PIZZERUA »OGLER« 1 Šoštanj Tel.: 083/882-2«_j Občina Velenje Vsa volilna mesta, 43 jih je bilo, so Velenjčane v nedeljo, 23. decembra, na dan ljudskega glasovanja o samostojni in neodvisni Sloveniji, pričakovala lepo okrašena. Razpoloženje je bilo nepopisno, ni pa jih bilo »malo, ki so pred vrati volišč čakali že pred sedmo uro, da potrdijo svojo odločenost glasovati ZA. V Velenju je bilo v volilne imenike vpisanih 30.791 volilnih upravičencev, od tega jih je 586 izkoristilo pravico do predčasnega glasovanja v treh dneh pred 23. decembrom. Volilni izid je Občinska volilna komisija ugotavljala od števila 30.312, ker je bilo nekaj volilnih upravičencev odsotnih, bodisi zaradi služenja vojaškega roka, vojaških vaj ali pa zato, ker so bili oziroma so še na delu ali študiju, oziroma kako drugače odsotni. Kako smo glasovali v Velenju (glej grafikon)? Plebiscita se je udeležilo 90,4 odstotka volilnih upravičencev oziroma 27.401 volilec; ZA je glasovalo 84,4 odstotka oziroma 25.570, PROTI jih je bilo 1709 ali 5,6 odstotka, neveljavnih pa je bilo 119 glasovnic, kar predstavlja 0,4 odstotka. Z delom je tokrat volilna komisija zaključila relativno zgodaj, že ob 22. uri. Volišče z najboljšo udeležbo je bilo volišče številka 2 v Bevčah, kjer je bila udeležba 99,3 odstotna, ni pa bilo malo volišč, kjer je bila udele- WHMWIWni 'Hi i ii vmw&m žba tudi več kot 95 od-stotna- (mkp) Občina Mozirje Prebivalci Zgornje Savinjske doline so svojo voljo in trdno odločenost potrdili na najboljši možni način. Po vsej dolini je bilo v nedeljo odprtih in posebej lepo urejenih 30 volilnih mest (eno je bilo med tednom predčasno). Po zatišju v prvih urah odločanja o samostojni in neodvisni državi Sloveniji, so se ljudje zgrnili na volišča, rezultat pa je več kot zgovoren. Glasovalo je 11.422 upravičencev, ali 95 odstotkov vseh; od tega jih je bilo ZA 11.176, ali 93 odstotkov vseh udeleženih; proti jih je bilo 182, ali 1,5 Odstotka, neveljavnih pa je bilo 63 glasovnic, ali pol odstotka. To so seveda prvi in še neuradni podatki, kar pa seveda v nobenem primeru ne more bistveno vplivati na končni iz-zid in pokvariti vtisa in vzdušja. (jp) Novoletna oddaja Radia Velenje Jutri v petek, 28. decembra bo na Radiu Velenje še posebej slovesno. Pripravljamo tradicionalno novoletno oddajo, ki bo trajala kar do dveh zjutraj, z njo pa vam želimo voščiti srečno in uspešno novo leto. Pripravljamo veliko zanimivega. Z nami bodo mnogi gostje, ki bodo poskrbeli za pestro in veselo razpoloženje. Svetovali vam bomo, kako preživeti najdaljšo noč, kako se obleči, kaj dati na mizo. Klepetali bomo z glasbeniki, humoristi, lovci, tistimi, ki se nimajo kam dati... Iskali bomo najbolj in najmanj priljubljenega Velenjčana in delili lepe nagrade ... Bodite torej jutri v petek, 28. decembra z Radiom Velenje. Galerija & BIMBO Rudarska 6, Velenje (steklena direkcija) Ponujamo vam darila za vse starosti, papirno galanterijo, slike, bižuterijo, kozmetiko... nama Telefonski nakup v Namll 85ÌJ00 Dragi naši bralci, naši prijatelji! Za nami je leto velikih preizkušenj, novih spoznanj. Leto, ki pomeni v zgodovini slovenstva prelomnico, s katero smo krenili na novo pot. Vsi vemo, da ne bo lahka, da nas tudi na njej čakajo velike prepreke in nove preizkušnje. A z neizmernim veseljem večine smo stopili po njej. Že dolgo se Slovenci nismo tako iskreno veselili kot zadnjo nedeljo zvečer, ko smo izvedeli s kako veliko večino je plebiscit za samostojno, neodvisno Slovenijo uspel. Leto, kije za nami, je bilo tudi za nas v uredništvu Našega časa, leto preizkušenj. V kolektivih so se kolektivni naročnini na hitro odpovedali in poiskati smo morali drugačno pot do vas. Našli smo jo in srečni smo, da ste z nami, da težko čakate četrtkov, ko prihajamo v vaš dom. V upanju, da bomo dobri prijatelji tudi v prihodnje, vam želimo v novem letu vse najlepše, sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva. Uredništvo _ ____ POMOČ ZA SAVINJSKI GAJ — v nedavnih poplaväh je bil povsem uničen tudi Savinjski gaj. Prejšnji teden so za njegovo obnovo pripravili dobrodelni koncert. STRAN 2 STEČAJNI UPRAVITELJ GORENJA EKO PREVZEMA PROCESNO OPREMO - kaj to pomeni? Je stečajni postopek končan, ali . . . STRAN 3 UMETNIK, KIPAR IVAN NAPOTNIK — kako se ga spominja Viktor Kojc? STRAN 9 ! s c velike stvari se sestoje iz majhnih in velikih. Človeškim čustvom botrujejo