'7R0LETAREC" je delavski list	H	
za misleče či tate 1je.	f i	h
no—st. 1194.
_OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
■starci M0un4.«laM matUr IWc«mb«r I. l»*l, »t ikm po.i »ffu.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE

D ruši najstarejši
jugoslcvanski
socialistični list.
Vi
» ChlmB, —j. t h. A.t .1 Con.r.u of March H. HT*
Chicago, ill... 31. julija (July 3iso 1930.
Published WMldy at
sas» w. 26th St.
LETO—VOL. XXV.
KRIVIČNA OBSODBA, KI SE MORA POPRAVITI
VZLIC NOVIM DOKAZOM STA MOONEV IN BN1INGS SE VEDNOV JEČI
Prizadevanja delavskih organizacij, med njimi socialistične stranke in Scripps-Howardovega časopisja, za njuno osvoboditev
Po prizadevanjih časopisja Scripps-Howardovega sindikata so našli John MacDonalda, ki je bil na ODravnavi po prepa-redness paradi 1. 1916 v San Franciscu ena glavnih prič proti Mooneyju in Billingsu. Zdaj priznava, da je lagal in izrazil je željo, ker so mu že prišli na sled, da ga odvedejo v Californijo, kjer bo pod prisego izjavil ,da so bila njegova pričanja, ki so potrjevala krivdo Mooneyja in Billingsa pri bombnem napadu na parado, neresnična. MacDonald je mnogo pripomogel k obsodbi Mooneyja na smrt in Billingsa v dosmrtno ječo. Ker pa se je že tedaj videlo, da je bila obravnava ves čas pod vplivom maščevalnega nagona, da se krivdo za atentat nekomu naprti, neglede na točne dokaze, so si za žrtev izbrali dva najbolj znana delavska agitatorja — Mooneyja in Billingsa. Z izmišljenimi dokazi, ter na podlagi dejstva, da sta bila tisti dan v mestu in gledala parado s strehe neke hiše, dasi več blokov stran od kraja, kjer je bila eksplodirala bomba, se je porota od vsega začetka "uveri-la" v njuno krivdo ter brez pomišljanja izrekla "kriva sta". Devet ljudi je bilo ubitih v paradi. Zločin je nekdo storil, in nekdo mora biti kaznovan. Nihče ne zagovarja takih napadov, ki navsezadnje zadenejo le delavce, in nihče ne ugovarja pravilu, da krivci zaslužijo ka-z en-
Mooney in Billings jo nista zaslužila. To je izprevidel že predsednik Wilson, ki je apeliral na oblast v Californiji, da ne izvede smrtne obsodbe nad Mooneyjem. Kazen mu je bila spremenjena v dosmrtno ječo.
Californijski governer Young je dobil že nešteto telegramov, resolucij in priporočil za osvoboditev Mooneyja in Billingsa. Vsi živeči porotniki, ki so ju obsodili, so se že pred leti znova poglobili v njuno zadevo in prišli do sklepa, da so se prenaglili. Priporočali so osvoboditev. Prosekutorji, sodniki in mnogi drugi prominentni juri-sti so že storili nebroj korakov v namenu, da se krivico, ki jima je bila storjena, odpravi. Ce ne drugega, se je doseglo s tem vsaj to, da tudi široke ljudske množice spoznavajo razredni značaj justice v kapitalistični uredbi. Vidijo, da se ji ne gre za pravico, nego za "biti v pravem", tudi ako je v nepravem. Ona je moč, in moč je pravica.
V pričanju o nedolžnosti Mooneyja in Billingsa se je o-glasil razen MacDonalda v Clevelandu bivši mornar Adam Krumesc. Zaprisegel je izjavo, v kateri pravi, da sta po njegovem prepričanju Mooney in Billings nedolžna. Izpovedal je, da je bil v času parade nasproti ceste, kjer je razpočila bomba. Bil je tedaj mornar,
toda brez dela, in se nastanil v San Franciscu. Krumesc je glasom poročil po narodnosti Madžar, toda ameriški državljan. Ima ženo in dva otroka.
Ker ni imel nobenega posebnega opravila, se je tistega u-sodnega dne odločil, da bo gledal parado. Dobil je zaboj in si ga postavil pred neko trgovino na Stuart Streetu ter gledal z njega parado, ki je šla mimo. Na nasprotni strani u-lice je opazil tri moške, ki so se obotavljali semtertja. Krumesc pravi, da so bili Mehikanci. Opazil je nato, da so na-gloma izginili za vogalom, a na tistem mestu so pustili mal kov-čeg. Hip nato je sledila strašna eksplozija, iz zraka pa so padala razmesarjena in ranjena telesa paradnikov.
Krumesc se je zbal, da bi ga policija morda celo obdolžila zločina, če bi ji povedal, kar je videl, zato je naglo odšel in molčal dozdaj. Krumesca so advokat je zvijali na vse načine, toda njegova izpoved je bila vedno enaka. Tudi časnikar Robert G. Tring je L 1929 izjavil, da je bil blizu mesta eksplozije, in da je malo prej opazil tri moške; njegov opis se vjema s Krumescovim .
Posebna governerjeva komisija, ki je imela nalogo znova preiskati Mooneyjev in preje Billingsov slučaj, je nedavno podala svoje poročilo, v katerem pravi, da se ni uverila o njuni nedolžnosti, in zato ne priporoča pomilostitve. Governer Young se je ravnal po njenem navodilu.
Medtem se borba za njuno osvoboditev nadaljuje. Socialistična stranka je imela prošle tedne več sto protestnih shodov, ki so zahtevali, da California vsaj deloma popravi rivico obema s tem, da je spusti na svobodo» Svobode pa, katero jima je vzela prošlih 13 let, seveda ne bo mogla nikdar vrniti. Socialisti v New Yorku delujejo na načrtih za veliko rotestno manifestacijo po ulicah newyorškega mesta, katere se bodo udeležile tudi unije. V prilog Mooneyja in Billingsa piše tudi časopisje omenjenega sindikata in več drugih buržva-znih listov. Število onih, ki so se začeli zanimati za krivico, ki se godi dvema delavskima a-gitatorjema pod krinko justice, se veča. Izbegavanju pride konec, in tedaj bo governer moral žrtvi ali izpustiti, ali pa odločno pokazati svetu, da kapitalistični justici tudi v tem slučaju ni za izbrisanje krivice, nego ji je namen maščevalnost. Medtem bo zavedno delavstvo storilo kolikor največ mogoče, da postaneta Mooney in Billings zopet svobodna.
POTRESNA KATASTROFA, AU "ŠIBA BOŽJA"?
Na sliki je mesto Ariano v južni Italiji, katerega je potrat dne 23. julije skoro popolnoma razrušil. Tudi mnogo drugih mest v južni Italiji je v azvalinah. Podrte »o cerkve in kmečki domovi. Skoda je ogromna. Nad 2,200 ljudi je bilo ubitih, več tisoč ranjenih in mnogi »o od »trahu zboleli. Vodovodne naprave v enih mestih so uničei»e. Ta potre» znači eno največjih katastrof t zgodovini Italije Kardinal Ascalesi, ki je tudi Nadškof v Neapol ju, je proglasil potres za silno šibo božjo. Goepodov srd »o po mnenju svetega kardinala povzročile posebno ženske, ker se tako malo oblačijo. Dan po potresu pa je obiskal severno Italijo orkan, ki je podiral domove, lomil drevje in uničeval polja, ter s svojo destruktivnostjo povzročil nove milijone lir »kod«. Ubil je tudi 12 ljudi. K temu so prišli še nalivi in povodnji, in kazen i* bila popolna. Poročevalci svetovnih listov opisujejo nevrjetna vraževerstva, ki so dobila v teh katastrofah svoj naj-»jii izraz. To tudi pojaeni, čemu sta Mussolini in papež absolutna gospodarja Italije.
Socialisti aktivni v
volilni kampanji
Governerski kandidat je na socialistični listi. — Stranka pričakuje velik napredek svojih glasov.
Socialistična stranka je letos v nekaterih državah posegla v volilno kampanjo z živahnostjo kakor še nobenkrat po vojni. To ji omogoča sentiment med delavstvom, kateri ji postaja bolj in bolj prijazen. Začelo je spoznavati, da so bili napadi na socialiste v teku medvojnih let vprizorjeni zato, da so privatni interesi uničili, oziroma docela oslabili stranko, katera jim je začela postajati nevarna. Napadli so jo seveda kot "neameriško", "tujezem-sko", "pronemško', "židovsko", "bogotajsko" in ob enem za "veleizdajalsko". Zatirali so njene liste in jih ji večinoma uničili, preganjali njene vodilne člane po sodiščih ,ali jih celo zaprli, in tako so s pomočjo svojega tiska, filma ter sodnega a-parata ustvarili med ljudstvom razpoloženje, ki je postalo socialistom skrajno sovražno. K nadaljnemu uničevanju socialistične stranke so pripomogli koncem vojne in po vojni še agentje provokatorji - pod masko "levega krila" in potem kot "komunisti".
IZSELJEVANJE JAPONCEV.
Leta 1929 se je izselilo v Brazilijo 16,000 'Japoncev in več t»oč tudi v druge države Južne Amerike.
Proletarec
je vreden več, kot znaša sedanja naročnina. Kadar vam poteče,obnovite jo točno, kar
bo listu ▼ teh -časih izdatna pomoč
Ta kriza je sedaj izgubila svoj glavni zamah. Na socialiste se ne gleda več kot na za-vržence, katerih se je treba ogibati, nego kot na ljudi, ki imajo pošten program, za katerega se bore iz prepričanja.
Dobri izgledi za napredek socialistične stranke pri prihodnjih volitvah so posebno v državah New York, Wisconsin, Pennsylvania, v nekaterih drugih vzhodnih državah in v Californiji. V slednji in v Ohiju ima stranka težkoče s peticijami. V Ohiju npr. mora dobiti okrog trideset tisoč podpisov, predno morejo njeni kan-didatje pod njenim imenom na glasovnico.
Socialistični kandidat za go-vemerja v Pennsylvaniji je James H. Maurer, v Californiji Upton Sinclair, v New Yorku Louis Waldman, v Wisconsinu Frank B. Metcafe, v Ohiju Joseph Sharts itd.
Newyorški socialisti so imeli nedavno nominacijsko konvencijo v Schenectadyju, ki je bila dobro obiskana in zelo živahna. "Socialistična stranka je edina, ki pridobiva na prestižu", je dejal Morris Hillquit v otvoritvenem govoru. Aktiven član te konvencije je bil tudi Norman Thomas.
LOBANJE, KI SPOMINJAJO NA PROŠLOST
Povesti o najdbah lobanj in okostnjakov v starih samostanih niso samo plod ljudske domišljije, kar potrjuje tudi staro semenišče Santa Clara v Cuenci na Španskem. V podzemskih doblinah semenišča so našli 200 okostnjakov. Glas o najdbi je šel daleč okrog. Ljudem se je zdelo to odkritje zelo interesantno, zavito v miste-rije prošlosti, in so prišli v tisočih, da vidijo kosti .
Poročajo, da so najdeni o-kostnjaki najbrž ostanki tistih ljudi, katere je v 16. stoletju morila sveta inkvizicija in jih v Cuanci pometala v dupline kleti semenišča.
En avto na vsakih 55 oseb
Statistično biro trgovskega departmenta naznanja, da je na vsem svetu 35,127,398 motornih vozil. V tem številu so vključeni avtomobili za oseben in blagovni promet. Na vsakih <5© ljudi pride en avto. Od prejšnjega leta se je število motornih vozil povečalo za 9 odstotkov. V Zedinjenih državah je trikrat več avtomobilov kot v vseh drugih deželah po svetu skupaj. Na vsakih 4.5 oseb v tej deželi pride en avto.
PREDSODKI, KI i SO OSTANEK PROSLOSTI
Papež apelira na zdravnike, da naj boljše vplivajo na žensko nošo
Ko je dne 2. julija papež sprejel večjo deputacijo zdravnikov, je nanje apeliral, naj vplivajo, da se bodo ženske bolj oblačile. "Zdravniki so mnogo krivi, da si ženske ne zakrivajo dovolj nagote," je dejal sveti oče, "ker jim dovoljujejo, da je taka noša zdrava." In potem jim je svetoval spremeniti svoj nauk v smislu, da je koristno zdravju in pa dostoi-no, če si Evine hčerke zadostno pokrivajo noge, roke in vratove, da ne bo ne prehladov in ne pohujšanja.
Po mnenju enega kardinala in tisočerih nižjih duhovnikov v Italiji je pomankanje obleke na ženskah izzvalo tudi jezo božjo, kar je povzročilo potrea in s tem veliko šibo za grehe ljudi, ki so pozabili misliti na "drugi svet."
Prepovedane molitve
Nemško vrhovno sodišče je prepovedalo v šolah molitve, iz katerih veje monarhistični duh. Eni duhovniki so uvedli v molitve tudi besedilo, s ka» terim naj otroci prosijo Boga, da kaznuje "izdajalce", ki so upropastili monarhijo. S tem bi pozivali Boga, da izlije svojo jezo na socialiste, toda sodišče pravi, da so take molitve neustavne. , - », » It ii
PRIČAL PROTI MOONEYJU PO KRIVEM
Nesnaga v parkih
V parkih velikih mest puščajo ljudje velike množine papirja razmetanega po travi in pod drevjem, ostanke lunča in tako ropotijo, kar parkom ni v okrasek. V času vročine puščajo posetniki ob nedeljah samo v čikaškem Lincolnovem parku trideset ton papirja, ki pa ga morajo delavci šele zbrati in zbasati v koše in vreče, kar da mnogo dela.
Lewisova sreča v nesreči
John L. Lewis je iz^uoil bitko v IllinoiisU. kn* so sodišča tiče, se pritožil r.nproj, in intri-J gira naprej proti reorganizirani U. M. W-, ob enem je izposio-val zase zelo ugodne pogoje z operatorji na polju trdega premoga, kjer je zdaj zadnja njegova trdnjava. Kompanije so pristale v check-off, česar na antracitu dozdaj ni bilo, kar znači povečanje dohodkov in-dianapolski U. M. W. V ostalem «o izgledi, da springfield-ska U. M. W. prodira med pre-mogarje v raznih državah in izpodriva ostanke Lewisove u-nije.
Moč nemške socialistične stranke
Nemška socialistična stranka ima okrog 1,030,000 članov. V prošlem letu je narasla za 84,000 članov.
Mesto sedmih milijonov
Po končnih podatkih cenzus biroja ima New York 6,955,034 prebivalcev, ali več kot Še enkrat koliko kot jih ima Chicago.
Na »liki v »redi je John MacDonald, ki je po štirinajst lotih molka priznal ,da je pričal proti Mooneyju po krivem. To» daj — pravi — je bil pod vtisom vojne psihozo; »mrt deseto» rih, ki »o bili razmesarjeni v preparedne»» paradi v San Frao-ciscu ga je pretresla in zločin je obsojal. Ko »o prijeli Moonsjr-ja in 0illing»a, je bil on eden izmed glavnih prič, ki je vse "videl", a končno — po 14 letih, ga je pripravilo poštenje v korak, da »torjeno krivico popravi. Vsled tega je sel k oblastim.» izjavil pod prisego, da je bilo tiato, kar je pričal pred 14 leti napačno, in zato so ga z vzhoda, kjer je živel, poslali v Califor» ni jo, da izpove governer ju, čemu in pod kakšnimi vtisi je pri» čal napačno proti Mooneyju in BiHingsu.
G kise ®ii iz flasega gibanja

Iz Collinwooda
Na prošli seji kluba ¿t. 49 smo precej živahno razpravljali o različnih vprašanjih. Dobili smo tudi tri nove ¿lane, oziroma, eden je že star član is prejšnjih časotf. Dobro da-šel nazaj- -7
V pomoč strankinemu fondu smo poslali $5, letos že dru-*ič.
Veselico s programom priredi klub 26. oktobra v Slov. del. domu.
Sidney Yellen, državni tajnik socialistične stranke, tarna,
da bo premalo podpisov. SoJ Nace Mihevc je obhajal 29. drugi, naprej z delom, da jih junija svoj šestdeseti rojstni naberemo zadostno število. dan. Prav ž*l mi je, da se ni-
Seja našega kluba se vrši sem tega spomnil ob pravem vsako prvo nedeljo ob 10. do-; času. Sele ko sem čital o tem poldne v čitalnici S. D. D. Pri-
dejo brez skrbi, kajti kot že re- alističnimi državami za koloni-čeno, ne bo vzroka za glajd in je. Končan je v tej izdaji, žejo.	| Šestdeset let je v življenju
Im^li smo v načrtu, da naja- Človeka že dolga doba. Nace-memo bus, toda ker imajo lju- tovo delo poznam od bližje dje večinoma avte, se bi stvar zadnjih 30 let. Je še vedno ne izplačala. Za vsak slučaj krepak, o čemur sem se uveril, pa bo nadomeščen bus s tru- ko sem bil tam pred dvemi le-ckom, ki odpelje izpfred pev- ti na obisku. Mihevc je zelo skih prostorov na 116 Six Mile .dober ljudski govornik, zato je Hd. točno ob 9. zjutraj. So- bil vedno zaposljen z govorni-
drug Jos. Furbas bo šofer. Za odbor,
Mihael Glad.
Nace Mihevc 60-letnik
škimi turami in organizatorič nim delom.
O njemu napišem več enkrat pozneje. Ameriški sodrugi mu izrekajo k njegovi 60-letnici iskrene čestitke-
Anton Vičič.
