali senzacijo, da Letos je bilo izdano že 500 dovoljenj za upravljanje z le¬ tali več kot lani. Doslej so iz¬ dali 22,983 civilnim osebam taka dovoljenja in med temi je 675 žena. Za oseben transport je bilo izdano 675, za trgovski transport 6,834, za omejen tr¬ govski transport 1,005, privat¬ nikom 13,681 in amaterjem 304 dovoljenj. *— škoda, da statistika ne pove, koliko Slo¬ vencev ima tako dovoljenje. nega na napadalca. Prvi je zločin ski drugi upravičen, čeprav bi for- I Pittsburghu šola in po svoje j«, in a 1 ni logiki lahko rekli, da je strel in lagal o predmetih, ki „ ^ pac č strel in da ni nobene razlike. VSA TISKARSKA DELA — letake, vstopnice, itd. izvršuje po najnižjih cenah in v najkrajšem roku UNIJSKA TISKARNA CROATIAN PROGRESSIVE PRINT SHOP ^ 1916 EAST STREET, N. S. Pittsburgh, Pa. Pišite po cenik. šteti med one. ki niso neobhodno potrebni. “Naprej” n. pr. je začel izhajati v malem formatu kot štirinajstdnevnik in se je . zvijal dji (lan ašpieua tednik .. trob.si » iOV, ki IliSv. naznani. Vsled pomanjkanja demokracije, ker človek ni mogel nikjer izraziti drugačnega mišljenja ko’ ga predpisujejo oča¬ ki, ker se v slovenskem tisku ni moglo nikjer čitati o gotovih pojavih in dejstvih doma in v svetu, zato je začel izhajati “Na¬ prej” in zato ga ljudje čitajo, podpirajo in zato mu pomagajo pri razširjevanju. Pa bi bilo lahko drugače in mogoče bo sila, ki kola lomi, kaj kmalu privedla do tega, da bomo mogli slo¬ venski delavci v Ameriki shajati z enim samim močnim listom, v katerem bi na demokratični podlagi, mogli j ovoriti o vsem, n. pr. tudi o Sloveniji, tudi o Rusiji, tudi o komui izmu in tudi o enotnosti, slogi in o demokratični fronti. Če bi se kdo z vsemi takimi zadevami ne strinjal, naj bi imel pravico, resno in stvar¬ no oponirati, seveda stvarno in resno, ne s kakimi klobasami in Špelami, predvsem pa ne z zavezan jem ust idejnemu nasprot¬ niku. če bo tak list naš “Naprej” ali “Proletarec” ali oba sku¬ paj združena, ali kak drugi list, je seveda še nemogoče prero¬ kovati, ker vse kar pišemo, so samo napol-sanje, ki pa se mo¬ rejo kedaj uresničiti. Kot nobena tako maloštevilna narodna skupina, imamo Slovenci še vedno menda deset velikih in manjših podpornih Jednot. Luksusprve vrste, katerega so se morali odreči že pred časom druge narodnosti, kjer ni bila zagrizenost in trdoglavost tako razvita in tako ukoreninjena. Svojim svrham, podpiranju potrebnih in vzajemnosti, bi ena sama velika Jednota mogla še boljše služiti kot pa služi deset razcepljenih. In če že ne moremo prenesti tega, da bi katoličan sprejemal podporo iz blagajne, katero vodi svobodomiseln sobrat in obratno, pa se dajmo uvrstiti vsaj v dve večji skupni Jednoti in za začetek bo tudi to nekaj. Za združenje so pravzaprav vsi, levi in desni, verni in neverni, stari in mladi. Zakaj ne krene to vprašanje ni¬ kamor naprej ? Koliko sklepov je bilo na konvencijah v tem pravcu sprejetih, koliko komisij in podkomisij itd. Pa doslej še ni bilo nič, ker vse te komisije in sklepi so bili tako resno iz¬ vajani, kot je “resna komisija za neitervencijo v Španiji. Na¬ rodi so pa za resno neintervencijo, člani Jednot pa so za resno združenje. Prepričani smo, da