drobci dogodki iz vsakdanjega življenju. Čeprav prevzeti od velikih dogajanj zato nikoli ne smemo pozabiti na majhne stvari. Tem bolj mora to veljati za čas. ki ga pravkar preživljamo, čas. ki je ves t znamenju velikega in nepredvidljivega zanosa. Utegnil bi n,i v ta čas velikih sprememb potegniti > to, da hi pozabili na sočloveka in zanemarili lastno dostojanstvo. Zato dragi občani, želim » letu. ki je pred nami vsem predvsem veliko medsebojnega razumevanja in lepih medčloveških odnosov, pa tisoč drobnih radosti vsak dan, ki jih doži-t Ijate 1 toplem stisku roke prijatelja. » odkritem človeškem pogledu in prijazni besedi soseda, v zadov oljstvih ob rasti svojih otrok in » skrbi ter dajanju tistim, ki so naše pomoči potrebni. Tako bo čas, kije pred nami vreden velikega dejanja, ki smo ga kot narod pravkar storili. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik država Zgodovinski DA velenje, 27. decembra 1990 številka 50, cena 12 dinarjev m m ''TK|| 1 m W.L11 ? „ !■ Vsakdo cvet za Savinjski gaj ! ' M • JZgi' Veliko prebivalcev, ljubiteljev lepega cvetja, ki ga je bilo do nedavne vodne ujme ogromno v lepem parku slovenskih vrtnarjev, seje zbralo kljub hladnemu prvemu zimskemu dnevu v soboto v središču Mozirja. Prišli so na dobrodelno prireditev; to so po začetnem popoldanskem sporedu nadaljevali v dvorani Partizana. Vsakdo je prispeval za priponko 100 dinarjev in s tem vsaj za en lep cvet, ki ga bodo ponovno posadili v gaju. Na začetku je vse nagovoril predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik. Zahvalil se je pobudnikom in organizatorjem te prireditve — pustnemu društvu Mozirje s Tofo-vim Moped showom — še posebej iskreno vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju v korist gaja in seveda mnogim pokroviteljem, ki so izdatno finančno podprli to dobrodelno prireditev. Ob vsem je mozirski župan izrekel veliko željo ter odločenost, da bodo storili vse, da bo gaj spet vsaj tako lep, kot je bil do usodnega letošnjega prvega novembra. Dobrodelno prireditev je začela šoštanjska godba Zarja z mar-žoretkami, nadaljevala mozirska pustna godba (na sliki), njej je sledil Moped show, domača plesna skupina Black Ladies, Veseli Drenovci, Helena Blagne, Robanov Franci na citrah, domači pevci in mnogi drugi (vos) "J" MÜtWH&a INŽENIRING ERIKAMI JsJveukjeD dair Pojasnilo nima : TREND Računalniški inženiring Velenje nikakršne povezav» s firmo TREND GROSUPLJE II!_ HEWLETT PACKARD HPAuthorized Dealer romocijsKa prodaja aserskih tiskalnikov -__omejena količina VSI, KI VAM JE IMAGE POMEMBEN! 1. HP LaserJet III 35.950,00 2, HP LaserJet IIP 21.500,00 Matrični tiskalniki beležijo relativni padec prodaje, laserski pa zaradi svoje kvalitiete rapidno rastejo. Zakaj bi se pri Isti ceni vključili v preteklost I_ IpWafpiü» Dealerji dobrodošli . najugodnejše cene Računalniki ACER 386 486 in 486/EISA. TREND, Računalniški inženiring, d.o.o. Efenkova61, Velenje -tel.:(063)851 610 .fax.: (063)856794 Emona ekspres HHHHMB Marginalije Posvečeni so seveda že vseskozi vedeli, da med zgradbo sedanjega parlamenta in med stavbo bivšega partijskega cekaja obstoja tajni prehod, ki je svoje dni služil za »neposredno izmenjavo mnenj« med obema oblastnima institucijama. Poleg tega pa je bil namenjen lagodnejšemu sprehajanju veličin slovenske politike iz ene v drugo zgradbo in obratno. Po zmagi demokracije na Slovenskem je tudi ta prehod postal odveč. Zasuti bi ga bilo nespametno, prepustiti neizrabljenega pa neekonomično. Zato je skupina poslancev, ki zasedajo v dvorani bivšega cekaja, predlagala, da se prehod umno uporabi. Poslanci so svojo parlamentarno pobudo argumentirali z dvema dejstvoma: prvič bi zanje to pomenilo hitrejše prehajanje iz cekaja v parlament in v obratni smeri in drugič, to bi bilo pomembno zategadelj, da bi laže prišli do skupščinskega bifeja. Ta oddelek parlamenta je namreč v preteklosti odigral eno najpomembnejših vlog v burni zgodovini demokracije. Tu se sklepajo zavezništva in porajajo medstrankarska sovraštva, tu lahko na veliko presenečenje vidite, kako si nazdravljajo parlamentarni jastrebi z golobi — konec koncev, to je prostor, ki dokazuje, da je velika večina javnih poslanskih sporov zgolj načelne narave. Zaradi gneče v njem so nekateri že predlagali, da bi razglasili in uzakonili še četrti zbor parlamenta — zbor neposrednih konzumentov. Ta bi bil