Z bojnega polja
Milwaukee, Wia. — Par Šte-Nacetovem jubileju v Delavski vilk nazaj sem omenil v Prole-hodnja bo 3. avgusta. Pripelji- Politiki, sem videl, da sem ne- tarcu nekoliko tukajšnji boj te vsak enega novega člana, pa kaj prezrl, kar ne bi bil smel. med glavnim odborom J. P. Z se bo klubu veliko poznalo. Nace Mihevc je eden pionir- Sloga in lastnikom oziroma u-'otrebujemo namreč še mnogo jev v delavskem gibanju na rednikom lokalnega lista "Ob-članov, pnedno bo revolucija. Slovenskem. Redki so, ki bi zor" ter njegovimi pristaši. In
delali toliko, s tolikšnimi žrtva- ^lej ga spaka, takoj je tudi me-mi in samozatajevanjem, kakor ne pograbil bojni metež in me je delal in žrtvoval naš jubi-j vrgel v njihovo areno, da bi me lant. V zgradbi probuje slo-^eK za tarčo, venskega delavstva in njegovih prva bomba, kj je bila iz-organizacij je velik kos njego- streljena na mojo malenkost, vega neumornega dela. Bil je mj je prinesla častni naslov aktiven na političnem, strokov- "kapiana" jn t0 ne da bi mi bi-nem in zadružnem polju. V \0 treba študirati v "črni šoli".
Sodruga Matt Pišler in Matt Petrovich sta na obisku v stari domovini. Želimo jima mnogo zabave in srečen povratek.
Frank Barbie.
V nedeljo 3. avgusta je izlet zbora "Svobode"
Detroit, MicH. — Socialistični pevski zbor "Svoboda" letos še ni bil deležen piknika, zato ga priredi v nedeljo 3. avgusta na dobroznani Streight Lake. Na sporedu bo petje, razne pikni-ške igre in ples- Ker "Svoboda" noče, da bi kdo udeležencev tega piknika trpel glad ali žejo, bo poskrbela, da bo zemljiških dobrot na razpolago. Našim "pečlarjem", ki še nimajo boljših polovic, da bi prinesle s seboj baskete z jestvi-nami, zagotavljamo, da naj pri-
Tudi teatri imajo neprilike Na ali ki je EaH Caroll • koruaom tvoj« igre, ki je znan vprizorjevatelj raznih muzikalnih komedij, katerih posebnost »o koruai lepih deklet. Caroll je imel s policijskimi oblastmi in • sodišči v New Yorku že večkrat neprilike radi "nemoralnih" prizorov v njegovih "produkcijah". Policijski cenzor j« o-H-kal tudi rno pcal*dnjih ujego^h iger in prišel iz gledališča — kakor je dejal, ve« rdeč sramu, ker je videl, da eno dekle iz korusa plese čisto naga, in v ogorčenje to ga •pravili tudi nekateri drugi nemoralni prizori. Enemu ddkletu npr. pade v igri namenoma oblekca s pasu, in neki moški priskoči ,da ji jo popravi nazaj. Vsled tega je moral Caroll z vaemi dekleti, ki so bila v igri, in z moškimi, pred sodnika. Za teater in Carol la je bila to velika reklama, toda stalo ga j« precej tisočakov, in stvar ni »e popolnoma zaključena, ker se grafterji boje protestov moralističnih skupin.
svoji mladosti, ko je napram Upam, da me generalni štab, delavskemu gibanju nastopala katerega ponižni sluga je sob. oblast z najdrastičnejšimi sred- jQhn Veršnik, kmalu inštalira stvi, je moral mnogo prestati. za župnika, da nas vsaj v tem Sedaj je aktiven v strokovnem 0ziru ne bo prekašal Sheboy-gibanju in kot sotrudnik delav- gan
skih publikacij, kajti sedanji y predzadnji izdaji Stau-režim v Jugoslaviji ne dopušča tovega žurnala čitam celo vrsto političnega udejstvovanja.	nasvetov, ki mi jih podaja sob.
Njegova posebnost je, da ima j. Veršnik, oziroma njegov šef. velik pripovedni dar - Nešteto Qn piše: Tu smo člani bratske
svobode in pravic, katere jim dajejo pravila.
Ako je k,ateri glavnih odbornikov zakrivil prestopke, kakor jih naglaša iniciativa, bi se ga moralo naj prvo obtožiti, | kakor določajo pravila, kajti to jim da priliko zagovora. Ce bi jim bila krivda na obravnavi dokazana, potem šele bi bila iniciativa za odpoklic na-mestu, in glavni odbor bi bil v celoti odstavljen.
Sedaj pa svetujem br. Ver-
Br. Veršnik želi tudi nekaj dobrih nasvetov, ki bi bili koristni njemu in članstvu. Želji rad ustrežem, ker je to pač poklic "kaplana". Evo jih: 1. Kadarkoli misliš, da dela
n dobe čimhitrejšo pot v nebesa.
Je pač na svetu tako, da je v enih krajih poleti vroče, po zimi pa mraz. Tak nesrečen
povestic, gospodarskih poročil in člankov je napisal za naše
;raj je tudi Chicago. Kadar le kdo glavnih odbornikov, ali ves moremo, gremo v poletju glavni ojdbor, ali kdo izmed j "kam ven", kot pravimo, "v posameznih članov JPZ. Sloga| prosto naravo", kjer je hladnej-
krivico tebi ali kakemu druge- še, kjer ni toliko zidovja, in skimi umori. V teku tedna ali mu sobratu, se naj ga obtoži, kjer raste razen kamenja tudi dveh je bilo deset ubitih v med-toda z zavestjo, da je treba trava, drevje, bezeg in različ- sebojnem boju. Storilcev se-
dva tedna, druge pa popolnoma, in če pridejo kdaj nazaj, bodo pri njemu zopet novi delavci. O teh velikanskih odstavitvah so detroitski dnevniki molčali ... Na "počitnicah" je 120,000 samo Fordovih delavcev- Nihče jih ne vpraša, ali imajo sredstva za preživljanje, nego se jih tebi nič meni nič odslovi ,ker se gospodarju ne izplača, da bi jih imel še v nadalje v službi. On hoče velike profite, zato lahko Čaka. Tudi delavec Čaka — toda ima skrbi, kje bo za kruh, ki ga rabi družina, kje bo za sol, obleko in druge potrebščine. Kapitalist pa ima vzlic krizi vsega dovolj in čaka prilike, da napravi čimvečje profite.
Govori se, da je sedanje sistematično odslavljanje delavcev tudi nekaka poteza za zni-žavanje plač. Tisti, ki so sedaj prejemali $1 na uro, bodo, kadar jih pozovejo nazaj, dobili od 70 do 80c na uro. Toliko je bilo vpitja o "brezpri-merni" prosperiteti, feedaj pa priznava, da imamo "nekoliko depresije", tudi kapitalistično časopisje.
. V Detroitu smo imeli 22. julija odpoklicne volitve. Na tarči je bil župan, kateri je bil obtožen mnogih pogreškov. Ljudstvo se je izreklo proti njemu z veliko večino. Kot znano iz listov, se Detroit zaeno s Chicago postavlja z gangster-
prestopke tudi dokazati.
2. Pazi, da boš sestavil obtožbo v smislu pravil in ustave JPZ Sloga.
no drugo zelenje, in seveda tudi komarji ter podobni nebodi-
3. Kadar občuješ s svojimi to gre iz Chicaga vsako soboto ¿¡i tudi ob priliki omenjenega
>ofi KnHiai na oaioh ivvAn eoi in npHolin "lfJim VPn" par mi-
M ♦ /\	M ■ • «M M	T3 ■1 a ^ . « l_	—1__
SPLOŠNO GLASOVANJE V ODBORE
Je S. Z.
Klubom in posameznim članom (at large)
brati, bodisi na sejah, izven sej| in nedeljo "kam ven' ali v listih, vedi, da je vsak lijonov ljujdi.
Pevski zbor "Sava" priredi
Po vsakem rednem zboru JSZ. slede volitve v njene od-Ker se vrie seje ekaekutive pogosto, redne vsak mesec enkrat, je potrebno, da žive odborniki blizu skupaj, zato se kandidate nominira izmed članstva v Chicagu, kandidate za tajnika pa nommirajo vsi klubi.
Volitve se prično 1. avgusta in trajajo do 12. septembra.
Tajnike in članstvo prosimo, da se tega glasovanja udeleže polnoitevilno. Glasovnice so razposlane in so jih prejeli v«i vaakj organizaciji se lahko po-tajniki klubov. Rezultat glasovanja naj sporoča najpozneje do javijo razdiralci, v vsaki lahko
dobe za nekaj časa velik za-
šega junaka.
Ko sem pisal, da naj gl- odbor porabi vsa sredstva, ki so mu na razpolago, da zopet u-postavi mir in slogo v organizaciji, sem s tem samoposebi umevno mislil ustavo in pravila, katera imajo v take namene vse potrebne določbe. V
mesec. Plesalcem bo igral John Hochevar s svojim orke-
15* septembra. Za poročilo naj porabijo tajniki eno prazno glasovnico in navedejo na nji skupno število glasov, ki jih dobe poaamezni kandidatje.
člani "at large" naj pošljejo glasovnice ko jih izpolnijo direktno tajništvu JSZ.
Ob tej priliki apelira tajništvo na klube^ da izrabijo sedanjo situacijo, v katero j* pahnila delavstvo profitartka požrešno*t, za agitacijo. Nekateri klubi so dobili prešle mesece že lepo število novih članov. Možno je, da članstvo nase Zveze do prihodnjega zbora več kot podvojimo, ako storimo ▼si svojo dolžnost.
šniku, da naj vpraša svojega organizacije, v kateri mora via- ^fa za pojasnilo, kdo bo vodil dati bratstvo in demokracija, po odpoklicu pa do izvolitve liste. Precej je napisal tudi za m g|. odbor je prvi, ki mora to novega odbora posle organi-Proletarca. V prošli številki i- upoštevati ter dati drugim do- zacije? V istem členu točka........
ma članek o borbi med'imperi- ber vzgled!"	H pravi, da pet glavnih od- ¿[anVreden toliko kakor ti, in
Po mnenju tega veleuma mo- bornikov tvori kvorum, in nji-!ako hočeš, da te bodo respekti-1 izlet v soboto 9. avgusta v Wil-rajo člani gl. odbora držati usta hovi sklepi so veljavni v vseh! raU moraS biti tudi v bojih do-; low Springs na Kegljev vrt. To zaprta. Obrambi naj se odre- poslih organizacije, razen, kjer gtojen ter Se držati resnice. bo "moonlight" piknik in če ne čejo, in kadar jih kdo opljuje pravila predpisujejo drugače. | 4 Na nasiov br. Veršnika spredaj, morajo nastaviti še hr- Vidiš, cenjeni br. Veršnik,1 naj ve,ja da ne on niti njegov
bet! Ha, pač smešna ideja na- da stvar ni tako enostavna! Ce §ef nista avtoriteta za izdajanje___________
hočeta s tvojim šefom še pred dipk>mf in da ni v njuni moči i-| strom. Pekli bomo prato in pili potekom termina sedanjih | m€novati nikogar v "titelirane hladilno studenčnico iz daljnih glavnih odbornikov priti v glav-( police"
ni odbor, moraš apelirati na| Ako ge bo ijatelj in br. svoje društvo, da izda drugo iniciativo za sklicanje izredne konvencije, kajti samo ta more odstaviti sedanji odbor in izvoliti takoj drugega, da ne nastanejo neprilike pri vodstvu organizacije.
Sicer pa sem prepričan, da bi članstvo dobro premislilo, predno bi glasovalo za izredno konvencijo in si s tem nakopalo visoke izredne stroške. Ker povzroča vprašanje gla-
veda ne izslede, kakor je že navada, dasi je mnogo aretacij,
jihtreba. Pa je vseeno prijet- pisanja in zasliševanja- Zelo no tam zunaj med komarji, za- senzacionaeln umor se je izvr-
referenduma. Bil je jako drzen in dokazuje, kako globoko sega moč ameriških gangsterskih kartelov. Jerry Buckley je bil v kampanji za odpoklic župana Bowesa zelo ak-
mah, toda vodstvo, ko opazi nevarnost, ne sme dopustiti, da se bi bolezen razvila predaleč, ker bi v teku časa značila veliko nazadovanje, in morda celo propast.
Br. Veršnik se &klicuje na
bo oblakov, ga bo res obseval tjven> Ko se je po končanem
glasovanju vrnil v hotel La Salle, in se vsedel ter čital poročila o rezultatu referendu-
., ma ,so stopili k njemu trije mo-krajev, kjer raste tista reč, ki ški> oddaIi nanj n g^jov ter
je zabavala svate v Kam alilizginiH Jerry Buckley je imel Veršnik držal teh nasvetov, I kjerkoli v sveti deželi se že radio p08taj0 v tem hotelu. Bil sem prepričan, da bo delal v I nahaja tisti kraj, kjer so na-(je na glasu kot ¿iovek pr0gre-
sprotno od naših butlegarjev
duhu bratstva JPZ Sloga.
in za prospeh Joe Vidmar.
Piknik kluba št 27 in pevskega zbora "Zarja"
Kandidatje v eksekutivo od slovenske sekcije
Kandidatje v eksekutivo so od slovenske sekcije sledeči, Id so navedeni na glasovnici po abecedne« redu: Frank Alesh, Ločna Beniger, Filip Godma, Vinko Ločniikar, John Olip, Joško Oven, Frank Podlipec, John Rayer, F red A. Vider, Frank Zaitz. Pet izmed teh, ki dobe največ glasov, bodo izvoljeni. Vsak ¿lan lahko glasuje za ne več kot pet kandidatov.
Kandidatje v nadzorni odbor J. S. Z.
V nadzorni odbor kandidirajo: Rok Božičnšk, Donald J. Lotrich, Blaž Novak. Dva, ki dobita največ glasov, bosta izvoljena. Vsakdo lahko glasuje za dva.
V	nadzorni odbor slovenske sekcije kandidirajo
Frank Margole, John Thaler, Angeline Tich, John Turk, Frank Udovich. Trije izmed teh, ki dobe največ glasov, bodo izvoljeni- Vsakdo lahko glasuje >a tri.
Kandidatje v prosvetni odsek
V	prosvetni odsek (odbor Prosvetne matice) kandidirajo: Anton Garden, Anna Hribar, Ivan Molek, John Rak. Trije izmed teh, ki dobe največ glasov, bodo izvoljeni. Vsakdo lahko glasuje za tri.
Kandidat za glavnega tajnika je Charles Pogoretec. On je edini, ki je bil notniniran.
Sodrugi in sodruginje, udeležite se prihodnjih sej klubov m meseca avgusta polnoštevihno in glasujte, da bodo novi odbori resničen izraz volje članstva. Tajniki klubov lahko pošljejo glasovnice tistim članom, ki jih ne bo na sejo, na dom kajti glasovnioe so individualne—Tajništvo J. S. Z.
Cleveland, O. — V nedeljo 17. avgusta priredi piknik na znani Močilnikarjevi farmi sila v tem sporu največjo neza-j klub §t 27 JSZ. s sodelovanjem dovoljnost med njegovimi pri-| pevskega zbora "Zarja", pravila, ki določajo vsem čla-j staši, vprašam br Veršnika, da, N& f ^ lepem hribu nom enakopravno«. Res je to.| pove, če smatra, da je to vpra-|	im drevjem bo pri_
Jamčijo jo tudi članom gl. od- šanje vredno tega boja in če je £	progta nftrava nftS
bora. Ni pa dovoljeno nobe- vredno napraviti radi njega virazvedrila ,da pozabimo za nemu članu takih določb iz- soke izdatke z izredno kon-
rabljati za ščuvanje, za bega-
nekaj časa težkoče življenja. K dobremu razpoloženju bodo pripomogli tudi pevci Zarje s
spremiljali vodo v vino, medtem ko naši čudodelniki spreminjajo dobro vino v slabo vodo. Čudeži se na "Savinem" pikniku sicer ne bodo godili, ampak postrežba bo krščanska v vseh ozirih.
Vstophina je samo 35c. Kdor iride z električno karo, naj se pelje z Archer Ave. karo do konca, tam pa naj vzame Willow Springs ali pa Joliet karo do Willow Springsa, od cjer ima nekaj malega hoda do vrta. — Savan.
vencijo. V svojem poročilu na nje članstva in za negovanje društva pravi, da bi bila kon-
sovraštev. Mar je to enako- veneta končana v enerri dnevu. g	mel0dičnimi pesmami,
pravnost, če napadam člani, ki Morda, če se bi delegatje tako ^	tllHi'^natrp*_
niso bili ljubi uredniku, niso ravnali kakor se vedejo vojaki dobili niti prostora za svoj za- na vajah- Ampak taki koman-v bivšem glasilu? 1 di bi se uprli, in Veršnikov ra-
govor
Isti dopisnik, oziroma njegov šef piše, da so društva št. 1, 6, 11 in 15 poslala glavnemu odboru protest, ta pa je v odgovor obtožil le dve društvi, namreč št. 11 in 15, drugi dve pa je oprostil. Ni mi znana vsebina omenjenih protestov, torej kateri je bil spisan v mejah določb v pravilih in kateri ne. Ko-"fflToiNmi je znano, je gl. odbor obtožirdruš. št- 11 in 15 na glavni porotni odbor radi iniciative, katera predbaciva glavnemu odboru nepoštena dejanja.
Ni moj namen zagovarjati glavni odbor, niti ne katerem izmed omenjenih društev, vendar pa izjavljam, da iniciativa, poslana od društva št. 11, ne dovoljuje glavnemu odboru
in pa nedvomno tudi postrež ba ,s katero se bo klub potrudil zadovoljiti udeležence.