bodo narodi končno zmagali nad komisijo neintervencijo in ravnotako, da bo končno članstvo zmagalo nad našimi neinterventi v vprašanju združenja pod¬ pornih Jednot. Takih in sličnih domačih zadev je še cela vrsta in če se jih izogibljemo, nas bodo bodla še dolgo v naše meso. Danes pa gre preko Ljubljane najboljša prometna žica iz Pa¬ riza v . . - - - — SLABI IZGLEDI JAPONCEV NA KITAJSKEM Ravno tako pa gre preko Slovenije najbolj naravna pot iz vse srednje Evrope, to je vse južne Nemčije, Madžarske in čehoslovaške na Sredozem¬ sko morje. Nekoč so bile vezi med Srednjo Evropo in mor¬ jem naše ceste, danes pa je v prvi vrsti železnica Rakek- Maribor in pa železnica na Su- šak. - Winston Churchill je v “Pariš Soir-u” objavil članek, ki se bavi z izgledi Japoncev na Kitajskem. Chirchill pravi, da jc po zasedbi Hankova in Kantona Japonska po¬ stala gospodarica železniških in vod¬ nih prometnih zvez na eni tretjini kitajskega ozemlja, ki šteje okoli 100 milijonov prebivalcev. Milijon japonskih vojakov, ki se gibljejo po zasedem ozemlju, pa ne more pod¬ vreči celega ozemlja pod svojo kon¬ trolo. V stotine mest in v tisoče va¬ si v zasedenem ozemlju še ni stopila noga japonskih vojakov, ki se drži¬ jo samo ob železnicah in ob kanalih in ki nimajo dovolj sil na razpolago, da bi pokorili ozemlje daleč od že¬ leznic. Devet desetin Kitajske je še pod oblastjo centralne kitajske vla¬ de, katero podpirajo tudi oni Kitaj¬ ci, ki se nahajajo v zasedenem ozem¬ lju. Partisani (četniki), ki se skriva¬ jo za japonskimi linijami, imajo v civilnem prebivalstvu dobre in zve¬ ste zaveznike. Odtod izvirajo uspe¬ hi znane 8 armade, ki operira v ja¬ ponskem zaledju in ki uničuje manj¬ še japonske postojanke, ki napada transporte in otežuje prometne zve¬ ze. Že dosedaj niso Japonci mogli z lahkoto napredovati, ko so zasedali ozemlja, preko katerih drže želez¬ niške proge in kanali. Sedaj pa sto- ij pred Japonci ozemlje brez želez¬ nic in brez cest za tovorne avtomo¬ bile in napredovanje bo neprimer¬ no težavnejše. Kitajska vojska je pokazala, da je silno vešča v umikanju, da se je iz¬ ognila vsem poskusom obkoljevanja in da je ostala nedotaknjena in ne¬ poražena. Čankajšek zasleduje hlad¬ nokrvno svoj cilj, izvabiti Japonce daleč v notranjost in tam pripraviti Pot nemškega in italijanskega imperijalizma na Vzhod — vodi preko slovenskih dežel. POMEN SLOVEN¬ SKEGA OZEMLJA Slovenija leži na zelo važni In občutljivi točki, na meji srednje in južne Evrope. Tako vodijo iz Francije, Severne I- talije, Švice. Nemčije vse poti, ki peljajo na L 'alkan in naprej y Malo Azijo, nujno čez slo¬ vensko ozemlje. Tako je bilo od nekdaj. Vsak, ki je hotel priti iz Zapada v Prednjo A- zijo po suhem, je šel skozi Slovenijo. Tod čez so šle že križarske vojske iz Nemčije in Francije v Palestino. Slove¬ nijo in njegovo glavno mesto je tudi Napoleon smatral za najprimernejše izhodišče e- ventualnega prodiranja v Tur¬ čiji in Azijo. Zato je Ljublja- Te mednarodne poti dajo Sloveniji važen mednarodni gospodarski pomen. Dajo ji pa tudi velik politični pomen. Kdor bi imel namreč iž Sred¬ nje Evrope rad svobodno pot na Jadransko morje ali na Balkan, mora računati s tem, kdo