po prepričanju skupščinskih strokovnih služb več kot sklepčen, kajti ostali zbori imajo s to malenkostjo vedno večje težave in se nikdar ne ve dovolj natančno, ali je bil kakšen sklep ali pomemben zakon prav sprejet ali ne. Ampak, o tem bo sodila zgodovina, ker na računstvo se ne gre zanesti, kar je dokazalo že seštevanje kvoruma ob sprejemanju zakona o RTV. Prav ta dogodek je zminiral dosedanje stoletne trditve matematikov, da je ta veda eksaktna... Pobuda o legalizaciji tajnega prehoda je odpadla in poslanci bodo iz cekaja še naprej hodili v parlament naokrog, oziroma okrog riti v žep, kot trdi pregovor. Skupščinske strokovne službe, ki pobude niso sprejele, tega niso posebej ob- razložile, verjetno pa imajo za to globoke razloge. Baje je Šubičeva z okolico še iz prejšnjega režima kot švicarski sir. Kar kaže, ima vsaka slovenska vas svoje zaprto območje. Pa čeprav pod zemljo. Ko smo že pri pomembnih parlamentarnih malenkostih, velja omeniti tudi vse številnejše pritožbe poslancev, ki niso več zadovoljni s ponudbo v bifeju. Pravijo, da imajo na vrh glave golažev in vampov, akcija treh poslancev, ki so terjali laško pivo (namesto unionskega) je tudi propadla, prav tako je bila odbita zahteva, da naj se cesta nasproti parlamenta označi s prehodom za pešce, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev. Nekaterim poslancem namreč ne ustreza, da je zebra samo dvajset metrov niže, saj jim ta obhod po nepotrebnem jemlje moči, ki jih potrebujejo za špetire v skupščini. Zato zdaj še vedno neprevidno tekajo čez cesto tam kjer ne bi smeli, policaji, ki varujejo našo suverenost, pa odločno gledajo proč. Pa tudi, če ne bi, poslancev zaradi imunitete ne bi mogli kaznovati. Ce so si poslanci kar zadeva bife zelo enotni, da ni najbolj ustrezen in so zdaj med zasedanji začeli hoditi k Figovcu in v Šestico (kamor jih predsedujoči ne morejo klicati), pa so glede tehnike v parlamentu mnenja deljena. Enim namreč ustreza, da glasovalne naprave ob zelo pomembnih glasovanjih ne delujejo (za kar so baje krive podgane in prepereli kabli), drugim pa ne. Zato ob glasovanju za plebiscitni zakon ni bil nihče proti, ker so glasovanje izvedli ročno, dva vzdržana pa se baje še danes sramujeta. Za kazen bi lahko dobila vizume za vstop v novo slovensko državo, ki smo jo pravkar ustoličili, ali pa bi ju razglasili za tujce. Mimogrede, nekdo je izračunal, da dobi Slovenija vsak mesec en novi časopis — v decembru kar dva — Delo je izdalo Romarja, ljudska stranka (bivša kmečka zveza) pa Slovenske brazde. Prvi časopis je namenjen vsem, drugi pa le »vernikom«. Ta drugi vsaj po fotografijah sodeč neguje žlahtno tradicijo boljševizma — v njem namreč najdemo samo »družinske fotografije« liderjev stranke. Kar lahko govori o dvojem: da se radi slikajo, ali pa da novo uredništvo nekomu nekam leze ... Zasedanje zborov občinskega parlamenta Za eno javno podjetje, o »vsebini« pa kasneje Prejšnji petek so delegati občinskega parlamenta sedli še zadnjič v tem letu v delegatske klopi. Pa zato seja ni bila nič drugačna kot marsikatera prejšnja. Namreč, občutek imamo, da je postalo pravilo, zaplesti zadeve kolikor se le dajo, že stalna praksa. Pri tem imamo tokrat v mislih predlog odloka o ostanovitvi javnega komunalnega podjetja Velenje. Mnogi so vročo razpravo o tem vprašanju napovedovali že veliko prej. Že pred časom so delegati občinske skupščine namreč dobili v roke osnutek odloka o novi organiziranosti Via področju stano-vanjsko-komunalnega gospodarstva, ki je predvideval ustanovitev dveh javnih podjetij — komunalne energetike in komunalnega podjetja in so zato pričakovali, da bodo na petkovem zasedanju obravnavali predlog o ustanovitvi dveh javnih podjetij. Sedanji izvršni svet pod vodstvom Franja Bartolaca pa jim je ponudil v obravnavo predlog o ustanovitvi enega javnega podjetja na področju komunalnega gospodarstva. Iz njega je izločil le sedanjo temeljno organizacijo Vekos Stanovanjska oskrba. Ta se bo morala (če bo tak predlog sprejet) prvič po dolgih letih soočiti s povsem tržnimi pogoji. Kljub temu na zasedanju ni bilo sporno ali eno ali dve javni podjetji, saj je večina razpravljalcev podprla predlog izvršnega sveta o enem javnem podjetju. Razprava o tem vprašanju pa se je razvle-kla na več kot dve uri zaradi vsebine odloka samega. Zakaj je šlo? S sprejemom pred- Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko številko 856-273. laganega dnevnega reda so se namreč delegati občinskega parlamenta odločili, da bodo obravnavali predlog odloka, kasneje pa v razpravi povedali toliko tehtnih pripomb na posamezne njegove člene, da bi bilo treba dopolnitve sprejemati z amandmaji- Predsedstvu skupščine ni preostalo drugega kot da je dalo ponovno na glasovanje ali bodo delegati odločali o predlogu ali ga spremenili v osnutek. Odločili so se za slednje. In kakšne bodo posledice takšne njihove odločitve? Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Franja Bartolaca se lahko odražajo v cenovni politiki, ki jo bo ob tem težko zastaviti. Sicer pa je velenjski izvršni svet oziroma sekretariat za javne gospodarske zadeve, ki je oblikoval predlog bodoče organiziranosti delovne orga- nizacije Vekos, želel z odlokom najprej odpraviti že močno načete medsebojne odnose, še bolj kot to pa seveda doseči večjo racionalnost poslovanja in to s smotrnejšo uporabo denarja, z oživitvijo tistih skupnih nalog, za katere se že danes ve, da bi se ob dveh javnih podjetjih podvajale in pa uspešnejši nadzor nad stroški. V končni fazi pa priti do take ekonomske cene, ki tudi za uporabnika ne bi smela biti več sporna. Brez pripomb so v nadaljevanju zasedanja delegati sprejeli še predloga odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi naselij na območju občine Velenje, ter o začasnem financiranju javne porabe. T. P. Voščilo Občinskega sveta ZSSS Velenje članom, delavcem Svobodnih sindikatov, za novo leto 1991 V vsakem od nas je pričakovanje, ki ga imenujemo upanje. Iz starega v novo iskreno želimo, da se vam uresničijo pričakovanja, da bi vam bilo naklonjeno zdravje, ter s srečo in razumevanjem napolnjeni dnevi. ■■■■■■■■■■■■■MHHHHHHHI • ■ , Kadar je prihodnost^ napovedane, odpustimo tudi| prerokom. Ludwig Erhard ■■■■■■■■■■ Odprli prenovljene lekarniške prostore Pred dnevi smo dobili Velenjčani novo, sodobno lekarno, ki se razprostira na petsto kvadratnih metrih površin. Dvesto kvadratnih metrov so dobili s prizidavo, preostale prostore pa so adaptirali. To je bilo resnično že nujno, saj je delovala lekarna vse od leta 1960 v istih prostorih, na isti površini, pa čeprav se je od takrat število uporabnikov podvojilo. »Investicija v dozidavo in razširitev velenjskega zdravstvenega doma in lekarne, je bila načrtovana že v prejšnjih dveh srednjeročnih obdobjih in tudi prioritetno opredeljena, vendar je denarja kar naprej zmanjkovalo in načrti so ostajali neuresničeni,« pravi direktor Zdravstvenega centra Kristian Hrastel. V letu 1987 so vendarle začeli z gradnjo in naslednje leto tudi sklenili tretjo fazo gradnje. Prvi objekt, ki so ga dogradili in tudi predali namenu je nova oziroma prenovljena lekarna. Gradbena dela je izvajal Vegrad, Zavod za urbanizem je izdelal načrt in vodil nadzor, neposredno pa je dela nadzoroval in vodil poslovodni odbor Zdravstvenega centra, seveda v sodelovanju z direktorico Lekarne Jožico Bulajič. »Največ zapletov je bilo z zagotavljanjem denarja,« pravi direktor Kristian Hrastel. »Zbirali smo ga iz treh virov in sicer s ceno zdravstvenih storitev, posebno prispevno stopnjo, ki smo jo uvedli v občini za naložbi v zdravstvu in šolstvu. Precej denarja je v ta namen izdvojila tudi republiška zdravstvena skupnost, ki je velenjske naložbe v zdravstvu opredeljevala kot prioritetne.« Uporabniki smo seveda najbolj veseli prostorov, ki so namenjeni nam. Lepi so, sodobni, v njih je tudi vitrina, v kateri prikazujejo nova zdra- vila in zdravstveno osveščajo prebivalstvo. Pridobitev je tudi predprostor, v katerem občan počaka, kadar pride v lekarno v času dežurstva. Doslej je bilo treba čakati na prostem. Ob tem še praktični nasvet: občani morajo, kadar pridejo po zdravila v času dežurstva, ki je neprekinjeno, pozvoniti, nato pa lahko vstopijo in počakajo. Lekarna je odprta vsak delovnik od 7. do 20. ure, ob sobotah pa do 14. ure, sicer pa neprekinjeno dežurna. Kako pa ocenjuje novo pridobitev direktorica lekarne Jožica Bulajič. »Pridobili smo vse funkcionalne prostore, ki jih za lekarne zahtevajo predpisi. Razširili smo ofi-cino, to je prostor za izdajo zdravil z magistralno recepturo. Razširili in posodobili smo galenski laboratorij za proizvodnjo lastnih izdelkov (galenskih pripravkov) ter pridobili potrebne prostore za nujno zalogo zdravil, ki jih moramo imeti razporejena ločeno po vrstah. Omeniti velja tudi prostor namenjen občanom, ki se želijo na samem pogovoriti s farmacevtom.