Rezervirajte si nedeljo 17. avgusta za poset klubovega piknika. Povabite s sabo prijatelje in znance. Pridite zgodaj in ostanite do konca. Zagotavljamo vas, da boste zadovoljni, in.da boste imeli užitek, kakršnega že dolgo ni bilo.
P. O.
lun o enodnevni konvenciji bi šel po vodi.
V svojem dopisu pravi nadalje: "Mi želimo imeti tak gl. odbor, ki bo delal v korist cele zveze in vsega članstva, ne pa tako, kakor dela sedanji, kar je v škodo celi zvezi 1"
Ne vem, koliko mu je znana
zgodovina J. P. Z. Sloga; lal^ko se bi poučil, da obstoji že nad dvajset let in v tem času si je zgradila lepo imovino. Čudno je ,da sedanji glavni odborni- Chicago, iu. — Uh, kako je ki niso vsled svoje razsipnosti bilo vroče prošli teden, poseb-zapravili denarja JPZ Sloge še] no v soboto in nedeljo, v Chica-predno je dopisnikov šef sploh gu. Ni čudno, da se ljudje ta-
;tSavin" piknik v soboto 9. avgusta
Omejevanje obratov v Detroitu.—Odpoklicne volitve
Detroit, Mich. — Delavska situacija v Detroitu peša in po mojem mnenju je tu veliko
sivnih nazorov, katerim je služila tudi ta radio postaja. Politika gangsterjev si ga je zaznamovala ter mu vzela življenje. Ta slučaj dokazuje, da bodo poštenjaki v bodoče v vedno večji nevarnosti za svoja življenja, če se bodo borili proti korupciji v javnih uradih.
Na^prošli konferenci socialistične stranke -so bili nomini-rani kandidatje v razne urade, in delavstvo dobi pri prihodnjih volitvah zopet priliko, da se izreče za svoje kandidate, ali za kandidate korupcije. Sotrpini, kadar pride volilni dan, glasujte za ves socialistični tiket, dotlej pa agitirajte, da store to tudi drugi. •
Mihael Glad.
ČETRTO NAJVEČJE MESTO.
Glasom letošnjega ljudskega
slabša kot v drugih naselbinah,	štetja ima Chicago 3,373,753 Nekatere tovarne so za nedolo- prebivalcev, z okolico, ki vključen čas prekinile z obratom,	čuje mesta kot Joliet, Auroro, druge delajo po dva do tri dni	Gary itd., pa blizu pet milijo-
v tednu.
Naš Ford je junak! Odpustil je vse svoje delavce, ene za četrto je Chicago.
nov. — Največja mesta po redu so London, New York, Berlin in
sanjal, da obstoji podporna organizacija J. P. Z. Sloga. Saj je vendar večina sedanjega gl. odbora bila na krmilu te organizacije od začetka!
ko neznansko boje pekla, da so prepustili Tele grunte, dedšči-ne, goldinarje in krajcarje, cente in dolarje sveti cerkvi, da se odkupijo pred vročino v vicah
PIŠITE UPRAVNIŠTVU!
Ako j« v vašem imenu in naslovu, ki je prilepljen na listu, pomota, ali če se kaka številka izgubi, ali če ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen izvod, nam sporočite v pismu ali dopisnici, da pomote popravimo, oziroma, da vam pošljemo drugo številko lista. Naša želja je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakujemo, da nam vse morebitne pomankljivosti glede lista sproti sporoče.
Vesti o tem in onem
Kar se tiče kluba, nič strahu! Ne bo ga odnesel veter ,ker ima Bridgeport, O. — Dne 17. ju-1 trdno podlago, lija sem se napotil za par dni na Na prošli seji je bilo sklenje-agitacijo v Pa. Moja prva pot i no, da se v nedeljo 3. avgusta je bila do znanega delavnega ob 7. zvečer snidejo vsi, kateri
"SPORT" ZA OGLAŠANJE
sodruga Joseph Britza v White
so se priglasili v pevski zbor,
Valley. Obiskala sva rojake v da se posvetujemo za nadaljno njegovi naselbini, Exportu in delo-
Delmontu. Uspeh je bil po- Veliko se govori o konferenci voljen. Dogodilo se je tudi par JSZ., ki bo v nedeljo 24. avgu-epizod, ena na Delmontu, am- sta in o pikniku istega dne ta-pak kaj hočeš, nekateri ljudje koj po zborovanju v naselbini so kunštni in se ravnajo po Blaine. Govornica bo Anna P. domišljiji.	n i Krasna iz Johnstowna, Pa. Po
Dne 19. julija sva odšla J zanimanju sodeč bo naša na-
Britzom na Claridge. Moral je 8elblna	štev,!no
vsled posla takoj nazaj. Usta- 8tvo n» konferenci m pikniku.
vili smo se pri rojaku Srebmja-	b\ radJ. *ln*Tin 8V°je
ku. O tej naselbini sem ^ male s pisateljico ki toliko de-
mnogo čital in slišal. Šteje pre- ln *** ^ mladino. Pnred-cejšnje število rojakov. Kot ba bo vršila tudi če bo slabo drugod se tudi tu slabo obra^ vreme. V slednjem slučaju bo tuje. Imajo veliko dvorano in v PW»tonh sodruga A. Bradley-več društev. V agitaciji sem ja#
v tem kratkem času dobro u-| Klube in društva Prosvetne spel, in Proletarec je dobil zo- matice opozarjamo, da izvolijo pet podlago na Claridge ter delegate na konferenco, in na zastopnika v osebi Josip Hrena, članstvo apeliramo, da pride Kar se tiče naselbine White omenjeno nedeljo na Blaine ter
Valley, skrbi naš Britz, da ljudje prejemajo Proletarca in obnavljajo naročnino. Od časa do časa poagitira tudi v okolici. Takega Britza bi potrebo-
čuje izvajanja Anne P. Krasne ter drugih govornikov. Po programu bo zabava. Potrebno je, da vsi delujemo za uspeh zborovanja in piknika, kakor smo
vala vsaka naselbina. Ene jih se zavezali na prošli konferen-imajo. Seveda ima tudi Britz ci. nasprotnike, kakor jih imajo. ^
vsi. ki so aktivni agitatorji za*. Ravno ko to pišem sem pre-delavsko stvar. Nič ne de, če Jel Poročilo Fr. J. Benderja, nam nasprotujejo, če se proti P^dnika reorganizirane U. enemu ali drugemu agitatorju W of A. za državo> Ohio. natolcuje, mi delamo v zavesti,^ prošhh par tednih so bili obda koristimo delavskemu raz- nov|Jeni loka*> v Powhatanu in redu, in da se borimo za pošten ! Flashmgu. Pise da delo gre program in pošteno prepriča- ¡'dobro naprej Shodi se vedno nje. Hvala vsem, ki so mi šli obdržavajo. Ravno tako jih v tej agitaciji na roko.	prirejajo tudi lewisovci ampak
J	brez uspeha. F. J. Bender pra-
Zdaj pa, kako je pri nas? |vi, da pride na našo konferen-Slabo ,seveda! Brezposelnost co jn piknik, na katerem bo tu tepe ljudi, ki žfe obupujejo. Je govoril o položaju ter o u-res za obupavat, ali s tem ne Spehih prerojene unije premo-bomo nikamor prišli. Ce hoče- garjev. Nasprotniki ne '
mo ,da bo kdaj boljše, je treba v organizacijo in se ppdati na
imeli besedo ,ker bi bilo nesmiselno izpostavljati naše prire-
delo za odpravo krivic, ki se ¿itve razdiračem- Nam je za gode delavstvu. Izgovori,^ ki ¿e\0t za organiziranje premo-jih imate, škodujejo vam in garjev, ne pa za razbijanje sej vsemu delavstvu. Ne gledati, jn shodov.
kdo bi smel in kdo ne bi smel biti v klubu ,ne kazati samo na druge, nego začne naj vsakdo pri sebi. Postane kaj aktiven član delavske organizacije in dela po svojem prepričanju, in videl bo, da je to najboljša pot.
Blaine je blizu Bridgeporta, tri milje proti vzhodu. Pride se tja s cestno železnico ali pa z busom.
Joaeph Snoy,
tajnik konference.
STATISTIČEN PREGLED SLOVEN SKIH DOMOV IN DVORAN
Ameriški družinski Koledar prinaša vsako leto statistični pregled slovenskih dvoran in domov, ki pa je v marsičem še pomankljiv. Uredništvo Koledarja ima v načrtu priobčiti v prihodnjem letniku statistiko domov, iz katere bo razvidno, kolikšno vrednost predstavljajo posamezno in vsi skupaj, kolikšne so njihove dvorane, in koliko je poslopje stalo. Ta statistika bo sestavljena po sledečem vzorcu:
OHIO
Cltrtland
000. Sedanja vrednost $----------
Lastnina delniike družbe, v kateri imajo večino podporna, kulturna in druga drufttva. Velika dvorana Ima 1,200 sedežev. ManjSih dvoran ima
_________ trgovskih lokalov.........., u-
radov in drugih sob............. Dom se
izplačuje s svojimi dohodki.
Slovanski dolarski dom * (žele se podatki po Istem redu).
Slovenski dom, Holmes A ve., (drugi podatki po redu kot zgoraj.)
Razen teh treh je v območju Clevelanda več drugih slovenskih dvoran, katerih tajniki so prošeni za podatke, ravno tako tajniki ali predsedniki slovenskih domov v vseh drugih na-
Ljudje plevejo ne velike distance, obdriujejo se * letelih po cele tedne v sreku, otroci se mučijo po več dni s sedenjem med vejami na drevesih, dve Frencominji, ki ste tu ne sliki, pa sta si i», mislili. da bi bile primerne reklama, ako bi prebrodil angleški kanal .ki loči Francije od Anglije, s hidro-cikom. Dobili se se ljudje, ki so ga jima oskrbeli, vriilo se je ie nekaj poeknsov. in ustvarjeno je bilo potrebno senimenje. de bi tako prebrodesije kanala ne bilo neopaieno.
Peruškova pot po upadu Ka ££ jV:
Znani slikar H. G. Perušek, sk°vikala je ter odšla neprosto-
ki se vozi z družino v avtu po voljno * Plše,m- Nallv me J« zapadu ,da dobi novih motivov Pomočil do kože m mi oskrbel
za slike, piše prijatelju sledeče:
pršno kopel". Rešil sem se omota, kajti k sreči sem imel
Gotovo se čudiš, ker Ti nič p™ *e}\ žepni nož' ter se nai°
ne pišem, razen kako razglednico. Človek se zelo utrudi na taki vožnji, posebno v gorah. Ko te zaloti noč, si utrujen, in zaspiš brez skrbi. V krajih, ki so prirejeni za taborišča, stane prostor 50 do 75c. V njih se dobi pitna voda in nekaj drugih ugodnosti. Tudi čuvaja imajo. ,
Parkrat nas je zalotila noč— prvič v South Dakoti, predno smo mogli dospeti do kake va-
plazil do avta, zlezel notri in zaprl vrata za sabo- Avto se je gugal kakor čoln na vodi. Žena je k sreči prišla v avto takoj ko me je prebudila. Odneslo nam je par reči. Drugi dan je sijalo solnce, in šli smo na prej z mokro prtljago. Ceste so bile blatne in kolesa so se ponekod globoko udirala v blato. Razdalja 50 . milj do malega mesta nas je vzela štiri ure. Na kolesih in avtu se je kopičila ilovica, dokler se niso pota osu
si, kjer bi lahko prenočili. Za- šila, kar je vzelo par ur. vozili smo v mal gozdič, in skle- V Montani smo trpeli radi nili prebiti noč. Vročina je bi- slabih cest največ. So pač pro-la neznosna, pitne vode nobe- strane pustinje, po katerih se ne- Blizu je tekel mal potoček ne izplača imeti dobrega cest-
voznik ne vidi, kaj mu prihaja nasproti, dokler ne pride do o-vinka. Ako avto podi »špekulira s kolizijo. Tudi ta dva sta zadela z vso silo drug v drugega. Bil sem primerno oddaljen na malem griču na cesti za busom, ko se je ob trčenju dogodila eksplozija. Tank avtobusa je zaneslo v zrak kakih 400 čevljev, padel na tla na parobku in.zažgal gozd. Rešili so potnike, ki so bežali na vse strani- Čakali smo v tej razdalji, da je zgorel bus in oil truck. To je bil precejšen prizor. Dan je bil zelo vroč. Kdaj in kako so pogasili ogenj v gozdu ,ne vem. Ko sem se peljal mimo, se je v njemu požar še širil.
Zdrčali smo naprej v Spokane in prenočili v parku. Drugi dan smo se odpeljali v Cle Elum. Tam smo slučajno dobili družino Lusiča. Mislim, da je tajnik društva SNPJ. Dobra in uslužna družina. To je bil naš prvi sestanek s kakim Jugoslovanom na tej poti. Prenočili smo tu in si zelo odpočili. Drugi dan so nam razka-zali premogovnike. Obratujejo zelo malo. Ljudje zgledajo zelo zdravi in veseli. To me je spravilo v fino razpoloženje. Poslovili smo se od te družine ter se odpeljali zopet v gore in proti Seatlu. Snowqualmie pass je visok 6,270 čevljev. Pot ni slaba; ovinki so kratki.
V Seatlu smo iskali prenočišče kje v parku, a v tem mestu nimajo za turiste nič takega prostora. Slučajno smo prišli v S. W. Seatle. Tam smo obiskali Mr. Pečnika, kjer smo bili pogoščeni, za odhod pa so nam dali lepih rož. Odpeljali smo se nazaj v Renton, kjer smo ostali v avto-kempi. Streljali so celo noč, bili smo v območju 4. julija, ko ljudje streljajo več dni pred tem praznikom. Tukaj menda zelo radi spuščajo dolarje v zrak. Zjutraj smo se oglasili pri rojaku Andrew Potisku, ki je čisto na hribu.—Imeli smo lep prostor pod jablanami in ostali smo za par dni njegovi gostje. Sosed Bizjak nas je povabi! na ravno dozorele črešnje, ki so bile jako lepe, in razen tega sveže, ne pa napol brez okusa, kakor v Chicagu. Dišečega cvetja ima-
Anne Mahnich je na t* m t »boru JSZ. v Detroitu v svojom referatu o pomenu knjižnic in ikelnic priporočala, de noj se uredi som nam slovenskih kulturnih društev ter se ge priobči v prihodnjem letniku Američkege družinskega koledarja.
Doeedej nismo imeli se nobene statistike, ki nem hi podale točno sliko, koliko imamo pevskih s bo rov, drem siiih sborov, knjižnic in čitalnic ter drugih organizacij, ki vrže prosvetno delo v večji meri
Uradni ¿to o Ameriikege dru-žinskege koledarja je radevolje pripravljeno prirediti sosnam kulturnik društev, in v te namen apelira na tajnike in druge, da mu poči jejo podatke. Sledeče naj vam shiži me vmerect
DRAMATIČNO DRUŠTVO IVAN CANKAR. Clovelend, O. Ustanov. S. fob. 1019. Vprimo-rilo ned sto iger. Največje slov. dram. drui * Ameriki.
SOCIALISTIČNI PEVSKI ZBOR "NAPREJ", Milwaukeo, Wis. Ust. 13. nov. 1910. Imel
...........koncertov in............pred-
•tav.
SLOVENSKA NARODNA ČITALNICA, WAUKEGAN. 111. Ust. I. 1910. Slovenskih knjig
............ angleikih........... i.
prejeme............ časopisov. Ime-
j«............ koncertov in..........
predete v.
Poiljite podetke čimprej, in to od vseh kulturnih druitev, ne-' glede ne politične ali verske ne-sore.^ Pišite na naslov Proletarca.
Zakovšek je dala nekaj slike o Waukeganu, Geo. Smrekar o njegovi naselbini v Pennsylva-niji, in Fr. Klun o železnem o-krožju Minnesote. Frank Zaitz je govoril o delu Antona Kristana in o njegovih odnošajih z organiziranim socialističnim gibanjem.
V eni prihodnjih številk priobči daljše poročilo o klubo-vem delu in financah v prošli polovici leta tajnik Peter Ber-nik. — P. O.
Čikažani na pikniku kluba
št 45 JSZ
Udeležba na pikniku kluba št. 45 JSZ. v Waukeganu pro-šlo nedeljo je bila srednje dobra, toda le s stališča okolščin, v katerih se ta klub giblje- V nasprotnem slučaju bi morala biti seveda veliko večja, predno bi jo mogli nazvati za dobro. Iz Chicaga je prišlo samo ktkih petnajst izletnikov, po reklami za ta izlet pa se je sodilo, da jih pride okrog pet-deset. Well, reklami ni vselej verjeti, je dejal ongav Jernej.
Zabava je bila prijetna, le škoda, ker nas ni bilo v tej družbi veliko več. — X.
jo naši rojaki obilo v svojih vrtovih.
Moja soproga je obolela. Zrak in voda ni tista, kot je v hribih. Upam, da bo kmalu vse v redu za našo pot v Britsko Kolumbijo. Pozdrav vsem vašim. — Perušek.
"Pravica je moč, in moc jc pravica
Pravica je moč, je starodavni rek. Ce bi jo delavstvo imelo več kot jo ima, bi bila Moo-ney in Billings že svobodna. Ker še nista, je naša sveta dolžnost, da z borbo proti kapitalistični reakciji v Californiji nadaljujemo. Mooney in Billings morata postati prosta!
S prosle seje kluba št. 1
Slovenski narodni dom, 6409 St. ., . . * .. ...	. ,
Clair Ave. Otvorjen marca 1924. selbinah. Želimo jih na slede-Stavbiiče, gradba in oprema, $250,- Ča vprašanja:
Kako ae vaša dvorana aH dom imenuje................