gospodari in vlada na slo¬ venskem ozemlju. Ravno tako mora računati tisti, ki bi iz zapada hotel dobiti vpliv na Balkanski polotok. Vsak, ki na tem zainteresiran, bo skušal na tako ozemlje dobiti odlo¬ čujoč gospodarski in politični vpliv na Balkanski polotok, da mu te važne poti preko deže¬ le nihče ne bo mogel zapreti. ITALIJA KLIČE ISELJENCE Italijanske oblasti so po vseh državah v inozemstvu: kjer živijo izseljenci iz Itali¬ je na delu, ter vabijo ljudi na povratek v domovino. V Ita¬ liji sicer ni dela in ni kruha, vprašanje brezposelnih in vprašanje prehrane je v Mus¬ solinijevi Italiji zelo pereče. Toda preko vsega tega gre im- perijalistična politika rimskih fašistov, katerim je predvsem do tega, da si pomnožijo šte¬ vilo onih, katere mislijo vpo- rabiti kot topovsko meso v vojni, katero pripravljajo. Japoncem konec, kot ga je doživel Napoleon v Rusiji. Dostavljanje vojnega materijala na Kitajsko je po zavzetju Kantona in Hankova seveda mnogo težje in počasnejše. Toda Kitajska nikakor ni odrezana od sveta. Za Japonsko pa postaja položaj iz meseca v mesec, po vsaki “zmagi” težavnejši. Za napredovanje potre¬ bujejo generali novih vojakov in no¬ vega materijala, katerega pa jim manjka že za obdi-žanje dosedaj za¬ sedenega ozemlja. Japonske iluzije o kapitulaciji Kitajske se razbijajo in breme postaja za Japonsko vedno težje. Vzdrževati milion vojakov v vojnem stanju je tem težje, ker se izvoz japonskega blaga zmanjšuje in ker se z njim zmanjšuje zaloga zlata, brez katerega ni mogoče na¬ bavljati železa, jekla, premoga, pe¬ troleja, gumija in drugih neobhod- nih potrebščin za nadaljevanje voj¬ ne. Rezerve, ki so bile velike, kop¬ nijo. Zlata ima Japonska samo Se eno četrtino tega, kar ga je imela ko je začela vojno s Kitajsko. Churchill je mnenja, da bo Kitaj¬ ska odbila Japonce, če bo ostala e- notna in združena, kot je bila v do¬ sedanjih letih svoje velike borbe za svobodo in neodvisnost Kitajske. Ne vemo komu smo se tako zame¬ rili na pošti, da nam že četrti teden ne prinese “Proletarca". Iz P isem čitateljev vemo, da je bilo te zadnje , a li šole. Odkod je ta lovec a s štiri tedne precej “komentarjev”, o «. e nimi senzacijami povišal \r. moralo reči besedo ali učnem načrtu. Senzacije je kral z raznimi imeni prof««* študentov te šole hi med legij je našel in objavil tudi im e j viclia, kot jezičnega tajnika katerih bi se dve, pa si žal, ne moremo pomaga¬ ti. Iščemo in iščemo po Pittsburghu pa ga ne moremo nikjer najti. Nič zato, saj še ni sveli dni konec. * * * Razočarani bodo mnogi “prijate¬ lji’ 'našega lista, ker se ni uresniči¬ la njihova prisrčna in vroča želja, iz¬ ražena v tartarskih vesteh, razšir- jevanih po Butler cesti in po okoli¬ ci: IVitkovicha so zaprli ker je ko¬ munist. Niti ga niso zaprli, niti dru¬ gače nadlegovali in ga tudi ne bo¬ do, ker smo na žalost “prijateljev” še vedno v USA ne pa v Nemčiji ali v Jugoslaviji. Kaj se jc zgodilo, da Povišal vicha za važnega elana stn^ šole seveda ne vemo, ugibati* težko. Pravzaprav je škoda, da I kovicli ni res kak funkeijonar ke ali šole. To bi gibanju it \ samo koristilo. Toda tudi«s, bi s tem v ničemur ne p«^ svoboščini zagotovljenih . ceni svobode