« Lekarna je res lepa pridobitev za vse uporabnike zdravstvenih storitev na velenjskem območju. Zdravstveni center ni pripravil kakšne posebne otvoritve, saj meni, da je že samo odprtje sodobnih lekarniških prostorov dovolj lep dogodek in njihov prispevek ali pa kar darilo občanom ob novem letu. MIRA ZAKOŠEK Stečajni postopek za Gorenje EKO Bo Procesna oprema trši oreh kot EKO . Andrej Glušič, stečajni grame oživeti v manjšem upravitelj Gorenja EKO obsegu. Eden od pogojev, odhaja s prvim januarskim da program dobijo pa je, da dnem v Gorenje Procesno na prosta delovna mesta za- opremo, kjer je položaj pre- poslijo delavce EKA, ker cej težaven in zapleten. želijo na ta način zaposliti Mar to imenovanje pomeni, vsaj del doslej nezaposlenih da je stečajni postopek za blvšlh delavcev. Nekaj jih v EKO že skoraj končan, ali teh flrmah že dela-pa pomeni to, da bodo An- Devet mesecev je že od dreju Glušiču izkušnje, ki tega, kar je v tej firmi ste-jih je nabiral prav v EKO, čajni upravitelj. Postopek veliko koristile v Procesni po besedah upravitelja An-opremi? Pa še: kdo prihaja dreja Glušiča poteka skladna Glušičevo mesto v Gore- no s programom, čeprav se nju EKO? To zadnje je po- Je mal° >zavlekel<, kar pa je vsem enostavno pojasnil normalno, glede na težave sam stečajni upravitelj, ko na trSu »Izguba je že ugoto-je rekel, da ime še. ni dogo- y'jena oziroma ugotovljeno vorjeno, da pa namerava ie že, koliko je EKO se dol-sam stečajni postopek v žan svojim upnikom. Gre za EKO pripeljati do konca. okoli 46 mil'jonov dinarjev, »Človek, ki me bo zamenjal, skupaj z obrestmi 55 milijo-bo vodil te druge aktivnosti, nov- v tem času Je P™izvod-ki so potrebne, predvsem sti- nJa potekala nemoteno in ke z zunanjimi partnerji. Poslovanje v teh mesecih ne spremljal bodel proizvodnje. 8fe v rdeče številke. Del od-Jaz pa nameravam do konca P,sane robe smo Prodal'< stečajnega postopka še Prav tako del osnovnih sred-vztrajati, to je tudi moja ob- stev' ki so bila v odPisu' ni" veza do sodišča. Torej vztra- smo Pa Prodah n,cesar< kar jam tu kot stečajni upravi- jenujno v okviru programov. telj, dokler se postopek ne Menlm' da bl EK,9 lah!<0 s zaključi « tem Programom, ki ga ima, V Gorenje EKO v stečaju l^ut{0 Pokril » d.veh lelih.z je trenutno zaposlenih 227 40 o^totnim odpisom. To je delavcev, program, ki je za ^a možnost, za katero se j. ■ • osebno zavzemam, druga pa to podjetje nareien, pa nai . . . . „ .... ne bi bistveno posegel v je p"k,rlt^ ,z8u1beIv treh let,h spremembe. Če pride do s odplačilom dolga,« prav, podpisa pogodbe z italijan- AndreJ Glus,c' skim partnerjem, ki je pri- O Procesni opremi An-pravljen sovlagati pri opre- drej Glušič, čeprav smo ga mi za nov program in ponu- spraševali, ni želel dajati še ja tudi tržišče, pa se bo lah- nobenih informacij, pove-ko zaposlilo še več ljudi, dal je le, da je položaj pre-»Gre res za velik posel,« cej težak, da se je problem pravi Glušič, »ki bi v EKO prezaposlenosti, ki je prisO-potegnil tudi ljudi, ki so v ten povsod, do nedavna re-njem že bili.« ševal s stečaji, zdaj pa se po V EKO so se najprej loti- drugačnih poteh in priznal, li čiščenja programov, zdaj da dovolj dela za vse, tudi v vso pozornost usmerjajo na Procesni ne bo. »Sicer pa,« kabelske splete in kovinsko je zaključil, ko je delavcem okovje za belo tehniko, ne- zaželel tudi vesele praznike, katere manjše programe so »človek mora imeti sebe naj-ponudili trgu, manjšim de- raje, vendar mora delati sku-lavnicam. Tako imajo pi- paj z drugimi, da bodo dobro smo o namerah z Instrojem živeli vsi, ne samo eden.« in ERO, kjer skušajo te pro- (mkp) Kaj reči drugega kot hvala za vso dobroto Strahotne posledice poplav v Zgornji Savinjski dolini več ali manj poznamo. Tokrat ni naš namen, da bi jih še enkrat naštevali, želeli smo slišati prednovoletno besedo tistih, ki so bili med najbolj prizadetimi, ki jim je podivjana narava uničila vse ali večino, kar so še imeli. Vseh seveda ni moč zajeti, še manj vseh njihovih besed hvaležnosti vsem dobrim ljudem in organizacijam, ki pomagajo reševati njihovo veliko stisko. Redkobesedni so, največ povedo njihove oči, česar pa se opisati ne da. Na Ljubnem smo se ustavili. MARJANU RAKUNU je pobesnela voda odnesla novo hišo, v