Kdaj je bil otvorjen........................
Koliko je bilo atavbišče ter gradbeni atroaki akupno z
opremo.......g..........
Kdo ga lastuje........
Ako je delniška družba, ali imajo večino posamezniki ali
društva................................
Koliko je aedanja vrednost doma..........
Koliko je sedežev v veliki dvorani............
Koliko ima manjših dvoran............
Koliko trgovskih lokalov..........
Koliko ima uradov in drugih sob..........
Ali ge izplačuje z rednimi, ali je treba rtudi izrednih dohodkov................
z rumenkasto vodo. Zelo ne prikupno — toda kaj hočeš Nekaj časa smo pomišljevali potem smo zajeli z loncem za kavo to vodo, jo zavreli, nasuli kavo, in pili. Ob 10. zvečer smo se spravili k počitku. Žena in otrok sta spala v avtu, jaz pa pod drevesom. Ob 1. so zčeli nebo zakrivati oblaki, bli skalo se je, pripihal je mrzel veter — ali tega vsega nisem ne videl ne čutil. Soproga si je mnogo prizadevala, da me je prebudila, kajti bil sem silno utrujen. Predno sem se zavedel, je prihrumel silovit vihar, vmes pa so Švigali bliski in pokala strela. Dasi čisto zbudljen, sem bil še vedno nekako omoten, da se nisem prav zavedal, kje sem. Vihar me je v tem zapletel v mrežo proti komarjem ter me tako omotal z vrvmi ,s katerimi je bila pritrjena ,da si nisem mogel po-
(Gornje vprašanje za statistiko ni toliko važno, in tisti, ki bi nanj rajše ne odgovorili, naj puste to vrsto prazno in v statistiki, kar se njihovega doma tiče, ne bo navedeno.)
Vseh slovenskih domov, vklju-čivši cerkvene dvorane, je o-krog sedemdeset Vrednost posameznih je od pet tisoč do $300,000. Kolikšna je njihova'goča.
skupna vrednost, se ne ve, niti nimamo drugih podatkov o njih, zato bo ta statistika prva, ki nam bo podala točnejšo sliko. Upamo, da bodo tajniki in drugi odborniki slovenskih domov naklonili uredniku Ameriškega družinskega koledarja vse potrebne podatke, brez katerih je točna statistika nemo-
Seznam priredb v John-stownskem okrožju
nega omrežja. Ali boljše raz tolmačeno, ni denarja zanje. Kjer ni ljudi, ni davkoplačevalcev. Davek na gasolin je porabljen za popravljanje in izboljševanje cest. V Misouli, Mont., smo plačali za gasolin 43c galon. V Idahu smo pla čevali gasolin po 31c galon- V Washingtonu je najboljši po 25c, slabši pa se dobi po 13c galon. Vožnja v hribih porabi precej te gonilne sile.
V Heleni (Montana) smo se ustavili samo par ur. Bilo je vroče, prahu polno.
Spravili smo se čez prvi pass (prelaz). Cesta je bila slaba in strma. Vseeno smo imeli vrhu gore dobre čase. Turistov ni bilo dosti tisti čas. Montana, ki je po obsegu velika država, je redko obljudena, ker je pač velik del njene površine pustinja. V enih krajih skozi puščavo ne vidiš na cesti ali ob cesti drugega kot kače, ki se počasi vlečejo sem in tja. So stare in lene.
Drugi prelaz, po imejiu Luck Out, je na meji Montane in Idaho. Pot na eni strani se dviga proti vrhu 17 milj dolži
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
kavarno
MERKUR
3551 W. 26th St., chicago, ill.
(V Milini .rade SNPJ i. Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL CLASER, lastnik.
Chicago, III. — Vzlic silni vročini je bila prošla seja kluba št. 1 v petek 25. julija dobro obiskana. Razen poročil tajnika in njegovega polletnega pregleda financ smo čuli tudi druga poročila, npr. o county organizaciji ter njenem novem tajniku, o delu "Save" itd. Po izvršenem dnevnem redu smo čuli Alberta Hrasta, ki je nam povedal, kako se gibljejo mil-vvauški sodrugi, John Goršek je povedal par reči o prenovljenem Slovenskem domu v, Springfieldu in o situaciji v reorganizirani U. M. W., Frances'
Časopisje, ki zastruplja
V Chicagu ni nobenega angleškega dnevnika, ki bi ga ne lastovali in kontrolirali privatni interesi in korupcija. Zato je zelo malo ljudi, ki bi znali razumeti situacijo. Odvisni so za ".duševno" hrano od revol-verskega žurnalizma, katerega uživajo s slastjo kakor pijanec žganje. V takih okolščinah — proti mogočnim privatnim interesom in proti milijonom, ki se stekajo v kanale korupcije, je težko graditi delavski list. Bre* delavskega časopisja pa je po-čiščenje- ameriških mest nemogoče. Dober znak je, da se število socialističnih listov zopet množi in da si eni zelo zadovoljivo Širijo cirkulacijo. Sele ko bo razširjen delavski tisk, bo ljudstvo dobilo priliko izvedeti in razumeti kako korumpirano in zavajalno je kapitalistično časopisje.
Zveza podpornih in kulturnih organizacij za Johnstown in okolico pri-
občuje od ¿asa do ¿asa seznam pri-	_ .. X1 . . .	,
rodb včlanjenih o^ani^ij. Ako « v seznamu kake pomote, ali ako na-
pravi vaia organizacija kake spremembe. sporočite to tajniku Andrew Vidrichu.
2. avgusta priredi drui. Friendly City it. 684 SNPJ. veselico, ki bo ob enem slavnost obletnice ustanovitve društva v dvorani drui. Sv. Alojzija, in v nedeljo 3. avgusta ima piknik na Faiths Grove.
10. avgusta piknik drui. Flood City it. 712 SNPJ. na Moxhamu.
17. avgusta piknik drui. Naia Sloga it. 600 SNPJ. na Moxhamu.
24. avgusta skupen piknik drui. Friendly City it. 684 SNPJ. in National Star it 212 JSKJ.
81. avgusta piknik bonairskih Slov. druitev na Bon Airju.
7. sept Piknik slov. samos. drui. Moxham na Moxhamu
14. sept, piknik kluba it 5 JSZ. na Park Hillu.
80. nov. veselica in predhtava drui. NaU Sloga it 600 SNPJ. v Slov. del. domu na Moxhamu.
strma. Navzdol sem vozil ns zunanji strani. V dolini je mesto Mullan- Vožnja po teh krajih je lepa radi naravnih krasot. Ceste niso slabe, le malo preveč gramoza je nasutega na njih, da drsaš po ovinkih sem in tja. Cesta se vzpenja z ene gorečna drugo. Včasi voziš po strminah kakor da si na strehi. Vožnja po teh klancih posebno po ovinkih, je nevarna.. V enemu teh krajih sem imel priliko opazovati nesrečo, kakršnih se več dogaja. Ravno pred menoj je vozil state bus. Nasproti je prišel truck z velikim tankom gasolina. Bus je vozil s hitrostjo kakih 45 milj na uro, ker je bila cesta v tem kraju že dokaj položna. Ovinek za hribom pa je skrit, in
PROLETAREC
L>m m iatoraM dtltvilMft ljudstva.
Izhaja vsak četrtek.
lad«j« J«|od«VM»ka D«U«»k« Tiskovna Druiba, Chicago, lil.
Glasilo Jugoelovanske Socialistične Zv«
NAROČNINA sa Zedinjene driave hi Kanado sa celo lato $3.00; *a pol leta $1.76; ta četrt leta $1.00. — lnocemstvo: u celo leto $3.50; u pol leU
Vai rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu naj-pome je do pondeljka popoldne sa priobčitev
v številki tekočega tedna._
. -1. — i i ■ -i ■	,, i.. aai
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoalav Workmen'« Publishing Co., Inc. Established 1906.
Stric Tom, iz povesti "Stric Tomova koča", ali vse je minljivo na svetu.
Editor______
.... ..... Frank Zaiti
business Manager _______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
Add rets.
PROLETAREC
3639 W. 26th St., Chicago, IU-Telephon«: Rockwoll 2864.
546
ANTON KRISTAN
Anton Kristan, pionir na poiju slovenskega delavskega zadružništva, publicist, ekonom, aktiven kjerkoli in ob vsaki priložnosti, je dokončal. Tudi neprijatelji mu ne morejo zanikati delavnosti.
Storil je v svojem času mnogo, in zasluge, ki jih ima, so neizbrisljive. Toki, ki so po vojni valovili semtertja, so ga za nekaj časa odvedli s pozornice javnega življenja. U-pravljal je posestvo Belje in dosegel, da prinaša državi dobiček. Povrnil se je, vzel znova vodstvo nad razrahljanim delavskim zadružništvom na Slovenskem, ustanovil Zadružno banko, mesečnik MPod lipo", ki se je po par letih združil s "Svobodo", oziroma je ta prevzela njegove naročnike, ustanovil je dnevnik "Delavsko politiko", ki je pozneje prešla v direktno posest socialistične stranke, spisal je zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem do ustanovitve socialno demokratične stranke, urejeval Zadružni koledar, u-atanovil več novih zadrug, mesečnik "Domači prijatelj", sodeloval na mnogih zadružnih in drugih zborih — skratka, bil je aktiven v najširšem pomenu besede. Zpal je razpolagati z direktivami, in zato je svoje delo lahko razpletal na vse strani.
Imel je neprijateljev in sovražnikov zunaj in znotraj krogov, v katerih se je gibal, kakor nihče sedaj ne prej v delavskem gibanju med Slovenci- Enim je bil preoster, drugim preveč diktatorski, tretjim prekonservativen, četrtim prebogat, mnogim se je zameril, ker so delali pod njegovim nadzorstvom. Skratka, med ljudstvom sedaj ni bil popularen. A vzlic temu — priznali so mu, da je bil delavec, ki na Slovenskem nima primere.
Bolj kot kdorkoli drugi se je zanimal že pred vojno za ameriške Slovence. Bolj kot kdo drugi se je on trudil stvoriti s "starim krajem" in nami stike, ki ne bi bazirali na goli sebičnosti, in v tem prizadevanju je uspel.
Bil je delaven sotrudnik Proletarca in Ameriškega družinskega koledarja. Nameraval je priti še enkrat na obisk v slovenske naselbine Severne Amerike. Snoval je nova gospodarska podvzetja, računal je na razširjenje Zadružne banke, imel misli vsepovsod, podajal direktive, pri tem je omagoval, mera je postala polna, in je umrl.
Anton Kristan ni bil slovenski Gandhi, ne Debs, ne Jaures, ne Hardie, ne Sun Jat Sen, ampak bil je Anton Kristan — original svoje vrste. Bil je gospodarski delavec in kot tak se je razlikoval od propagandistov ter borcev, kot so prej omenjeni. Bil je človek mnogih napak. Marsikaj, kar je storil, mu je bilo šteto v zlo. Bil je silovito napadan — mnogo po krivem.
Sedaj ga ni več. Nihče na Slovenskem ni bil v socialističnem in zadružnem gibanju toliko in tako zdržema aktiven skozi dolgo vrsto let, kakor je bil on, in zato je vreden priznanja- Izvršil je mnogo — veliko koristnega dela — in to je njegov spomenik.
MAŠČEVALEN STVARNIK
Mi ne verjamemo, da more biti bitje, ki je neskončno blago, imeti v sebi svojstva okrutnosti in pošiljati iz gole maščevalnosti gorje na ubogo ljudstvo, toda kardinal Ascalesi, nadškof v Neapolju, ki se razume na božanstva ter njihova svojstva veliko bolj nego mi, pravi, da se je Vsevedni razsrdil nad ljudstvom v Italijhradi njegove grešnosti, posebno radi nezadostne obleke žensk.
Zopet je Eva kriva!
Pa vendar, ljudstvo v Italiji je molilo, ka-kor ne bi niti v taki katastrofi moglo moliti ljudstvo nobene dfuge krščanske dežele, razen mogoče v Mehiki, in poročevalci svetovnih listov so videli po potresni katastrofi med zbeganim ljudstvom toliko malikovalskega pra-znoverstva, kakor nikjer drugje na svetu.
Ni čudno, da vlada Italijo fašizem, ki dela a papežem roka v roki.
Na vrhu sliko na desni jo koia strica Toma v Dre.denu. Ont. Znan jo «vetu is pove«ti "Stric Tomova koča", ki jo »sila prod mnogimi loti tudi v slovenskem jeziku v skrajiani obliki Ln celotnem prevodu. Koča jo sedaj last farmarja George A. Walkerja in mu sluii sa kokosnjak. Dasi svetovno rasfla-•ena, je ta koča ena »»med najbolj zanemarjenih spomenikov, kar jih je proslavila literatura. Na,sliki . na levi je nagrobni spomenik strica Toma. Grob sam je zanemarjen, zaraščen s plevelom, le spomenik oznanja, da jo pokopan tu človek, o katerem so brali milijoni. "Uncle Tom", (njegovo pravo ime je bilo Josiah Henson), katerega je literarno portretirala Harriot Beecher Stowe, jo bil ubeien suženj, postal j« pridigar v kempah in pomočnik borilcu sa osvoboditev sužnjev Johnu Brownu. Blizu groba "Strica Toma" v Camdenu, Kent county, je tudi s plevelom zaraščen grob njegovega sina Peter H en son a. Iu je v imenovani povesti portretiran pod imenom George Harris. Blizu tega groba leii 'Eliza', katere ime v povesti ni spremenjeno. Hiša spodaj na tej sliki jo bila njena. V tej koči Elise v Droedenu, Ont. (Kanada) šive poslednji potomci strica Toma. ki je bil rojen, kot označuje letnica na nagrobnem kamnu, leta 1789 v suženjstvu, kateremu se je vsled svojo velike življenske energijo uprl, pobegnil, in •o pridružil borcem pod John Brownom sa osvoboditev sužnjev. Josiah Henson ("Uncle Tom") in mnogi drugi energični zamorski sužnji so pobegnili v kraje okrog Dresdena, kjer jih ni mogla saseči oblast Zod. držav, ki je protektirala suženjstvo. Ustanovili so svojo vas Dawn Mills, dobesedno prevedeno Mlin zore, in od tu so pomagali svojim belim prijateljem v boju sa osvoboditov svojih črnih bratov. T» spomeniki v Kanadi spominjajo turista, da so bili v Zed. ¿ržavah a« še tako dolgo toga zamorci poset gospodarjev, kakor kr«ve in teleta, in da so so mnogi »zmed njik borili proti temu barbarstvu. Ta boj v vsej svoji tragičnosti jo bil opisan v "Stric Tomovi koči" v knjigi pisateljico Stowe., ki je zaslovela po vsem svetu. Pripomogla jo mnogo gibanju sa osvoboditev sužnjev ,in bila f veliko pomoč propagandi sa odpravo tega madeža v civilizaciji, ki ga končno vsaj na papirju izbrisala civilna vojna.___
BOJ ZA KOLONIJE
Po 25. letnici početka svetovne vojne
NACE MIHEVC
(Konec.)
Gradnja bagdadske železnice je izzvala strastno nasprotovanje Rusije in Anglije. Angliji je bila Nemčija napoti v prvi vrsti kot konkurent konkurenta, t. j. Rusije. Omenili smo že, da je Anglija neprestano
gejskega morja. Nemčija, ki je mahoma spoznala, da so s tem korakom Rusije ogrožena vsa njena prizadevanja v Mali Aziji, je diplomatično sporočila petrograjski vladi, da po-
nega gospodarstva najugodnejši predpogoj za plodonosno izživljanje velekapitala, ki bal v tem izživljanju večno nemirno išče novih možnosti za eksploatacijo materialističnih dobrin. V neodoljivem stremljenju po tej eksploataciji in hkrati v težnji za uveljavljenje svojih imperialističnih tendenc, pa se je kapitalizem zmožen, poslužiti tudi tako strahovitega sredstva, kot je bila svetovna' vojna z vsemi svojimi neštetimi grozami in posledicami.
Pregledali smo na kratko vrsto sovražnih zapletljajev, ki so tvorili nekako predzgodovi-no svetovnega požara. Ugotovili smo, da je v vseh slučajih izzival in izval vojno med narodi in posameznimi državami imperialistični velekapitalizem. Zdi se pa, da ta velekapitalizem tudi po tako krvavih preizkušnjah še vedno ni razpoložen za politiko miru, po katerem tako zelo hrepeni celokupno človeštvo. Po vojni so se sicer osnovale nekatere mirovne veleustanove, od kontinenta do kontinenta je odjeknil krik po miru, vsem kulturnem svetu se je razvila mogočna mirovna propaganda, v katero je vpliv-o posegla iznajdba radia. Toda znamenja kažejo, da vse to ne bo imelo pravega uspeha. Z mrzlično naglico so si opomo-i gle po vojni prizadete države iz oslabelosti in kakor v zli slutnji nove vojne nevarnosti si vzporedno z rehabilitacijo omišljajo nova "obrambna" sredstva, dosledno izbegavajoč razorožitev. Evrope se ovija strah prav pred novo katastrofo in vedno pogosteje se čujejo domnevanja o bodoči vojni, njenem načinu, sredstvih itd. Diplomatski sestanki v Ženevi, Haagu in drugod se vrše sicer v znamenju miroljubnosti, ne prineso pa nobenih pozitivnih uspehov ali garancij za ohranitev miru. Tudi vladni režimi baš tistih držav v Sred nji Evropi, ki bi bile najbolj zainteresirane na ohranitvi miru, imajo izrazito militaristič-no obeležje: diktaturo. Znamenje, da države nočejo, da bi prišla do izraza miroljubna ljudska volja, ker to najbrž zopet ni v računih imperialističnega kapitalizma.