ameriške reM Fantazije senzacijonajne “Gi® so zanimanje za to “strašne* k povečale in če bodo ie prilike puščale bomo gledali, da bi Ki vich postal res študent te šoie in se bo kedaj uresničila danes« hitra "senzacija’', da je ttift neverno kakšen tajnik ali voditdj so bili “prijatelji” tako veseli par šole. ZANIMIVA STATISTIKA O AMERIŠKIH SLOVENI' ‘Prosveta”, glasilo SNPJ, stopnjicah, na ledeni pš‘. objavlja že tretjo leto zanimiv pregled o smrtnih slučajih in drugih nesrečah, ki se dogaja¬ jo tekom leta med ameriškimi Slovenci. Statistika je plod marljivega poročanja iz nasel¬ bin, daje pa seveda samo nepo¬ polno sliko, ker za mnoge slu¬ čaje smrti, nesreč in drugih dogodkov po naselbinih “Pro¬ sveta” ne zve. Ker pa so taki letni pregledi ne samo zani¬ mivi temveč tudi zelo potreb¬ ni, priporočamo vsem Sloven¬ cem, ki razumejo važnost te¬ ga statističnega dela, da po¬ magajo “Prosveti” pri njenem delu in da ji dostavljajo poro¬ čila o gibanju, o veselih in ža¬ lostnih dogodkih po naših na¬ selbinah. Po “Prosvetini” statistiki je umrlo v 1938 letu 831 rojakov (796). Od teh so bili ubiti pri avtomobilskih nesrečah 43 (57), pri nesrečah na delu je našlo smrt 29 (23), na lovu, na se je ponesrečilo 28 (32). morienih je bilo 8 (9), ku je bilo ubitih 8 (3) umor pa je izvršilo 19 rojakov. Za Južno Ameriko jefc 1 '“Prosveta” poročila o 25 (12) rojakov. Poškodovanih pri nesr« je bilo lani 158 Slovencer. teh 65 (39) pri avtomobil nezgodah, 45 (25) P r ^ 48 (43) v raznih drugih zgodah. Pogorelo je lani 8 (9)- tiranih in kaznovanih ne prestopke je bilo 35« kov. Poročilo se je 368 se¬ skih in polovično slo«* parov (162), obhajali so srebrnih (13), 3 zlate (* 3 biserne poroke (D- SNPJ v Chicagi je ^ 327 (344) članov. (številke v oklepaj« predlansko 1937 leto) CANKARJEV GLASNIK Ob tej priliki se je pokaza¬ lo, da Mussolini povsem po¬ snema Hitlerja, ki si je zabil v glavo, da je ves svet nemški, ker se na vseh delih sveta na — Novi demokratski šef policije v Los Angelesu je ukinil takozvani “Red Squad” oddelek, ki je bil spe¬ cializiran za teroriziranje stavkujo- čih in za razbijanje unij. * * * — WPA fondi bodo do konca ja¬ nuarja popolnoma izčrpani, tako da na milijone ljudi brez vsakih pre¬ jemkov, če do tega časa ne potrdijo Rooseveltovih predlogov za nove kredite. hajajo nemški izseljenci, ki so lijanskega porekla, brez nekdaj imeli nekaj germanske krvi v sebi. Tudi Mussolinijev tisk oznanja, da je kar 28—40 milijonov Italijanov po svetu in da bi Italija po številu pre¬ bivalstva prekosila celo Nem¬ čijo, če bi se vsi povrnili do¬ mov. Po ameriških statistikah je v USA 1,700,000 prebival¬ cev, ki so bili rojeni v Italiji, izmed katerih pa je večina do¬ bila ameriško državljanstvo. Mussolinijev tisk pa navaja, da je v .USA okoli 4 milijone italijanskih državljanov, med katere šteje vse one, ki so ita- ozira na to, če so rojeni v Ameriki brez ozira na to če znajo ita¬ lijanski jezik, itd. Po istem ključu navajajo I- talijani, velikanske številke i- talijanske emigracije v Brazi¬ liji m Argentiniji, ki po njiho¬ vem računu prekaša 2 milijo¬ na v vsaki izmed obeh držav. Uspeh te kampanje pa ne bo velik . . - A L straIija stavila v svoj