katero se je prav tiste dni želel vseliti. Niti sledu ni več o njej, niti o opremi, ki jo je imel shranjeno v stari hiši, saj je odneslo tudi njeno polovico. Vse kar je lahko storil v tistih strašnih trenutkih, je bilo reševanje golega življenja, svojega Marjan Rakun in svoje družine. Priskočili so mu na pomoč velenjski rudarji in mu novo hišo že spravili pod streho, stavbno pohištvo je prispevala Lesna iz Slovenj Gradca, pomagali so tudi drugi. »Prvi trenutki so bili trenutki obupa in nemoči. Le strmel sem v ogromne valove, ki so pogoltnili vse kar sem imel. Pa so se seveda našli dobri ljudje, najhuje je mimo, najkasneje pomladi se bom vselil. Kaj naj rečem? Ni pravih besed. Le ena velika hvala rudarjem in vsem ostalim. Naj je še tako hudo, z dobroto soljudi se lahko premagajo tudi najhujše težave. Res — hvala in veliko več sreče v letu 1991.« *JANIJU TERBOVŠKU voda hiše sicer ni odnesla, jo pa je povsem spodkopala in poškodovala, zato so jo morali porušiti. Začasno streho nad glavo je seveda dobil takoj, med vsenu najbolj ogroženimi pa bo prvi tudi dobil ključe nove hiše, na lepem mestu blizu prejšnje, pa vendarle daleč od vode. »Ključe nove hiše bom dobil 24. decembra,« nam je povedal ob obisku, se pravi, da je danes že v novem domu. »Težko je reči kaj drugega, kot to, da sem srečen. Vsa hvala seveda novomeškemu Pionirju, ki je hišo zgradil v rekordnem času, pa Gorenju za opremo in vsem ostalim. Ne morem vseh našteti — vsem pa iskrena hvala in srečno 1991.« FRANCU ZAGOZNU s spodnjega dela Ljubnega je voda že večkrat napravila veliko škode, tokrat pa je bilo tako Franc Zagožen hudo, da so morali hišo podreti, saj sta jo zajeli tako Ljubnica kot Savinja in bivanje v njej ni bilo več možno. Veliko so mu pomagali sodelavci iz Gorenja in Gorenje samo, pa tudi drugih oblik pomoči je bil deležen. Nekaj težav je sicer imel z lokacijo, končno pa se je odločil, da bo novo hišo zgradil na istem mestu, seveda pa jo bo prilagodil možnim nevarnostim. Gradi sicer sam, vendar z veliko pomočjo številnih ljudi in organizacij, katerih solidarnost je vredna veliko več, kot beseda hvala. »Res je, gradim v lastni »režiji<, seveda pa brez tako velike pomoči ne bi šlo. Hvala Gorenju, hvala vsem ostalim.« PAVLI in FRANCU KLINARJU je Ljubnica porušila hišo, vse kar je bilo okrog nje, pa zbrisala z zemlje. Hujših težav s streho nad glavo nista imela, preselila sta se v rojstno hišo, vsa oprema in še kaj pa je seveda odšla z vodo. Na pomoč ji- Franc Klinar ma je priskočilo mariborsko gospodarstvo. Nova hiša je v gradnji, daleč stran od valov, ki jih ne bo pozabil, prihodnje leto pa se bo gotovo vselil. »Hudo je bilo in je še, dobrota pa meni in vsem drugim vliva veliko volje in moči. Glede na to, da je zima z mrazom in snegom tu, bodo dela pri gradnji nekoliko zastala, prihodnje leto pa se bomo veselili v novi hiši, hiši dobrih ljudi. Hvala in srečno 1991.« Jani Terbovšek Tovarna usnja Šoštanj piiirPB —M ■MM Gorenje-Glin Nazarje M«»«»«! Še vedno na črnem seznamu v leto ^91 z voljo in hotenjem Naj si je bila pred mesecem in pol novica o popolno ekološki sanaciji šoštanjske tovarne usnja do konca tega leta še tako razveseljujoča, z obljubo ne bo nič. Zatajila je namreč »reklamacija« za se-dimentacijske bazene. Namreč investitor (TUŠ) ni hotel vzeti na svoja ramena stroškov, ki bodo s popravilom bazenov nastali, po mnenju odgovornih v kolektivu gre za nekakovostno opravljeno delo, izvajalcev del pa krivi za nastalo napako Tuš. Namesto tožbe na sodišču so našli salamonsko rešitev — investitor, podpisnik pogodbe in izvajalec del so si razdelili stroške popravila na tri dele. In tako sedaj vso pozornost namenjajo iskanju metod uspešnega saniranja vo-dotesnosti omenjenih bazenov. »Dokaj realen,« poudarjajo v šoštanjski tovarni usnja, je rok konec aprila 1991. Takrat bodo zagotovo »pognali« čistilno napravo, ki bo odpadne vode očistila mehanskih in kemijskih delcev, za biološke pa bo »poskrbela« centralna čistilna naprava Šaleške doline. Zaenkrat se bomo morali torej občani »zadovoljiti« samo s povsem končanim toplovodnim delom ekološke sanacije kolektiva. Konec prejšnjega meseca so namreč povsem zaprli še kurišča svojih peči. Približno 9 milijonov dolarjev lastnih sredstev so odšteli za čistejši zrak in nakup potrebne opreme za čistilno napravo. Dodatni stroški pa jih bodo veljali vsaj še mili- jon 