Ne vemo sicer, kakšna usoda na. Ta obračun se pripravlja se bliža Evropi in morda tudi v vodah vzhodne Azije. Raz- Ameriki, toda to usodo lahko vojni zakoni kapitalizma so sluti vsakdo, ki količkaj zašle
bodo pustile kar tako in pride med belo in rumeno raso prej ali slej brez dvoma do obraČu-
meni zasedba Armenije po Ru- močnejši, ko volja najmogoč- duje prakso "razoroževanja"
siji nevarnost svetovne vojne, nejšega vladarja z najmogoč- posameznih držav. Zgolj pe-
S škripajočimi zobmi se je na- nejšo vojaško, politično in go- sek v oči je trditev, da se dr-
crlpdala "*na~ Aziio zliubosum- to Rusija, ki še ni bila prebole- spodareko organizacijo za se- žave oborožujejo v obrambne
n mi očm? To ie na Me-'la posledic vojne z Japonsko, boj.	namene. Ah ni to sistematično
ie^o kazala vselej kadar se je umaknila nazaj.	Anglija po vseh okolnostih oboroževanje drzno izzivanje
jPokazal vselej, kaoar se je	ni brezpogojno hotela vojne, na vse strani ? Ce se vse drža-
odločno postavila po rob^ PO-1 ^ 1913. pa, ko je postala niu je ^	Qd ve oborožujejo iz obrambnih
skusom Rusije Turčija PO balkanski vojni mo-	u ^ do lgl5 (od Wke razlogov, mora gotovo nekdo
Dardanel Anglija se je vedno čno oslabljena, se je Rusiji zo-	reVolucije do bitke pri Water- biti, ki se ga boje iil ki bi uteg-
v borbi P^1 1 pet zazdelo, da je pnšel ugo-	loou) je imela Anglija sedem nil napasti. S tako plitvim
svojih n^protnikov polževa- den trenutek. In t Je Nem-	V€likihJ vojn v 127 ,etih je sklepom plete imperialistični
la dvojne metode. Prva je bi- čija v petrograd sporočila vrsti ukrotiU velike oomorske	-----J----J'
^ U	>VareČ° iZjaV° *,edre	VoZTČo,
ga v vojni premagati ali uniči- 8Vetovnega miru. To pot pa se Francij0 Tako je Amrliia do^ ti, druga pa: enako močnega je Rusija odločila, da 8 8n0 z]o. r™^0' lak°	P°-
ali močnejšega nasprotnika o- mi nemški odpor. Z grožnjo,
da ji odpove zavezništvo, je Rusija prisilila Francijo, da u-
mamiti s pogodbami in kompromisi ter ga zaplesti v deli-
V tem slučaju se je Anglija od ločila za drugo metodo. Nemška bagdadska železnica je bila Angliji dobrodošlo sredstvo, s katerim bi prijatelja,
stala prva pomorska velesila. V svetovni vojni pa je bila stvar temeljsko drugačna. Vprašanje svetovnega tožišča
tev tako zvane "vplivne sfere". vede triletno voiaško službeno i a i j	• • u »
V ti>m ahi^Aiu ap i p AnrliiRod.1:::: r*	naaviaae na njem je D1IO v
začetku vojne in je še danes pravcati konglomerat interesov, ki so iz najboljših zavez-
dobo in poveča mirovno stanje vojske na 350.000 mož. Poleg tega pa še dve in pol milijardi
e^i.cra rnabou-o iv Kotovini za ^ditev ruske- [nikoV ustvarjali'najbolj strast-™SK^!ga strategičnega železniškega ne nasprotnike. Imperialistič-s Kaienm je ona omrežja na nemških in avstrij- n; kAnitalirpm np nnvna hmf pravkar penila dogovor za-skih ^ Odgovor je bil: I,ke V2ajemno«ti in ^e v svojih
nenasitnih stremljenjih neiz-
stran delitve, zadržavala od dve milijardi za oborožitev v Sredozemskega morja. Lord Nemčiji, od katerih je bila do-
Grey je izjavil tedaj v angle-
prosen in nepopustljiv. Danes
ški spodnji zbornici moralično: "Nočemo vojne!" (z Nemčijo).
ločena 1 milijarda kot obram- se jih bojuje ramo ob ramenu
kapitalizem med narodi zopet svojo mrežo, v katero se bodo danes ali jutri zapletle države. Očividna teritorijalna par-celarizacija, ki je bila izvedena med vojno in po vojni vele-kapitalu posameznih držav ne nudi ugodnega eksploatacij-skega terena, zato se v vojni ponižane in okrnjene države Evrope vztrajno pripravljajo na revanž. Da je nevarnost novega svetovnega požara prav resna, dokazujejo neprestani nemiri na vseh koncih zemlje. Saj smo v dobi "miru" po svetovni vojni zabeležili že okoli 20 večjih ali manjših vojn. Ru-
Azijo, Anglija pa Mezopotamijo, Arabijo in perzijsko obalo. Tako je bila nevarnost svetovne vojne zopet zaenkrat odstranjena.
vojni najhujše prizadet svetovni proletarijat. Kdo bi opisal gorje in socialne rane, ki
bni prispevek in pa pojačeno sedem proti enemu, jutri se bo- ^°^ltajsk! sp°l\ še vedno ni oboroževanje Avstrije. Sedaj do teoli med seboi kot naihiii*i llkvid,ran m obeta, da bo pn-In Nemčija in Anglija sta si mi- L, bila odiočiina vojna več da- sovražnici Pri2r nam nudi iČetek bodoče svetovne V0Jne roljubno razdelUi eksploatacij- ¡,eč. Pričela se je prej, preden tridesetna' vojna v- svojih šti- t0H Pt°l nema" * Az% in 8e bo ski teren: Nemčija je dobila je bii0 morda Rusiji ljubo. V rih Dadoddelkih • češka nizo 0(1 tam razsml na Evropo ln Sinjo, Palestino in Zapadno Sarajevu je bil umorjen Franc ^klda^ švedska 7n	^le sveta.
Ferdinan4» v Parizu pa Jean francosko-*vedska vojna. Pre-	^ danes Pnbhzno de-
Jwrés.	Im-itfanie ene*» in 7lffovnljanskl PolozaJ' 8PnČ0 katerega
Med divjanjem evropske voj- S da	^ï^^r^
ziïzû^^'iï!. .ÎJÏÏÏÏ, TnSo udRusz L ^ -sr °in vf"°
Drugače Rusija. Po vojni z flikt, ki bi bil utegnil zavzeti ¡nekoliko let pa je bilo vse zoJ^e^ tv^daTbil po v.°.ki Japonsko je ruska ekspanziv- še večji obseg, ko oni v Evropi, pet kakor prej. Izgledi Rusije. .e,?VB8lV1' " ?" P° VMKI nost na vzhodu naletela na Japonska je, kot ukaželjna u- Italije, Amerike, Japonske itd
nepremagljivo oviro. Zato se čenka Anglije, jela na Kitaj- dokazujejo, da imajo moderne „. „urle ... BOClalnp ranp kl je lotila Rusija drugega dela skem uporabljati isto vrsto kapitalistične države enormno, Uih ?e ¿ro ëtariiatu zadlT'mPH svoje tradicije: ekspanzivno-1 sredstev gospodarskega osva- prej nesluteno regeneracijsko Jvojn„ velekan talizem' Z^oI sti proti sredozemskemu morju. j»nja, kot Anglija v Indiji. Zato silo, financielno. popularioni-1 „a j bi bila mednarodna delav ' Pogajanja rad, nemške bag.jje našla prav po zgledu Angli- stično, politično itd. Premaga- Tki politika njena stremlieS dadske železnice so Rusiji po- je posebno ideologijo: Vzhod- na država se je dvignila sveža. Injena ^sv^r niena kultura kazale, da je skrajni čas, če n, Azija žolti rasi ! Antanti je okrepljena, na novo oborožena 'Sen vJETin^ v^ njena prizâ' noče zamuditi prilike, ln ta- bila odrečena vsaka pomoč s oslabljeni zmagovalec pa je devani p«ko rt.novaîih. "
KARLMARX
Njegovo življenja in njegov nauk.
Spisal M. BEER.—Proveí C. STUKEU
(Nadaljevanje).
Doslej smo spoznavali dva izraza dijalek-tične metode: pozitivnost in negacijo. Videli smo prvi dve stopnji procesa nastajanja v mišljenju in dejanju: Proces še ni končan. Potrebuje še tretje stopnje. To tretjo stopnjo imenuje Hegel: negacijo negacije. S tem, da ta negacija še nadalje učinkuje, nastane nova stvar ali bitje. Da se povrnemo k svojim starim primerom: popolno ohlajenje in zgoščenje zemeljske površine, nastanek meščanske države, zmaga proletarijata — to je odstranitev negacije; dosežena je nova stopnja v razvojnem procesu. Izrazi: pozitivno (ali afirmacija), negacija negacije so znani tudi kot: teza, antiteza, sinteza.
Vse to lahko še jasneje izrazimo in predo-čimo: poglejmo jajce. To je nekaj pozitivnega. Toda to krije v sebi kal, ki oživi in potem vsebino jajca vedno bolj in bolj razjeda, torej negira. Ta negacija pa nikakor ni navadno razdejanje in uničenje; temveč ono nasprotno omogoči, da se kal razvije v živo bitje. Ko je negacija dovršena, prodre nastalo pišče jajčno lupino. To je negacija negacije, pri čemer je nastalo nekaj organično višjega kot jajce.
Ta način mišljenja ljudi in delovanja narave ter zgodovine imenuje Hegel dijalektično metodo ali dljjftiektičen proces. Kakor vidimo, je dijalektika metoda raziskovanja in hkrati svetovno naziranje. Hegel izraža di-jalektiko s sledečimi besedami:
"Edino sredstvo, g katerim lahko dosežeš znanstven napredek in edino, česar popolnoma enostavno spoznanje je truda vredno — je spoznanje logičnega stavka, da je negativno prav tako pozitivno ,ali da se nasprotujoče ne razblini v nič, v abstrakten nič, temveč bistveno v negacijo svoje posebne vsebine . . . Vtem da je rezultat, negacija — določena negacija, ima neko vsebino. Ona je nov pojem, toda višji, bogatejši pojem kot prejšnji; kajti postala je bogatejša za negacijo ali nasprotje tega; torej ga vsebuje in še več kot njega samega ter je tako enota sebe same in svojega nasprotja. — Po tej poti se mora tvoriti sistem pojmov — in se spopolnjevati nevzdržno, Čisto, prosto vseh zunanjih vplivov! (Hegel, Znanost logike, I. del).
Dijalektični proces se ne vrši le potom postopnih prehodov, temveč tudi skokoma. Hegel pripominja: "Pravijo, da ni nobenega skoka v naravi," in navadna prestava meni, da je nastajanje polagano porajanje in izogibanje. Obstoji pa tudi izprememba kvantitete v kvaliteto. N. pr. če se voda ohlaja, ni vedno bolj trda, polagoma gosta kot kaša in konečno polagoma strjena v led, temveč postane naenkrat trda. Če pade temperatura na gotovo stopnjo, se voda hipoma izpre-meni v led: kvantiteta — število stopinj toplote — se izpremeni v kvaliteto — v izpre-membo «bistva stvari. • (Logika, I. del).
Ugotovimo torej bistvo logike. Po Heglu je ona evolucija z revolucijonarnimi sredstvi. Torej ni avtomatična; zahteva razvoj na-sprotstev ali protislovij; brez tega razvoja ostane pozitivno prazna, mrtva identiteta. V Mancovem smislu se to pravi: Sele razredni boji omogočajo evoluciji, da prehodi vse stopnje do sinteze. Brez revolucijonarne akcije razredov se evolucija ne more izvršiti. S pomočjo te dijalektike je Marx formuliral zakone postanka socijalizma. Tako v svojih prvih delih "Sveta družina" (1844) in v "Bedi filozofije" (1847) — torej v času nastanka njegovega zgodovinskega naziranja— kot v "Kapitalu" je s Heglovo dijalektiko izsledil vse te zakone. V "Sveti družini" pravi:
(Dalje prinodnjič.)
ČEMU NI DELAVEC PAMETEN?
_ s
Mnogi delavci vprašujejo, kako to, da se roboti vzlic tolikšnim skušnjam ne-izpame-tujejo.
Je res čudno, ampak odgovor na vprašanje je zelo enostaven. Delavci imajo izkušnje, ki pa jim ne zaležejo dosti, ker nimajo delavskih UeUiUiV. Postit n it o učitelji, dopovedujte jim, da bodo razumeli, kar je vam tako lahko razumeti, če se boste potrudili, za-nesete v mnoge luč, ki ne ugasne.
v««™	x* r*	vropske države so na Kitaj- so močne, toda njega mirovne panzivnosti imperialističnega
vsem področjem Perzije pre- skem napravila ogromne impe- tendence so še močnejše. Saj I kapitalizma, ki ogroža naj-ko Mezopotamije do obale E- jrialistične investije, ki jih ne je ravno v organizaciji svetov-1 večjo dobrino človeštva' mirt
RAZREDNA JUSTICA
Sacco in Vanzetti, Mooney in Billings ter mnogi drugi slučaji v zgodovini ameriške justice potrjujejo njeno razredno zavednost. Je kapitalistična, z zakoni, ki so prikrojeni v vseh mogočih legalnih formah za službovanje profitu privatnih interesov, in zato se neštetokrat v delavskih bojih požene z vso močjo proti stavkarjem, ali proti delavskim organizacijam v obče, vedno z namenom, .da jim s sodnimi dekreti zada smrten udarec. Justica v kapitalistični družbi ne more biti pravična, ker je dekla krivičnega sistema.
Kdor krivi hrbet, se ne sme čuditi, da bo tepen.
• •
éééééééééiéi
PAVEL DOROHOV:
...........................*
A A * A A A A
Prevedel Ivan Vuk.
SIBIRSKI PUNT
Ruski roman iz dni državljanske vojne
(Nadaljevanje.)
Rdečelasi kmet — pretepen predsednik — pride v hišo Jakova Liakina, kjer so se zbrali nekateri poljski častniki. ,
"Vaše visokoblagorodje, našli smo pri nekem kmetu sod samogonke. Mogoče vam ugaja malo vodke? Naša samogonka je znamenita."
Obkolijo brkatega predsednika.
"Pan Shardecky, popijmo čašico — ta so-drga kuha izbomo vodko."
Pan Shardecky posnema v vsem pana Se-linskega. Vzpne se mogočno, zasuče svoje brke in milostivo pokima kmetom.
"Prinesite sod!"
Pijeta čašico — vodka najde priznanje.
"Dobra kapljica, pan Shardecky!"
"Da, dobra!"
Ko se je popila prva steklenica, se najde druga. Nato tretja. Prejšnji predsednik in njegovi pomočniki nosijo pozno v noč sodčke v hiše.
Glasne pesmi zvene po cestah.
Ženski glasovi vrešče v temoti. Vojaki in huzarji se opotekajo s kmeti z roko v roki.
Pan Shardecky trka s predsednikom, napihuje obraz.
"Vražji puntarji! Moramo še vas nabiti I"
Predsednik se udari s pestmi na prsa.
"Mi vendar nismo bili . . . nikdar v življenju! Mi ne mislimo na punt! Poglejte vendar naša dekleta — prosim izberite si jih, naredite nam to čast!"
Sence se plazijo od hiše do hiše — po cestah, po vrtovih, letečimi za hišami. Vsi strme k hiši predsednika. V dvorišču raste z minute na minuto kup pušek in sabelj.
Rdečelasi predsednik ukazuje zamolklo:
"Prav tako, bratje, spravite vse sem! Kdor nima dela, naj se med tem oboroži."
Kmetje stopijo h kupu, jemljejo puške in sablje. Oba pomočnika vlečeta ravno strojnico.
"Na, Jefim — cel top!"
Jefim — predsednik — se smeji v brado.
"Imenitni dečki, celo strojnico so našli!"
"Jegor, jezdi, kolikor najbolj moreš k štabu. Povej, da je vse gotovo. Strojnico spravite k parobrodu in jo obrnite k vasi. Kakor hitrp bodo začeli bežati, postreljajte jih. In sedaj se spravite h konjem. Ako Poljaki ne bodo imeli konj, nas ne morejo dobiti."
Čoln na obrežju se jasno zasveti. Tudi ognjegasno poslopje, ki stoji sredi vasi, zagori naenkrat svetlordeče. Plat zvona bije. Vojaki beže iz hiš in padajo, zadeti od krogelj. Jezdeci drve po cesetah, trčijo skupaj, se obrnejo in drve dalje. Parobrod zamolklo tuli.
"K parobrodu! K parobrodu!"
Na pol oblečeni ljudje hite peš in na konjih v divjem begu k obrežju.
Na obrežju je pa svetlo kakor po dnevi. Iz čolna, pomazanega z oljnato barvo, se dviga proti nebu krvavordeč steber.
Strojnica jame krohota ti.
Ljudje padajo.
"K parobrodu! K parobrodu!"
S parobroda se začuje prvi topovski strel.
Kiseljov ukaže:
"Umik!"
i 5	«i
Parobrod plava počasi po reki navzdol. Pred vasjo Ivanovka se ustavi.
Nad poročnik Jefinov se pojavi na krovu ves besen.
"Te mrcine! Vsi so se upijanili! Pred ovčjo čredo so se spustili v beg! Škandal! Pravilen poraz! Pan Selinsky — kako so se obnašali vaši huzarji? Kje ste pustili svoje konje?"
Pan Selinsky napihne užaljen obraz in se obrne stran.
"Vojaki gospoda nadporočnika so ostali tudi brez pušk!"