pro- acun 63 milijonov funtov šterlingov VOjaških °brambenih siedstev. Avstralija se boji, da bi se ji zgodilo kakor se je Kitajski, ki ni bila pripravljena na japonski napad Januarska številka Cankar¬ jevega Glasnika, mesečnika, ki ga izdaja v Clevelandu 6411 St. Clair Ave. Cankarjeva u- stanova, ima v januarskem zvezku sledečo vsebino: Uvodnik: Novo leto; Ivan Molek: Izkušnje Filipa Boba; Zvonko Novttk: Razmetane misli; Grudnovka, Sic transit Gloria mundi; Kaj smejo ve¬ deti Japonci? Kako je zdaj po seda; Ivan Vuk: špartak, E K.: Drejčetova pot; Einsteino¬ vo mnenje. E. K. Julkina zmo¬ ta, /a gospodinje. Cankarjev Glasnik, katere- sab, moral čiuti Vsaks , oven _ sk. Amenkau^, stane na le _ to 33 m se naroča na zgoraj omenjenem naslovu. NJIVA Decemberska številka U> ve” je sledeča: Lino . Ob dvajsetletnici C an smrti. Jože Kranjec- , ljub gospod Kocina. li Ivan Cankar. H. Smr ?.u vana Cankarja dru£° z .« in smrt. Goriški: ^ mi. Lavo Čermelj'- . ji revija v Julijski Kraj' ' ževnost: M. Mozetič- . M. Simčič: ' Montevidea. Iz P rire Ce „i< štva “Ivan Cankara- — Dolžina sovjetskih z y znaša 116,000 kilometre, j desetih mesecih 193 zi io ! ; trgovsko letalstvo P' jji - potnikov, 4468 ton P 05 ton blagovnih pošiljk. * * * - General Franko Je P 1 ^ ofenzivo izdal zakon. S£* j.,netc- vrača bivšemu krabu kanska veleposestva piihlikanska vlada razdelila med * vne 'ČET RTEK, 12. JAN. 1939. U.S.A. PROTI FAŠISTIČNI AGRESIJI “NAPREJ" STRAN * (Nadaljevanje s 1. strani) Niti enega Araerikanca ni, ki bi ne hotel braniti teh treh glavnih temeljev svobodne A- nierike. Amerika se ne oddvaja od o- stalega sveta, Amerika se ne postavlja proti ostalemu sve¬ tu. USA je. pripravi j ena poma¬ gati ohraniti svetovni mir. pripravljeni smo posvetovati se z vsemi drugimi državami, da se konča agresija, da se konča oborožitvena tekma, da se obnovi trgovske odnošaje. Svet je postal tako majhen a napadalno orožje tako raz¬ vito, da nobena država ne mo¬ re biti varna pri vsej svoji mi¬ roljubnosti, dokler pri vseh dr¬ žavah ne zmaga načelo, da se imajo spori reševati mirnim potom, pri posvetovalnih mi¬ zah. Dokler do zob oboroženi sprovajajo svojo politiko sile, toliko časa more samo orožje dajati občutek varnosti. Iz na¬ ših prejšnih zunanje-političnih izkušenj smo se naučili, kaj ne smemo delati, iz današnjih dni pa se učimo, kaj moramo storiti. Vprašanja naše obrambe pa so danes -mnogo komplicira nejša, ker so moderna orožja dosegla, da je mogoč napad tudi na najoddaljenejše kraje v najkrajšem času. Danes ni več mogoče misliti na obram¬ bo, kadar je napad že v teku. Naučili smo se tudi tega, da vemo, da predno izbije vojaš¬ ki napad agresorja, da ga pri¬ pravlja predhodna propagan¬ da, podkupovanje, razpihava- nje predsodkov, hujskanje na razdor itd. Naučili silo se, da svobodne države ne morejo biti brezbri¬ žne napram brezzakonitosti, ki se godi v drugih državah. Svobodne države ne smejo brez učinkovitih protestov do¬ puščati, da agresorji napada¬ jo bratske narode, da počenja¬ jo dela, ki spodkopavajo nas vse. Če odklanjamo, da z oro¬ žjem interveniramo v takih slučajih agresije, pa ne sme¬ mo postopati tako, kakor da bi agresije sploh ne bilo. Bese¬ de so lahko brez učinka, toda vojna ni edini način, s kate¬ rim lahko prisilimo agresorje, da spoštujejo mednarodne za¬ kone in pravice sosedov. Ima¬ mo na razpolago precej dru¬ gih sredstev, s katerimi mo¬ remo prepričati agresorske vlade, kako čutimo v našem narodu. Uvideti smo mogli, da naši zakoni o nevtralnosti večkrat težko zadevajo napadene, na¬ mesto napadalce, da pomaga¬ jo agresorjem in da prepreču¬ jejo pomoč žrtvam agresije. Kaj takega v bodoče ne sme¬ rno dovoljevati. Od 1931 se razvijajo dogod¬ ki v svetu z bliskovito naglico. V tem času smo še vedno u- Pali, da bo notranje poštenje človečanstva zaščitilo nepri¬ pravljene. Danes smo pamet¬ nejši in — žalostni. Močna in zedinjena nacija more biti tudi razrušena, če ni pripravljena na napad. Pa tu¬ di dobro oborožena država la¬ hko doživi poraz, če izgubi živce, če izgubi zaupanje v sa¬ mo sebe, če je razrovana vsled razrednih, ekonomskih in dru¬ gih predsodkov. Krizi v svetu se moramo Amerikanci zoper¬ staviti kot zedinjena in enot¬ na nacija, če druga forma vladanja proža možnosti za u- jedinjenje in enotnost v napa¬ du, nam mora demokracija prožiti mogočnost, da te napa¬ de pričakamo z ujedinjenjem demokracije. Program naše nacije za socijalne in ekonom¬ ske reforme je radi tega del naše obrambe, pravtako kot je oboroževanje. Mi razvijamo prirodna bo¬ gastva, zemljo, vodo, gozdove. Trudimo se prožiti narodu po¬ trebno hrano, stanovanja, zdravniško pomoč. Popravlja¬ mo in izboljšujemo najslabšo skrbe — njene dolgo trajajo¬ če delavske težave. Mladini dajemo možnosti izobrazbe in pomagamo ji naj¬ ti zaposlenje. Izpolnjujemo stran naše industrijalne o- naše obveznosti napram sta¬ rim, oslabelim in vsem potreb¬ nim. Trudimo se prepričati a- meriški narod, da čuti medse¬ bojno povezanost v teh usod¬ nih dneh, trudimo se kovati preko vseh razlik v rasah, v poklicih, v veri — enotnost naroda v mišljenju i v akciji. Seveda imamo težave, toda pametnejši in krepkejši narod smo danes, kot smo bili 1929 ali 1932. Dalekosežne notra¬ nje preureditve smo dosegli brez diktatorskih sredstev, brez obveznega prisilnega de¬ la, brez konfiskacije kapitala, brez koncentracijskih tabo¬ rišč, brez omejitve svobode govora, tiska in ostalih svobo¬ ščin naše ustave. Danes vidimo stvari, ki jih prej še nismo videli. Kar je bilo dobro 1933, je danes za¬ starelo in za nove razmere mo¬ ramo vstvariti nova sredstva, novo vlogo vlade v demokraci¬ ji. Večina nas se strinja, da moramo tako v interesu delo¬ jemalcev kakor v interesu de¬ lodajalcev, najti potov in na¬ činov, da neha razdor med delavskimi unijami in razdor med delom in kapitalom. Prišli smo v perijodo no¬ tranjih konfliktov glede naših socijalnih reform. Vse naše si¬ le morajo biti uperjene v to, da okrepimo in izboljšamo proces popravljanja, da se o- hranijo naše reforme, da bo i- mel vsak državljan resničen zaslužek za dostojno življenje. Notranje in zunanje nevar¬ nosti, ki rastejo, so izven na- (Nadaljevanje na 4. strani) Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki MEJE JUGOSLAVIJE V NEVARNOSTI (Nadaljevanje s 1. strani) stov v boljšem in ugodnejšem Mednarodnem položaju. Več Ogledov ima na pomoč demo¬ kratičnega sveta, če se bo sa- Ma branila. Kdor pa prosto- v °ljno kapitulira, temu seveda more pomagati nobeno za¬ vezništvo, nobena pomoč od zunaj. Volitve 11. decembra so po¬ kazale, da je ljudstvo v Jugo¬ slaviji pripravljeno braniti svo¬ je samostojnost in da obsoja Politiko prodajanja jugoslo¬ vanskih dežel, kakor jo izvaja ^ojadinovič. če se bo belgraj- s ka vlada ravnala po interesih Narodov in države, bo odkloni¬ la fašistične namene amputa- c >je Jugoslavije, bo odklonila odreči se Vojvodine, ker za Vojvodino bodo zahtevali Slo¬ venijo, za Slovenijo Hrvaško in Mussolini tudi že na 15 let po 'ojnem posebnem tisku, na¬ menjenem “zasužnjeni Dalma¬ ciji” napoveduje svoje aspira¬ cije na vzhodno obalo Jadran¬ skega morja. Jugoslavija bo obstojala cela kakor je ali pa bo razkosavana komad za ko¬ madom, če pristane na ponud¬ be Ciana in Goeringa. Ameriški Slovenci, za rodne kraje katerih bodo vadljah prihodnji teden v Belgradu, ne moremo ostati ravnodušni m “nevtralni”. Sami in na svojo roko seveda ne bomo mogli o- braniti Slovenije in Jugoslavi¬ je. Toda pomagamo pa lahko in pomagati moramo tistim de¬ mokratičnim silam v starem kraju, ki nočejo pod Hitlerjev in Mussolinijev jarem. __ V Španiji se nahaja šc vedno 90,000 italiajnskih vojakov, med ka¬ terimi je 60,000 pešcev, drugi pa so pri letalstvu in pri tehničnih oddel¬ kih. • Ji * lžJUUIM NA AGITACIJI ZA “NAPREJ” Lloydel, P a . — Naš rojak Frank Zaletel, ki boluje že nad dvajset let, si je že dolgo želel obiskati svoje znance v St. Michael. Ker je bil moj namen obiskati ta kraj v agi¬ taciji za “Naprej”, sem se od¬ ločil na pot i Zaletel je šel z menoj in mi pomagal, kazal mi hiše naših rojakov in tudi drugače. Pri vseh seveda ni¬ sva mogla biti, ker čas ni do¬ puščal in pa tudi ne zato, ker so naši ljudje tako prijazni in postrežljivi, da ni lahko oditi iz hiše. Pri drušini Primrou, šebal, Ošaben in pri drugih, povsodi so nas tako lepo spre¬ jeli, da jih ne bom pozabil. Ko so zvedeli, da sem na potova¬ nju za protifašističen list so se radi naročili, ker so od prej¬ šnih naročnikov že slišali o “Napreju”. Razmere pa so sla¬ be in eden, ki je plačal naroč¬ nino je rekel: Ostane mi še 15 centov, ki jih moram zadrža¬ ti pri sebi, da se hudobca od- križam. Demojzes, ki že ne¬ kaj mesecev dobiva “Naprej” mi jfe čestital, da delam za ta list, ki se mu zelo dopade. Slo¬ venci so povsod zelo proti fa¬ šistom in odločno delavskega milšjenja in taki so tudi v St. Michaelu. So seveda tudi izjeme, ka¬ kor je neka naša rojakinja, ki pravi, da čita “Prosveto” in “Glas Naroda”, in da je še teh preveč. Ona noče nič slišati o “Napreju”, katerega še ni ni¬ koli prečitala. Ima pa najbrže dober nos, zanjo “Naprej” res ne bi bil, ker to je ena iz¬ med takih, ki nosijo basom porkčapse. Za take ljudi naš list seveda ni, ker v njem nič ne piše, da je treba s pork- čapsi podkupovati base. “Na¬ prej” je proti porkčapsom in proti prilizovanju, “Naprej” je za pravice delavstva, ne pa za miloščino potom podkupo¬ vanja. Imam pa za poročati tudi nekaj neveselega. Umrl je za pljučnico John Alič, ki je bil pokopan na Dunlo 26. decem¬ bra. Bil je član SNPJ. Naj po¬ čiva v miru, po težkem in tr¬ dem d