500 tisoč dinarjev (po ponudbah sodeč). Najbrž pa ob tem ne bo odveč, če zapišemo še to, da so ob ekološki sanaciji v Tuši precej skrbi namenili tudi posodobitvi proizvodnje. V preteklih letih se je šo-štanjska tovarna usnja našla na seznamu tistih, ki se ne brigajo dosti za svoj kraj, zaradi gostega črnega dima in onesnažene reke Pake. Kljub trudu bo na omenjenem seznamu — kot vse kaže — ostala še nekaj časa. Tokrat zaradi idejnega projekta o bodoči ureditvi Šoštanja. »Bilo bi vse lepo in prav,« poudarja direktor kolektiva Ratko Stevančevič,« če bi nas kot enega od udeležencev projekta kdo kaj vprašal. Res smo dali soglasje k predloženi ureditvi področja ob Primorski cesti v Šoštanju, toda ob tem zapisali tudi nekaj pripomb. Teh pa ob izdelavi dokumenta niso upoštevali ne na skladu stavbnih zemljišč, ne projektanti.« Jedro spora je predlog idejnega projekta drobnega gospodarstva. Gre za površino okrog 2000 kvadratnih metrov, kjer stojijo Tuševi še vedno uporabni funkcionalni objekti — energetski obrat, ključavničarska, elektro delavnica, varilnica, laboratorij, obrat šivanja zaščite, tiskanja usnja, kovačnica, garaže, mostna tehtnica. Vse te bi bilo treba porušiti in postaviti na novo. Kdo bo to storil, kdo bo kril stroške nadomestne izgradnje pa omenjeni idejni projekt menda ne zajema. »V položaju, kakršnem smo, nismo sposobni, niti pripravljeni finančno to breme uresničiti. V zadnjih treh letih smo za življensko raven občanov prispevali največ v dolini. Smo za urejen videz kraja, njegov razvoj, pripravljeni smo odstopiti zemljišče, toda vedeti moramo pod kakšnimi pogoji. Krivde za zavlačevanje pričetka obnove šoštanja nam torej ne more nihče pripisati.« Kako se bo stvar razpletla je težko napovedati. Glede na odločenost kolektiva kar težko drugače kot ob govorjenju skupnega jezika z vsemi, ki sodelujejo pri tem. Prerpičani smo, da obstaja kup rešitev, idej, sprejemljivih za obe strani. IZVOZILI ZA OKROG 12 MILIONOV DOLARJEV (tp) — v šoštanjski tovarni usnja so v tem letu že izvozili za okrog 12 milijonov dolarjev blaga, kar je za 10 odstotkov več v primerjavi s preteklim letom. Na italijanski, ameriški, kanadski, angleški in nemški trg izvažajo predvsem velur za oblačilne namene, podloge za čevljarsko industrijo, v celoti pa tudi konfekcijske izdelke. Te izdela okrog 50 zaposlenih v obratu od 25 do 30 tisoč kosov. Center srednjih šol Ustanovili klub staršev Na Centru srednjih šol v Velenju želijo poglobiti sodelovanje z okoljem, še zlasti pa s starši svojih učencev, nekdanjimi učenci, politiki in gospodarstveniki... Pritegniti jih želijo k razreševanju najbistvenejših vprašanj. Prav zato so jih pred dnevi povabili medse, jim predstavili svoj Center ter izobraževanje v njem. Izjemno velik je ta kolektiv, ki ga sestavlja skoraj 2200 učencev in 129 učiteljev. Veliko težav imajo, njihova razreševanje pa jim je največkrat prepuščeno. Še zlasti jih pesti prostorska stiska in so zato prisiljeni izvajati izobraževanje v dveh izmenah, pri čemer onemogo-čajo^mnogim učencem, da bi se vključevali v različne aktivnosti. Skušajo biti sicer selektivni, učence razvrstiti v izmene po določenih kriteri- jih, a vedno to ni mogoče. Tudi z opremo nikakor niso in ne morejo biti zadovoljni, saj se zavedajo, da tabla in kreda že dolgo ne zadoščata potrebam sodobnega izobraževanja. Nanizali pa bi lahko še marsikaj, s čimer se bo ubadal v prihodnje klub staršev, ki so ga ustanovili. Vodi ga Marjan Matijevič. Dogovorili so se že, da se bodo na začetku pogosteje sestajali, saj je treba marsikaj postoriti. Na prvem prihodnjem se- stanku, ki naj bi bil še pred zimskimi počitnicami pa bodo razgrnili problematiko iz-venšolskih dejavnosti, ki so po mnenju večine mnogo preslabo razvite na Centru srednjih šol. Pa še to? Klub staršev je zaenkrat maloštevilen, saj je bila udeležba na prem srečanju skromna. A zbrani so bili očitno ljudje, ki so pripravljeni delati, ki so tudi polni idej in to je dovolj veliko jamstvo, da bo klub zares zaživel. Še vedno pa je seveda za članstvo odprt — vabljeni ste vsi. Pokličite Marjeto Primožič na Center srednjih šol, kjer boste dobili vse informacije. MIRA ZAKOŠEK Računalnik, ki nima sebi enakega Računalnik je sestavni del poslovanja že v marsikaterem lokalu. Takšnega, s katerim se ponaša Pizzerija Cigler v Šoštanju, pa menda nima nihče v Jugoslaviji. Dela povsem sam