Nadporočnik koraka z velikimi koraki gor in dol.
"Sramota! Zgubljeno več nego polovica vojakov. Zgubljena strojnica!"
V divjem gnjevu stiska pesti.
"Prokleto! Poraz! in pred.kom — pred to prokleto kmečko tolpo."
Ustavi se pred Selinskym.
"Kje so vali huzarji, pan Selinsky, vprašam vas?"
Pan Selinsky molči zaničljivo.
"Vjetnike sem P
Pripeljejo na krov tri Kitajce in pet kmetov. Vsi imajo na hrbtu zvezane roke. Nadporočnik stopi k vjetnikom, jih dolgo gleda v obraz. Zaničljivo se obrne od njih.
"In pred to sodrgo so bežali moji strelci in huzarji pana Selinskega!"
Obrne se k panu Selinskemu.
"Dobro streljate?"
"Da."
Nadporočnik ukaže:
"Prinesite puško!"
Enega kmeta postavijo na rob krova s hrbtom k vodi.
"Pokrijte ga s čepico!"
Huzar vzame svojo čepico in jo s trudom nategne čez razkuštrano glavo kmeta.
Pan Selinsky meri in ustreli.
Mož se zvali čez krov.
Častnik se zadovoljno smehlja.
"Dober strel, kaj?"
"Gre. Veste, ko sem bil na Denikinski fronti, sem videl, kako so tri—štiri ljudi ustrelili z eno krogljo. Ta sodrga namreč ni vredna streliva."
Častniki se čudijo.
"Kako je mogoče?"
"Naša puška prebije tri tripalčne deske. Cepinje teh idijotov pa vendar niso odpornejše kot ena tripalČna deska! Bomo takoj poskusili."
Nadporočnik stopi k zvezanim kmetom.
"Tega le postavite spredaj. Tukaj sem."
Pokaže prostor, kamor ga naj postavijo.
"Sedaj tega sem ... in za njim oba druga."
Zapre na pol oči in pregleduje štiri kmete od spredaj in od strani.
"Glavno je, da so vsi enaki rasti, da pridejo glave v enako višino."
In zopet opazuje kmete z napeto pozornostjo.
"Malone enako visoki. Poglejte, da se lahko skozi vse glave potegne ravna črta."
Dvigne puško in meri dolgo.
Sproži.
Štirje kmetje padejo, kakor zadeti od kose.
Eden iz častnikov zaploska.
"Mojsterski strel!"
Nadporočnikov obraz se raztegne od studa.
"Vrzite to mrhovino s krova!" .
Vojaki sunejo štiri trupla z bajoneti v vodo.
Pan Selinsky bi rad posnemal nadporočnika.
"Rad bi poskusil s temi tremi Kitajci!"
Nadporočnik pogleda Kitajce.
"Ne, pan Selinsky, s Kitajci napravimo drug eksperiment."
"Rad bi poskusil strel!"
"Ah, za to boste imeli še dovolj priložnosti. Te sodrge nam ne bo zmanjkalo."
Nadporočnik stopi k Sun-jat-senu.
"Torej, ti hočeš sovjete — pripadaš torej tudi k štabu?"
Sun-jat-sen mrmra nezadovoljno:
"Sovjet imeti."
"Tako, tako, sovjete hočeš?"
Nadporočnik ga gleda zamišljeno. Potip-lje kito Kitajca.
"Hm, pristna kita, čudovito!"
Smehljaj spreleti njegov obraz. Naglo se obrne k Selinskemu.
"Kaj mislite, pan Selinsky, ali vzdrži ta orjak na svoji kiti oba prijatelja?"
Pan Selinsky odgovori podjetno.
"V resnici, to bi bilo zanimivo P
Zvežejo zvezane roke Kvan-sin-juna in Su-an-lina skupaj in jih nato povežejo h kiti Sun-jat-sen a.
Peljejo Kitajce k robu krova. Sun-jat-sen — obrnjen z obrazom na krov; Kvan-sin-jun in Su-an-lin pa stojita obrnjena z obrazom k vodi,
"Skočita v vodo P
Pokažejo z znamenji, da morata Kitajca skočit! v vodo. Su-an-li in Kvan-sin-jun zmajata z glavo.
"Sunite ju v zadnjico!"
Vojaki ju zbadajo z bajoneti.
Kitaj ca skočita v vodo. Sun-jat-sen omahne. Nagne se naprej, napete mišice se skrčijo v železen klopčič. Kita se napne kot vrv. Sun-jat-sen se hoče nagniti še bolj — teža bi se lažje prenesla; ali težka teža ne dopusti.
Srce udarja v njegovih prsih, valovi krvi drve po žilah. Obraz je bil krvavordeč , oči svetlordeče. 2ile na čelu otečejo, kakor da so vrvi.
Sun-jat-sen se zravnava počasi. Njegova kolena trepetajo. Kakor mogočno kladivo udarja srce v prsih in kakor dve kladivi_v
sencih,
Nadporočnik Jefimov ga opazuje z izvedeniško radovednostjo.
"Vrag te vzami, ako vzdržiš, te izpustim, da odideš, kamor hočeš."
(Dalje prihodnjič.)
Moji vtisi po Slovenskem
Piše Anton Šular
(Nadaljevanje.)
Domov po klancu.
Ker sem živel v Kansasu, koder je sama ravnina, 24 let, mi, je bilo zelo nerodno, ko sem korakal od železniške postaje Mirna navkreber po kameniti poti proti deset minut oddaljeni rojstni vasi Trbinc. Že na postaji so me pričakovali starši, brat in sestre. Oče, star 72 let, je še vedno trdna korenina. Birat, ki je bil star par mesecev, ko sem odhajal od doma, ima sedaj svojo kmetijo in družino s štirimi otroci. Sile — pravijo — jim ni, le denarja manjka. To pesem je slišati povsod. Davki niso visoki. Od srednje velikega posestva plačajo okrog 800 dinarjev na leto, kar je malenkost. Za dolar se dobi okrog 56 dinarjev.
Goveja živina in prašiči imajo precejšnjo ceno. Poljskih pridelkov in vina se pa skoro ne more prodati.
Nizke plače.
V primeri z nizkimi plačami je v deželi velika draginja. O-bleka, klobuki in čevlji imajo približno isto ceno kakor v A-meriki. Obleka, ki stane v A-j meriki recimo $35, stane tu-, kaj 1900 dinarjev. Kava, sladkor, užigalice in nekatere druge potrebščine so še enkrat dražje kot v Ameriki- Ženska, ki gre h kmetu na dnino, zasluži po "enega kovača" — 10 din. za popoldne, torej dober ameriški dajm.
Navadni železniški delavci zaslužijo na progah po 3 Din. na uro, ali 24 Din. na osem ur dela, kar je precej manj kot pot dolarja. Od tega se odvzame še prispevek za bolniško blagajno, penzijski sklad itd. "Vinski" narod. Na dolenjskem se pridela precej vina in vsak kmetič posveča največ pažnje vinogradu. Na misel mi je prišlo, da če bi naš kmet porabil toliko truda in dela pri živinoreji in poljedelstvu, kot ga porabi v vinogradu, bi bil dosti na boljšem. Ampak, saj poznate naš rod: Za glažek vinca rujnega pošten kristjan življenje da." Letos obljublja trta izboren pridelek, žito srednjega, sadja pa bo prav malo. Vino, In "bita" kalifornijca! Nova stvar je bila meni vinska trta, po imenu "šmarnica", ki so jo zanesli na Dolenjsko nekje iz Štajerskega. Ker vinogradništvo tod okrog precej peša, so pričeli pred nekaj leti saditi omenjeno trto, ki naravnost bohotno uspeva; je tudi nedovzetna za bolezni in nudi bogato trgatev. Toda vino iz grozdja te trte podivja človeka. Zaradi tega vlada sedaj zatira in prepoveduje nadaljno zasajanje te trte, ob enem je treba od nje plačevati visok davek. Prodajati vino iz te trte je strogo prepovedano. Razume se, da ga kljub temu prodajajo, ker ga mešajo med druga vina. Grozdje, ki ga rodi, je veliko in sladko ter neškodljivo, dokler ga uživaš v naturni obliki. Drugače je, kadar se spremeni v vino. Na možgane vpliva kot zelo dražljiv "dop". Prijatelj uradnik mi je pravil, kako so hodili tovariši zvečer v gostilno, ko pa so popili par litrov tega vina, se je vsakikrat razvil med njimi kreg in včasi celo tepež. Drugi dan, ko so bili streznjeni, so se čudili, kako je prišlo do tega. Pili so
Wm. B. PUTZ
Cicero's
LEADING LARGEST OLDEST
Florist
Cvetlice in venci za vse »lučaje.
5134 W. 25TH ST..	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
znova, uverjeni, da se tak "škandal" ne bo več ponovil. Pa se je zopet. Enake nepri-like so se dogajale v drugih gostilnah. Pristojne oblasti so končno dognale vzrok tem "neredom" ter so napovedale boj "novi trti". Dovoljuje jo le v krajih, koder druga trta ne uspeva. Vino iz nje smejo imeti samo za domačo uporabo.
Semen j na Mirni.
Ker je bil ravno semenj na Mirni, sem šel pogledati tudi to "zanimivost". So še vse taki kakor so bili- Fantje še vedno kupujejo svojim dekletom "puserle" z napisom, "kot ptičee bi živela, če bi se midva vzela".
Bolhe v šoli. -
Sola, katero sem obiskoval, je obstojala s par "razredov" v podstrešju, in še tistega je imela v najemu. Hotel sem videti, koliko je naš kraj napredoval v učnem sistemu. In res, sedaj imajo lepo moderno šolsko poslopje. Ogledati sem si ga hotel tudi od znotraj. Prijazna in brhka učiteljica mi je! razkazala Šolske sobe, ampak ko sem ogledoval znotraj opravo, je ona vedno stala na pragu. To se mi je zdelo sumljivo in "za malo". Pojasnilo na njeno vedenje sem šele dobil, ko je s smehom pokazala na moje hlače, po katerih je telovadil roj bolh; bilo jih je, kot bi stopil v mravljišče. Uboga učiteljica, sem rekel. Ne, pravi, v učnih urah otroci pobero vse to na svoje noge, in ko gredo ven, jih menda zopet otresejo.
Snaga in oprema je revna. To je dobro za bolhe-
Agrarna reforma.
Zanimala me je tudi tako-zvana agrarna reforma. Velike komplekse grajščin so razdelili med manjše kmete in kaj-žarje, ki pa ni njihova last, temveč jih imajo le nekako v najemu. Plačevati morajo letno gotovo vsoto, od katere pre-
jema grajščak nekaj odstotkov. V kolikor sem informiran, ni nihče zadovoljen s to reformo. Ljudje bi radi do zemlje polno lastninsko pravico, grajščaki pa jo žele dobiti vso nazaj.
Proti Zagorju.
Ker nisem prišel sem zato, da bi ležal pod jablano ter štel mravlje po travi in zvezde pri belem dnevu, sem jo odrinil na obisk proti Zagorju ob Savi, kjer žive sorodniki moje žene. Med potoma sem ostal zopet par dni v Ljubljani, šel znova na grad in užival lep razgled na vse strani. V Ljubljani se sedaj zida nekaj lepih poslopij, ki bi bila v ponos vsakemu velemestu. Naših "Ameri-kancev" je malo pa izpregled.
V	zgodnjih urah sem šel na trg, kamor pripeljejo kmetice v dvokolesnih vozičkih, ki so original zase, razne pridelke. Jako po ceni so cvetlice ,v primeri s cenami v Ameriki jih tu dobite skoro zastonj. Crešenj je letos malo. Cena jim je od 8 do 12 Din- kila. Na stojnicah je tudi. cele kupe mesa, ki ga pripeljejo na trg mesarji. Ra-zobešeno in razloženo je kar na prostem. Po njem se obešajo roji muh in drugih žuželk. Gotovo zelo nehigijeniČno.
Gostilne v Zagorju.
V	Zagorju so znani premo-gokopi Trboveljske premogo-kopne družbe, apnenice, kamnolomi in steklarna. Kraj je stisnjen v ozki dolini med skalnatimi hribi. Kot so mi povedali, so življenske razmere ja-ko slabe. Vendar pa zidajo več lepih hiš, kar je dobro znamenje.
Steklarna je popolnoma prenehala in njeno poslopje so podrli. Torej konec "glažer-foc". V Zagorju je zdaj zapo-sljenih okrog tisoč delavcev— mnogo manj kot svoječasno. Videl sem par velikanskih zalog premoga, katerega v poletju — ko ni trga zanj — ku-pičijo na prostem.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE
Piiite po cenik PROLETAREC
Frank Mivšek
Coal, Coka and Wood.—Gravai.
WAUKEGAN, ILL. Phona 272S. h***********************
Tukaj dobite vtis, da je vsaka druga hiša gostilna. Res jih je izredno veliko, in sodel Po njih, lahko smatramo, da žive tukajšnji delavci v velikem .blagostanju . . . Zaslužijo od 35 do 50 Din. na dan, torej niti dolar. Zaslužek treh ali štirih dni, če bi dal človek vsega na stran, komaj zadostuje, da si kupi slab klobuk. Sedaj delajo po pet dni na teden. Tudi druge pravice, kar se tiče pogodbe z delodajalci, so jim zelo okrhnjene.
Napravil sem dvourni sprehod čez Toplice, Loke, Izlake, proti St. Juriju. V Izlakah sem se sešel s Fr. Bregarjem iz Clintona, Ind., ki je tudi potoval z našo grupo. Tukaj je njegov rojstni dom. Njegov brat ima tu lepo posestvo, go-tilno, žago, mlin in kdo ve kaj še! Frank pravi, da se mu kraj zelo dopade, posebno pa te gorske krasotice, ki gredo na "zauber Amerikanca" kot čebele na med. Pod St. Jurijem so nekakšne toplice. Kraj bi se dal preurediti v izvrstno letovišče- V najemu jih ima sedaj neki "Amerikanec", s katerim smo govorili po "amerikan-sko". Potožil je, da je "poor business".
Znamenja ob potih.
Po štiridnevnem posetu sem šel spet proti Dolenjski. Lepi in idilični so ti hribčki in dolinice ,po katerih tečejo potočki, po holmih pa te pozdravljajo cerkvice in stari, napol podrti gradovi.
Zelo so ti kraji napredovali tudi z "znamenji" ob potih. Vsak kmet hoče imeti kapelico ali vsaj Krista na križu. Sicer se potem ne brigajo dosti v kakem stanju je, vsled tega vidite tudi take, ki vise le na eni roki, pa tudi take, ki so se pod vplivom elementov obrnili, da vise za noge.
Ako "pošten kristjan" hodi po teh potih, je najboljše, da pusti klobuk doma, sfter je preveč odkrivanja.
(Dalje prihodnjič.)
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, III. Telefon Canal 4340. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Svoio evotlioo sa ploso, «vadbo, pogroba itd.
6»
...... ....ffifr, »»»jijj
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina m »oiaatm blag«
Peči in p mini «troji nmk posebnost. Tel. Herminie 2221.
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo »to izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno!

mir I ~Ako im*te me*eč-/rnr no žiičenje neredno, efc • in je svesano s bolečinami, naročite si moje «tarole rajsko zdravilo. Cena zavoju $3.
Piiite mi z vašim popolnim zaupanjem!
MRS. GRETA LESKOVAR 507 E. 73rd St., Now York, N. Y <a**iaUr«d by Board of Hoalth of N. T.)
ffr
Dr. Andrew Furlan J!
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ofdon Bank Bldf.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tal. Crawford 2893. Tal. na domu Rockwall 2816.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA.
ANTON F. ŽAGAR,
laatnlk. ,
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, 111.
Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh te nale pekarne.
Stari in zanesljivi prijatelji
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
.Office hours st 3724 W. 26th Street
x Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Dsil> at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440
je nasa banka vsem svojim odjemalcem, katerim je vedno na razpolago z nasveti in v vsakem drugem oziru.
Svoje prihranke si zavarujte pri
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.


Hišni red v jetnišnici
Nekoliko o potrebi delavske zavednosti med ženstvom
Anna P. Krašna
nt v a med jetniki. Zakaj tega ne marajo, ker bi utegnilo postati nevarno.
Točka 20: Prepovedano je jetnikom, kakršnekoli stvari prodajati, kupovati, posojati, menjati, darovati ali sprejemati darila.
(Srbsko se glasi: Zabranje-no je poklone davati ali primati.)
Vseh točk tega hišnega reda, ki bi bil lahko osnova za cel arestantovski roman, je 22.
Želja in potreb jetnikov pa je mnogo več in vse drugačnih, kakor si .domišlja to hišni red.
Prva Jugoslovanska restauracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Mtfkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovancam v pota*
Martin Baretincic & Son
i t
POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street
The'Milwaukee Leader'
Najveiji amerilki socialisti-Ini dnevnik.—Narocninai $6.00 na leto, $3.00 za pol leU, $1.60 za tri mesece.
Naslov: 528 Junean Ave. MILWAUKEE, WIS.
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročita si dnevnik
"PROSVETA"
Stane sa cele lete 88.00, pel leta $3.00.
Ustanavljajte nova dručtva.
Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list in za tajništvo le:
2857 S. LAWNDALE AVE..
CHICAGO. ILL.
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Straet, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah- _
FENCLS
"New Leader"
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1382.
!! angleški socialistični tednik.	it
n	u
u	Izhaja v New Yorku. Naročni-	¡[
)\	na $2 na leto, $1 na pol leta.	m
J	Najboljše urejevan angleški so-	!!
>t	cialiatični list v Ameriki. Mno-	\\
¡i	go alovenakih delavcev ga Čita.	«j
j;	Naročite si ga tudi vi. Naročni-	!l
{	no sani sprejema "Proletarec".	\\
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
TISKOVINE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
io v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaskam, Čeikem, Poljskem, kakor tadi v AngleSkem in Nemikem jamiku.
Naia peeebnest se tiskovine sa druitva in trgovce.
SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tel. Landale 2012
A. H. Skubic, preds. — J. F. Korecky taj.
ker oglašajo v Proletarcu
V nali tiskarni se tlaka "Proletar.
CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
in lOc za poiiljalne stroške
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt
1.) •prejema denar sa hranilne vloge ali sa tekoči račun proti
najbtljiem« obrostevanju. t.) posreduje najeenejlo dostavo denarnih poliljk Is Amerike
v domovine in obratne. ' 3.) posreduje v vseh geepoda rakih sadevah hitre in pe eon L Denar, Id se namerava poslati ▼ staro domovino, naj se nakaše na račun Zsriruftne banke na Amalgamated Bank off New York, 11*15 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadrušno banko e tem obvesti in naroči izplačilo. Naš upravni zastopnik za Ameriko je Joseph Mentcn, 16824 Normandy Avs , Detroit Mich. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vaeh bančnih poslih sa stari kraj na ZaJrašne banke e LjnbljanL
100% IZ ČISTE VOLNE
Velika izbira raznih drugih knjig.
Pilile o cenik ali pasita na onega, ki iside od časa do ¿asa
v Proletarcu.
I^LOTHTncHOUSE [ 3849 West 26th St., blizu Lawndale jj
yyywftfwwwuvwyi.

Kako si je človek ustvaril .Boga
Študija na podlagi imperialističnega naziranja zgodovine.
JOHN KERACHER. PROSTO PREVEDEL I M.
(Nadaljevanje.)
Vae laži, ves humbug, vsa praznoverstva in bojazni, ki se jih otrok nabere, ko raste, so posledica 4 njegovega environmenta. To so "darovi" dobrih, toda bedastih staršev. Povprečen otrok, 6e ni subnormalen, bo razumen, ako pride lunalu v dotiko z razumnimi, inteligentnimi ljudmi; naj pa isti otrok ostane vedno v dotiki s stupidnimi ljudmi, zraste sam stupiden in njegova gl*va bo polna bedastoč, strahu in trepeta pred namišljenimi stvori. Mnogo iet otrokovega življenja je zapravljenih s terorjem glede nevidnih reči, o katerih se uči, da eksistirajo okoli njega. Ta nesreča tepe navadno vso mladino, ki ima praznover-ne starše ali ki je rojena in vzgojena v nazadnjaški okolici, kjer so drugi otroci in odrastli praznoverni.
Peteri čutje so kakor male železnice, ki donašajo čutne doznatke v možgane. Mnogi ljudje imajo čudne pojme o delovanju možganov in obkrožajo um z raznimi misteriji, dejstvo pa je, da so možgani prav tako naraven organ telesa kakor želodec, pljuča ali kateri drugi. Naloga roke je, na primer, da prijema, nosi, piše itd.; funkcija nog je, da hodijo, tečejo, skačejo; želodec prebavlja hrano. Naloga možganov pa je, da mislijo
-nikakor pa ne morejo misliti brez čutnih
doznavanj ali percepcij. Ako želodec ne dobi hrane, nima kaj prebavljati, in 6e možgani ne dobe čutnih percepcij od zunaj, nimajo kaj misliti. Peteri čutje šele prinašajo "hrano za misel". Um ni nič drugega kot delovanje možganov, možganski proces, kakor je prebavljanje delovanje želodca ali želodčni proces. Uma ne moremo ločiti od možganov kakor je prebavljanje neločljivo od želodca. Spomin je v možganih shranjen čutni dozna-tek. Nebrojni odtisi ali miselne slike so vskladiščene v možganih in kadar hočemo te slike rabiti, se "spomnimo" ali jih "pokličemo v spomin". Včasi nam nagajajo, kadar jih ne potrebujemo ali celo ne maramo. Proces zapomnenja se lahko primerja s fono-grafskimi ploščami, ki jih shranimo in repro-duciramo, ko se nam zljubi. Plošče so tiho, dokler jih ne zvežemo s strojem, ki» reproducirá besede potom zvončnika. Takisto vaša "plošča spomina" miruje v možganih, dokler ni spojena z mentalnim strojem, ki jo požene v tir in tedaj izraža shranjene čutne percep-cije v obliki govora ali pisave.
V možganih ni miselne slike, ki 01 ne imela svojega originala: izvora ali začetka kje zunaj. Z drugimi besedami: vse mihli, pa naj se nam zde še tako komplicirane ali zapičene ali misteriozne, prihajajo iz materialnega vira in morajo priti. Iz nič ne more priti. Celo izmišljena bitja, kot je na primer pred-božični Miklavž, mora imeti sliko nečesa materialnega, kar je znanega našim čutilom. Miklavž je prijazen starec z dolgo sivo brado 1 Ali — kakor je omenil Joseph Dietzgen
-če si mislimo angela, moramo misliti na
deklico in ptiča. Peroti in zal dekliški obraz sta materialni stvari.
Zgodovinar je zapisal anekdoto o velikem srednjeveškem slikarju, ki je naslikal krasnega angela na steni v oerkvi. Eden duhovnov se je posmehnil in pičil slikarja z vprašanjem: "Kako pa vi veste, da angeli nosijo sandale na nogah? Mar ste jih videli?" Hitro in modro mu je slikar odgovoril: "Kdo je še videl angela brez sandal?"
Če te mučijo sanje o zelenih slonih z rdečimi perotnicami ali o drugih pošastih, naj bodo še tako fantastične, lahko izslediš vse te sestavljen« miselne slike do materialnih izvorov. Sploh si ni mogoče misliti česarkoli, kar bi ne eksistiralo v realnem, resničnem življenju. Nihče na svetu še ni imel ničesar na umu, da bi predmet ne odseval iz nature
same. O nečem, česar ni, ne moreš misliti. Poskusi!
Se so ljudje, ki verjamejo, da je mišljenje prirojeno — da človek prinese na svet gotove ideje, ki se potem zbude same od sebe iz neke "notranjosti". To verovanje je prava beda-stoča. Doktrina "notranjosti" je bila že davno popolnoma diskreditirana. Drugi ljudje mislijo, da lahko izvlečejo iz sebe nekaj, Česar nimajo v sebi; sanjajo, če se zapro sami v sobo in napenjajo svoje možgane, da pri-vlečejo nekaj "iz globočine svoje duše" na dan kakor se privleče voda iz globočine vodnjaka.
Cesar človek prej ne položi v svojo glavo, tega ne dobi iz glave, pa naj še tako napenja možgane. Ako hočeš nekaj znati, moraš iti k materialnim virom in vzeti znanje potom svojih čutil — oči, ušes, prstov, ust in nosa — ali pa pogledati v knjige in zateči se k drugim sredstvom za dobavo znanja, ki so ga drugi zbrali s pomočjo svojih čutil.
Iz gornjega mora biti jasno vsakomur, kdor ni neumen ali predsoden, da je materialni en-vironment izvor vseh idej. Sledeči podatki, ki se tičejo glavnih religij na svetu, nepobit-no dokazujejo to dejstvo.
Religije sence realnosti.
Razne vere, ki jih je človek razvil, nudijo dober dokaz trdnosti materialističnega naziranja zgodovine. Da bomo na jasnem kaj je vera, jo definiram takole: vera ali religija je sistem čaščenja nadnaravnih bitij na temelju verovanja ,da taka bitja postoje in da postoji posmrtno življenje. Pojem religije seveda obseza veliko več, ali moja definicija naj zadostuje, saj je čitatelj na jasnem kaj imam v mislih.
Od kod pridejo ideje o veri? Ali jih dete prin-ese s seboj na svet v svojih možganih? Niti najmanj. Verske ideje so priučene; rezultat so vzgoje in šole. Ce bi se bil ti rodil med divjaki, bi vedel, da ¿e to in to "tabu", prepovedano, ker drugače se zameriš zlim duhovom, ki potem kaznujejo tebe in tvoj rod. Environment divjaškega življenja ne more razviti druge vere kot primitivno. Primitivno življenje daje primitivne ideje.
Vera je plod naravnega razvoja. Taka je bila od svoje najpriprostejše forme do svojega najbolj zamotanega kompleksa. Vera harmonizira z naturnimi človeškimi impulzi ali nagoni. Najmočnejši impulz, glavni na-turni zakon vseh živih bitij je samoohrana. Nobeno normalno bitje noče umreti. Vsakdo rad živi. Tudi vernim ljudem, ki pojejo o gloriji nebes in vedno pripovedujejo o čudo-vitositih nebeškega veselja, se nikakor ne mudi v nebesa. Kadar jih napade bolezen, morda molijo — medtem pa pošljejo po zdravnika. Ne bi radi umrli . . . Najrajši bi še ostali na tem "grešnem svetu" — čim dalj tem bolje ... In 'kdo jim zameri? To življenje je edino, o katerem vedo, da je.
Nagon samoohrane kljubuje vsem zaprekam. Bogatin se rajši loči od svojega zadnjega dolarja kakor od svojega življenja. Tudi berač z iztegnjeno roko, raztrgan in bolan, pobirajoč drobtine sladke dobrodelnosti, se drži življenja, dokler more. Se njemu je življenje "aladko".
(Dalje prihodnjič.)
SAMO DELO USTVARJA
Hiša se dviga zato, ker zidarji delajo. Ce bi položili svoje orodje na stran in šli med gledalce, bi ne ganila nikamor.
Tisti, ki se pritožujete nad krivicami, poj-mite, da jamranje in kritiziranje ne zadostuje. Postanite zidar nove družbe, kar bo res kaj izdalo.
From
THE MAN WITH THE HOE
By EDWIN MARKHAM
Bowed by the weight of centuries he leans Upon his hoe and gazes on the ground, The emptiness of ages in his face, And on his back the burden of the world. Who made him dead to rapture and despair, A thing that grieves not and that never hopes, Stolid and stunned, a brother to the ox? Who loosened and let down this brutal jaw? Whose was the hand that slanted back this brow ? Whose breath blew out the light within this brain?
O masters, lords and rulers in all lands, How will the future reckon with this Man? How answer this brute question in that hour When whirlwinds of rebelion shake the world? How will it be with kingdom and with kings— With those who shaped him to the thing he When this dumb terror shall reply to God, After the silence of the centuries.
Ij order to get an education, and !| who are now as far away from economic security and the road to success as the day they en tered college.
IWhen this fact becomes gen-
JELJ?a Wh0 Ä ,g0ne!g country wher« job.,
through the same hardship in U1 as well as phygical
owned And controlled by
are the
rich, there will be a grand influx of these people into the ranks of the only organization which offers a solution to the
erally known; when it is fully problems of all workers, men-realized that equality of op-|tal as well as physical, the
portunity is a ghastly farce in Socialist Party.
M >
Going to College and After
V
By A. H. Kalish
really work for their benefit, inatead of for the benefit of capitalism, as the political parties in power are doing today.
This world of ours has plenty of wealth to keep every human being
"dear" masses are promised prosperity and receive depression and unemployment in its place, but are still indifferent to the bare fact of "humbug".
Yet, some day, and it may be very living in it, well clothed, well fed 8°°n» they wiH be forced to wake up and contented. But the system today an<1 £et busy doing some real thinking, is such that many live in luxury, for the "dope" of bluff will not fill while manj; more are starving.	the empty stomachs.
Young people, get interested in
Socialism; join the nearest branch,	„ ,
added the labor Of the Student or club and learn why we have un-|	own and much read
the most widely circulated is after classes, during holidays, employment and misery in place of. ; „ AiL.',0li Th* Western X • • .	. i i . .« • J	*	.. promised nrosoeritv	front. That book is indeed well
that which says that in this and in the summer time. Promi8ea prosperity.	| worth readjng
An Appeal to Youth
BY ANNA P. KRASNA.
The Socialist party of America is is no "dogma" therefore one must urging young people of the working really learn it. class, to join in the movement for the betterment of living conditions among the workers, the world over.
Our Jugoslav Socialist Federation
is likewise inviting young Slovenes	*» *n »tfeold fact that people do no*
and others to join the J. S. F. clubs	' to listen to those who wish
and branches in various cities and	them well- Every little mistake,
towns in the United States. There is	w*»ich Socialists make is thrown back
hope that the young folks will gladly	in tlleir faces, but the great "mis-respond to this call and help build! takea" of the now ruling uppe-r-
a atrong workmans' party, which shall	el*88 *re always forgiven. The
Many people do not want to understand Socialism and many never try, but nevertheless, throw stones at Socialists and call them "Reds". It
Of the many myths all tending to prove that this is a great land of opportunity, perhaps
saved some money by self-denial; and to this must be
Proletarec, ha» among other books
All young people in Johnstown and
vicinity, who are interested in the
Young people will
learn much truth about the war from its pages. It is a real live picture of
country every boy and girl Finally, the boy must be near
with enough courage and per- if not actually at the head of	.	.	. ______
severance can go to college.'his high school class before he XI^T^ 7tT In1 ^	TJ^?™
'J * . »• j • . . , , .. JO,n our CIUD o 01 J* in	showing it, but like it truly is in all The idea further IS implied is even considered, while any Franklin Borough Slovenian Home.'¡ts horror. I have seen quite a f( w
that a college education puts dumbell or nitwit whose father If so desired a sub-branch for the	of the things that make one hate
one well on a road to success happens to be a millionaire i8 y°unK foIk* be formed and the	even the thought of another war. If
from which all economic and sure Of going to college. meetings held in English. Other use-	I COuld I would go around the world
financial worries at least are! tu i j * '. organizations such as dramatic	like a missionary, and tell all the
financial worries at least, are The flnal and utter refu_ clubg ,ibrarieS( etC f couId be orKan_	young foJks of ^^ never ^ ^ ^
absent. tation of this myth, however, within the club.	war. Wars should; and must be
In considering courage and comes when we consider what Our meetings are held every third	abolished from our planet As long
perseverance as requisites for happens after graduation day. Sunday of each month, at 2 o'clock	** we have to 8ettle disputes between
going to college, it is well to Suppose a son of a poor man p* m- B°y8 and *irls come artd helP	countrie* .with bloody wars, that note that such qualities are not by keeping his nose eternally |Ua carry on
work for the real salvation of the poor workers — for yourselves!
at all required from the chil- to the grindstone has overcome dren of the rich, who in many an obstacles and has succeed-leading colleges, Harvard, ed in graduating at the head
Yale, Princeton, Dartmouth, of his college class, while a ____... „	.....
etc., form the majority of the rjch man's son, engrossed in Usually, the prophets of such sayings, student body. All children of getting as much enjoyment as themselves believe in many a "hum-the rich are expected to go to possible while at college has bug' college because it is "the thing bareiy passed — or even flunk-to do," and questions of ability ed out in his sophomore or or fitness for college are con- junior year. Now let us sidered as only of minor im-( SUppose that both these young portance. For wealthy students men appiy at a bank for a job,
college means an opportunity for which one of the men has to spend four years having a good time, while absorbing just
We are often told that Socialism is a "humbug", which will never be taken up by a majority of the people.
The Socialist idea is not derived from religious mistiness and it was not created by fanatic or selfish men in order to make them saints o>r millionaires. The Socialist idea derived1 from knowledge by men who were
so much knowledge as will not interfere with fraternal, athletic, and social activities. Courage and perseverance
great humanitarians, prepared himself, but which | Had they used their brilliant brains, has on its board of directors the for what today's magnates are using
father of the other. The outcome is self-evident, the bank
their dull ones, they would have been wealthy men and all the modern slaves would respect and honor them
director will see to it that his as they are always inclined to do to
long we could not say that we are civilized and cultured people.
Young boys, it is your turn to go to war next, and it would give you an idea, what the real war-heroism is like, if you read carefully "All Quiet On The Western Front."
It is a great book! Then go and see it on the screen. You will appreciate the picture all the more by reading the book.
APE SCHOOLS COSTING TOO MUCH?
Houu Morvetj Is Spent
son gets the job. Many such
AS YACHTS SET OUT ON ANNUAL RACE TO BERMUDA
This striking photo ahowa ths «art si the annual yacht race from Psquot Poimt, Conn., to Bet» muda, In which 40 sturdy little schooners, yawls
and aioopa went entered. In the foreground is His I Jon n Whelp, a schooner owned by P. S Spragu«, of Boston.
qualities are necessary. For example, prospective college students whose parents work in cotton or steel mills at twelve or fifteen dollars per week are automatically forced to go to work to help support the family even though they may have graduated high school at the head of their claas — always assuming, of course, that they were allowed to stay in school so long.
In order that a son of poor parents should have an opportunity to go to college, (the chances of a daughter are close to zero), he must come from the home of a small storekeeper or skilled worker. In a d dition, his parents must h a ve
SLOVENSKE PRIREDBE V CHICAGU IN OKOLICI
AVGUST. P*T»ki zbor "Sava". — "Moonlight" piknik v soboto 9. avgusta v Keglje-vem vrtu v Willow Springsu.
Druitva SungUrM ki Integrity, SNPJ. — Piknik v nedeljo 10. avgusta, Palos Grove, Willow Springs.
Slavij«" it. 1 SNPJ. — Piknik v nedeljo 17. avgusta v Kegljevem vrtu Willow Springsu.
OKTOBER. "Nada" it. 102 SNPJ. — "Ples slabih ¿asov" v soboto 4. oktobra, Lawndale Masonic Temple.
Dramaki odsak Idufca it. 1. — Predstava v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS.
NOVEMBER. Pavski «bor "Sava". — Koncert v nedeljo 30. novembra v dvorani ČSPS. DECEMBER. Klub it. 1 JSZ. — Silvestrova zabava dne 81. decembra v Lawndale Masonic Temple.
(Ako priradba vaiafa draltva ni ? tam »aanainu, nam sporočita podatka, da jo uvrstimo.)
as requisites for going to col- 'incidents in which sons, cousins, lege are required only from j nephews, etc. of trustees, di-the children of the poor, and rectors, or owners are given even more than these abstract the cream (and a good deal of
the milk) when jobs are being filled, soon make the sons of poor men who have gone to college realize that in our present system pf society "connections" — which means having a millionaire father — are much more valuable than training or ability.
Then it follows that for the remaining jobs requiring mental ability, i. e. teachers, clerks, salesmen, etc., those 'without "connections" are forced to compete with members of their
all, who make them bend their backs in slavery . . .
Socialism must be learned, not merely believed in like religions. Anyone can become religious as it requires no intelligence to be re-ligious. But to be a true socialist, one must think intelligently as Socialism

Richard J. Zavertnik
ODVETNIK. 2552 S. Central Park Ave., Chicago, III.
(bliau 26th St.) Tel. Crswford 8200. Urad v mastu: ISO N. LaSalla St., soba 1100.
V zvezi z odvetniki Rodriguez A Molony.
■CMCfNT
hY^Y^v
SVI CtHTS
ron chimí
IU HCAITH
Sodrugom ▼ Clerelandu. Saj« kluba it. 27 JSZ. aa vria vaak prvi p«t«k ob 7:30 sv«2«r in v »«ko tr«tjo n «dal jo ob 2:30 popoldn« v klubovih prostorik v Slov. narodn«m domu. Sodrugi. rikajajt« rodno n« a«j« in pridobiv«jt« mu novik ¿l«nov, d« bo mogol napraviti čim v«č n« polju socialistična vsgojo in v borbi sa naia prava._
POZOR, CHICAGO!
44'
ff
MOONLIGHT
PIKNIK
SOC. PEVSKEGA ZBORA
"SAVA"
V SOBOTO 9' AVGUSTA na vrtu rojaka Keglja v WILLOW SPRINGSU
VSTOPNINA 35c.
Igral bo orkeatar JOHN HOCHEVARJA.
Udeleženci bodo po-»treieni dobro, zabava bo O. K., plet bo v paviljonu, in ker želimo, da te rabavate v našem krogu, vabimo na piknik
"SAVE".
va»
A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
poilrtarrr
OUR A!M: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 1194.
Published W—kly et 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., JULY 31st, 1930.
Telephon«! Rockwell 2864.
VOL. XXV.
THE NEXT BATTLE
The London naval treaty was ratified by the senate. The vote was- 58 to 9. Five senators on each side were paired, for and against. That makes the vote 63 to 14.
Tis well. Much better to have it over before the political campaign comes on. Otherwise the jingoes would stand on the stump and twist the lion's tail. That would make bad blood between this country and Engalnd.
The treaty itself is pretty much of a hoax. So was the 1922 treaty. But the hoax only refers to disarmament. Neither treaty was a genuine disarmament treaty. Yet the 1922 treaty stopped the talk of war between the United States and Japan. It operated as an agreement regarding the Pacific area. In like manner the 1930 treaty, months before it was ratified or even written, stopped the talk of war between England and the United States. That's something-
In England and Japan the admirals howl against the treaty, just as the admirals did in this country. Bu* those countries will most likely ratify. The howling of admirals is a good argument for anything they howl against. The universal admiralty howling is also good evidence that the treaty does no* favor any particular nation as agair«st r»ny other.
The arguments set forth against the treaty in the senate were childish. There is only one argument against it, namely, that it is not a disarmament treaty. But that was not a sufficient reason why it should be defeated, given the other advantages: the stopping of the talk of war with Britain, and the fact of naval agreement rather than competition.
It is, however, a good argument, in favor of further international conclaves, to bring about real disarmament.
The next fight will be in congress, over the naval building program. The jingoes will want to build every ton the treaty allows. There is no excuse for building any of it. Their plans must be circumvented if possible. And this feature must not be neglected during the campaign. — Milwaukee Leader.
WANTED: A NICE DISASTER
If a drought would cut the wheat crop by 100,000,000 bushels, the worries of the federal farm board would be over, says William M. Jardine, former secretary of agriculture and newly appointed minister to Egypt.
If the earth were to blow up, the worries of the human race would be over, too.
Isn't it a heck of a system that looks upon disaster almost with jubilation? The individual farmer cannot look at it that way. He stands to lose by a bumper crop and he stands to lose by a crop failure. He is hit a-going and a-coming.
But'we wouldn't wonder at all if the federal farm board is praying for a drought, to save its own face. It has failed, and great is the failure thereof.
Mr. Jardine is going to the country where they had seven lean years. Maybe he can delve into the ancient mysteries and tell the farm board how to bring seven lean crops upon the farmers of this country, thereby raising prices and tying a blue ribbon on the board.
THE DIGNITY OF LABOR
I have beside me a mimeographed announcement from a New York employment agency. It is headed "The Most Remarkable" 'Sale' of the Year Begins Today. Never Before Have Such Wonderful Bargains Been Offered."
And beneath this scare head runs the following explanatory paragraph:—"Due to business depression we have in our files for immediate delivery hundreds of thoroughly competent office workers who must be placed at once. Their former 'values' have been disregarded, as it is essential they 'sell' themselves immediately."
Bejow come details such as:—"Bookkeepers (Male)—Full charge and assistants.' Many with knowledge of stenography and typing. Formerly $20—$50. Now $15— $35.
"Secretaries and Stenographers—Experienced or beginners. Competent, neat. The 'best sellers' during prosperity. Were $18—$45. Now $13—$30."
The agency also boasts:—"Typists—Finest selection in town. Accurate and rapid. Well worth $15—$28. Now $12—$23."
Furthermore, the customer is advised, "Phone me personally if you are interested in these unusual buys."—Heywood Broun.
CHART OF TARIFF INCREASES
Hwr "tauur 2c X»
Tovbjo
j OilT^r
JL 176 c
:v- ivx' r'r
"Utur {jul*
2Q%
OU lour EREE
^KJUJJ Îmjut
$1 PER lOOOlT.
0U Uujf ÏTLEX
BRICKS
lOOO 0U lour
TREE
«CEMENT ^rUr
__6 C TKK
llllliimoiA u*
Mjujt ZdJJT
IjO<%
¿mmm
' )LiI I I
Old tOMT
-FREE
CASEIN
iivjf tojur
5 Va o IiB
OH fjJUAT Z^ÎC IiB
PIO IRON Jg*-
OU law 75 C
"Mtuj "tour
42 c Bu
OU law SAME

"IfUur lüur
6%C6AL
OU UAAT C ¿AX

SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
Cook County Socialists have s new	ional protest meetings have been
secretary. Ralph McCallister a re-	held, in Milwaukee, Reading, New
cent graduate of the University of	York and other large cities. These
'Chicago was elected to that post,	are sponsored mainly by the Socialist
Comrade McCallister has outlined a	organisations. New developments program which should awaken our place the case in the proper light members and sympathisers. Man- before the people and the chances ford Ettinger sends out a call for |for a rehearing and the eventual
unified action and says "We can	freedom of these two labor leaders
accomplish definite results in a sur-	are greater now then ever since their
prisingly short time if we all h«lp. e e e
Detroit citizesn have voted to recall their mayor. You don't read of many recall elections because the politicians are generally "slick" enough to patch up petty quarrels. Mayor Bowles evidently thought he was greater than his other machine. Detroit will select another mayor in
imprisonment.
es*
Sometimes things happen altogether different from the original planning. Such a time was last Sunday when our folks were departing for Wauke-gan. Yet one of our boys took the situation in hand and handled the group so that they were able to attend the picnic of Club No. 45 in Waukegan. A
.., . .	. t____fairly good crowd managed to get out
thirty days, but even the new mayor . ' ..	M	»
"m V ,:! ," W^.	' and enjoy the company of Chicago's
3eOMG
ÄTAPL* COTTON
HiU'AT fLû*
7 c i»b
0U law
mmmmL 4
mmmj
,; II;' ^. V V
These sketches tell at a glance the increase in duties under tnr new
ta.ru* lav*.
CATTLE Uur
cu Lows
lx<ii2eu&
-sJ
speak at this celebration.
•
Out of town n. mbers of the S. Vl. P. J. Supreme board visited us during the last few days. After a three day session they departed for their homes.
Our Doings Here and There
BY JOHN RAK
From Johnstown, Pa., comrade Anna P. Krasna writes an article appealing to Youth to join the JSF. We hope her article will give encourage-ment to the young Slovenes so that We hope, they enjoyed their short English speaking sub branches can be stay here in spite of exceedingly hoi organised. In Milwaukee this has al- weather, ready been done as reported by Tony Kamniker. For Chicago a campaign is being made for this same purpose and it is hoped to have one organised
in the near future. _____ _
e
Preparations are being made by the committee for Sava's Moonlight picnic on Saturday, August 9th. This event will be held at Kegels Grove in Willow Springs. Johnny Hochevar's orchestra will take charge. Admission is 35c. Tickets can be purchased from any member of the chorus or at the office of Proletarec.
Branches No. 114 and 115 JSF. of Detroit will give a joint picnic Sunday, August 17th on the 9 Mile and Rayn Rd. For the same date, branch 27 JSF. of Cleveland reports of a picnic to be held at farm .
e
In Johnstown, Pa,
City, an SNPJ. lodge,
will be little better because we know that there will be no truly labor candidate.
• • e
We expected more opposition on the Naval Treaty which passed the Senate and to which President Hoover attached his name last week. But the treaty is so delicate and so much like any previous such documents that it is a shame to accept it If they really want to disarm why build any more naval ships? If they want to abolish war discard the navy completely.
e • e
The Chicago Tribune's correspondent wrote at length on Milwaukee and its Socialist Mayor, in the edition of Sunday July 27. It pictured Mayor Danial Hoan as a great man who is largely responsible for the splendid condition the city is in. It
first anniversary dance and picnic Saturday and Sunday, August 2nd 3rd. Donald J. Lotrich, President of the Chicago Pioneers and Johnny wrote of the efficiency of the various always active, even until his last Lokar of Cleveland Struggle« will city departments. Why policemen dayg( when death took him by sur-
visitors.
• • »
At last Friday's meeting of Club No. 1 Albert Hrast told us of the intentions of Milwaukee's club of our Federation in wrenching first place in membership from our Chicago and Detroit clubs. Geo. Smrekar told us of conditions in Pennsylvania. Comrade Gorsek spoke of their new home in Springfield and the work of our comrades there. Frances Zakovsek told us of Waukegan's batles. Plans are being formulated for a debate in English at one of the next few meetings.
I* • •
Following all these reports Frank Zaitz, editor of our paper eulogized the late Anton Kristan. He gave a brief sketch of the deceased leader from the early days until his death. Zaits said in part, "Anton Kristan
land firemen received increases in 'pays — because of their efficiency.
prise. Anton Kristan was an economist He fought capitalism with its • • •	own weapons, by organizing cooper-
Sava's Moonlight picnic is only a ative Enterprises. Yet he belived in week hence. Johnny Rak has a truck political action, but stressed the need all lined up with about 30 young of workers patronizing the cooper-
At the last Cook county Socialist delegate meeting, 9 new applications for membership were approved. It was also decided to hold a membership meeting of all branches and federations in Chicago on the Second Sun- | day in September.
folks to go with him. Other groups are organizing to be present at Kegels Grove on Saturday night August 9th. Everything will be done to make this yeer's moonlight effeir a peppy one. You should manage to be there. Full details will be announced in next week's issue.
e e e
ative Foundations.'
Spartan Simplicity
Book Agent (to farmer)—You
ought to buy an encyclopedia, now
that your boy is going to school.
. . « « »	j Farmer—Not on your life. Let
Officers of the S. N P. J. convened ^ ^ the
same as I did.
in Chicago for their
semi-annual
meeting last week end Several of the officers were not present because of their journey to Europe. The meeting
lasted only three days.
• • •
The Mooney and Billings case is being kept before the public. Addit-
If organized labor, both politically and industrially, had been prepared i to devote the same enthusiasm and make the same sacrifices to making the world worth living in as it did in the war it would have brought a new world.—Fred Bramley. _
STS
FROM NATURAL TO ARTIFICIAL SCENERY
Mochilnikar's
the Friendly rill hold their
It Was a Success
The Westmoreland County Local Socialist Party held its annual outing at Bowsers Grove on Sunday, July 20. It was a success. A large crowd attended. I am sure everybody enjoyed themselves for there were sports for old and young, free prises were given and refreshments were served all day.
There were several very good speakers, who spoke on the unemployment situation, the cause of it, and what could be done to remedy such s serious problem. I am positive that if anyone present had any doubts or questions in mind he saw clearly through all after listening to those speakers. The people were so Interested that several joined the Socialist Party right then and there. It would be great if many more would become aroused by such speakers since they cannot see through things themselvea
The Reading Labor Advocate and several pamphlets were being distributed. Many gladly made use of these and took several extra copies to give to their friendh. Some didn't' take advantage of this free literature. I dont see how they can refuse something that ,if they took a little time to read over, would be of great benefit to them. They seem to be so afraid of learning something useful.
But this cannot continue much longer. People will have to awaken from their sleep. They must become united politically. They must awaken soon.
Thanks to all those who helped to make this outing a success.
Derotkr Brita, Export, Pa.
THE SOCIALIST PARTY AT WORK
Colorado
Wm. C. Stone, the very active state secretary of Colorado, reports that a local of 21 members has bean organized in Colorado Springs. The state ticket for Colorado is as follows:
U. S. Senator, Morton Alexander of Arvanda; Governor, C .A. Bushnell of Holyoke; Lieute.iant Governor, Roy Black of Denver; Treasurer, J. A. Kimber of Wray; Secretary of State, C. R. Axelson of Denver. The State Executive Committee is to finish drawing up the ticket for the state offices."
Montana
The indications are that Montana will have liveliest Socialist campaign for many years. Four field worker« are being kept constantly in the field.
Ohio
State Secretary, Sidney Yellen, reports a lively local just organized at Zanesville. He also orders several thousand leaflets and pamphlets .indicating that the work in Ohio is being pushed as rapidly as possible^
Socialist Candidates in Wisconsin
Judge William F. Quick and James P. Sheehan, long active in the local Socialist and labor movement, have been selected by referendum vote of the members of Local Milwaukee as candidates for congress in the Fourth and Fifth districts, respectively.
The referendum also resulted in the following candidates being selected for the fall election: District attorney—Max Raskin; County treasurer—Sigmund Barth; County clerk— Max Eisner; County surveyor —Hugo Lang; Coroner—William F. Schulz; Sheriff —Al Benson; Register of deeds—John Krause; Clerk of circuit court—Oscar Eckert
x The police of Wausau showed a decidedly unusual amount of fair play when they roped off an entire block's length to give a Socialist meeting first claim to the space and prevent interference by traffic. A fine meeting was held and there was a good demand for literature. Organizer Snow reports that Marathon County Socialists will have a legislative and county ticket There are many well known and determined Socialists throughout the county and plans for a strong campaign have been made.
Emil Seidel, first Socialist mayor of Milwaukee, has been elected president of the city service commission. Seidel is serving his fifth year as a member of the commission.
New National Socialist Paper
The Milwaukee Leader has arranged to get out a daily national edition. This will be the only daily Socialist paper in the English language and it is expected that a large circulation will be secured.
The only Milwaukee daily newspaper of which there is a complete and permanent file in the New York City public library is The Milwaukee Leader, and this file is complete from the first day of publication.
Italian Socialist Convention
The Italian Socialist Federation held a very successful convention in Detroit on July 4th, 5th and 6th. The principal work before the convention was the question of re-organization of the Socialist and Italian Labor movement in the United States and Canada and the preparation of literature and distribution of .the Italian Socialist press. Adherence to the Socialist Party of America was reaffirmed.
It was voted to put the question of the removal of the Federation headquarters from Chicago to New York to a referendum vote of the membership of the federation.
Introductory Studies of the Capitalist
System
An Outline Course for Socialist Groups, prepared by Elinor Henderson and distributed by the Hand School of Social Scinece.
The national office of the Socialist Party, 2653 Washington Blvd., Chicago, has a supply of the above Outline and wiU be glad to mail them out at the price of 25c each.
Illinois
Ralph McCallister, newly elected secretary of Local Cook County (Chicago), is actively engaged in lining up the work for the coming year. The program outlined includes: Establishment of a labor forum and discussion group; classes in history and principles of Socialism, economic and social problems; closer cooperation with trade unions; publication of a monthly bulletin, and the carrying on of a strenuous campaign for the fall election. While a student at the University of Chicago, McCallister organized a Socialist Club which is attracting wide attention throughout the state.
Michigan
William Healy, member of the Oakland County Local, has been elected as trustee of the Board of Education of School District No. 8, Royal Oak Township, Oakland County, Michigan. While the election was non-partisan, Comrade Healy was endorsed by the Oakland County Local and is a member of the Metal Polishers Union in Detroit
Wisconsin
In addition to the active campaign being carried on throughout the state, the Socialists of Wisconsin are preparing for their great annual picnic, which is to be held at Muskego Beach, Sunday, August 10th. State Secretary Benson announces that the prospects are good for the largest picnic in the history of the party.
Mayor Rae Weaver of Beaver Dam Is keeping his office open long hours in order to give all citizens an opportunity to consult him on matters pertaining to public business. Visitors are cordially welcomed and their suggestions or complaints given every possible consideration.	•