vse, kar si lastnik lokala lahko poželi: beleži porabo blaga, tudi v kuhinji, avtomatsko odpisuje zaloge in jih hkrati naročuje, da ne omenjamo tega, da je lastniku na vpogled v kateremkoli trenutku tudi finančno stanje. Čeprav je bil njegov nakup spomladi letos dolgoročna naložba, po besedah lastnika lokala Pizzerie Cigler v Šoštanju Marjana Vrtančnika že daje prve rezultate, saj med številnimi n jegovimi pred- nostmi treba omeniti še vodenje knjigo poslovanja. Načrtov za kar najekonomi-čnejšo porabo računalnika ima sogovornik veliko. Njegove sposobnosti, zmožnosti namreč omogočajo še nadgradnjo obstoječih programov. Edini Računalnik v Jugoslaviji, ki »dela« vse, kar je potrebnega v poslu, sam OBRESTI ŽE 5. JANUARJA Ljubljanska banka bo pripisala obresti na vse hranilne vloge s prvim ja-nuarjèm, varčevalci pa jih bodo lahko dvignili po 5. januarju. Lastniki tekočih računov bodo o pripisu obresti obveščeni z izpiskom, ki ga bodo prejeli po 10. januarja. (mz) Leto se je izteklo in prišel je čas obračuna. To velja seveda tudi za nazarsko lesno industrijo, ki se sooča s hudimi težavami, od njenega nadaljnjega obstoja pa je v veliki meri odvisna usoda vse Zgornje Savinjske doline. Vsaj v zadnjem času se razmere zaostrujejo. Lesne surovine ni in večina delavcev doma čaka na delo, se pravi na prvi delovni dan v prihodnjem letu. Težave so zares velike, vendar so na Glinu prepričani, da jih bodo premostili. Leto je bilo res razgibano, na vseh področjih in v vseh razsežnostih. Veliko je bilo sprememb v širšem prostoru, celotna družba se prilagaja novim in povsem drugačnim razmeram, tudi in predvsem na gospodarskem področju, vse skupaj pa je prispevalo svoj delež k slabemu poslovanju nazarske lesne industrije. Vzrokov je veliko, notranjih in zunanjih, večinoma so poznani in jih ne kaže naštevati. Vsekakor so v Nazarjah v drugi polovici leta izdelali program sanacije ekonomskega položaja, ki je predvsem natančno opredelil poslovanje v zadnjih štirih mesecih. Kljub vsem problemom (oskrba s surovino, likvidnostne težave, ogromna škoda ob poplavah), bo ta program uresničen. To seveda ne pomeni, da poslovnega leta ne bodo sklenili z izgubo, ki pa ne bo tako velika, da bi onemogočila nadaljnja prizadevanja za notranjo sanacijo podjetja in njegov obstoj. Na Glinu se jasno zavedajo, da so premalo naredili, prodali in izvozili, vedo, da je hitrost sprememb prepočasna, da so plače prenizke, da primanjkuje surovine, toda preživeli so in bodo. Po besedah direktorja Janeza Živka vidijo izhod iz težav in perspektivo. Imajo namreč program in trg, oboje pa kljub vsem težavam daje optimizem. Notranja sanacija sloni predvsem na povečevanju ekonomske učinkovitosti, kar med drugim pomeni večje obvladovanje stroškov, boljšo organizacijo in metode dela, smotrno zaposlenost in podobno. Pri slednjem ugotavljajo, kot vsi drugi seveda, daje v nekaterih delih podjetja prisotna prezaposlenost. Del te kočljive naloge so že opravili, saj so zmanjšali število zaposlenih za deset odstotkov in bodo z zmanjševanjem še nadaljevali. Trenutno je zaposlenih (sredi meseca) 1.193 delavcev, konec le- ta jih bo okrog 1.060, končna številka pa naj bi bila okrog 1.000. £)snovna naloga seveda je, aa dosežejo pravo razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci. Že v naslednjem letu naj bi bilo režijskih delavcev okrog 33 odstotkov, kar seveda ni politična »šablona«, gre predvsem za to, da bi bilo število zaposlenih soodvisno s količino prodaje in se čim bolj približalo zahodnim kriterijem uspešnega poslovanja. Upajo, da bodo to nalogo opravili čim manj boleče, predvsem pa, da bodo obenem povečali obseg proizvodnje in prodaje. Ogromne težave imajo z oskrbo, k čemur so največ voj podjetja. Ostaja seveda CE, ki pa pomeni, da bo nadaljnji razvoj lesne industrije v Nazarjah dolgoročno vprašljiv, saj vendarle ne more biti odvisna zgolj od surovine, ki jo kupuje na drugih področjih in uvaža. To je povsem jasno, dejstvo pa je tudi, da delo po novem letu bo, saj je veliko kubikov lesa že na poti proti Nazarjum, pa tudi odkup doma v dolini je kljub vsemu še kar zadovoljiv. Naslednje leto bo torej v znaku bitke za dokončno ozdravljenje, kar pomeni tudi dokončno preobrazbo Glina glede lastninjenja, saj je danes prevelik in preveč okoren. Verjetno bo iz njega nastalo več podjetij, kar je pravzaprav predpogoj za pogodbe s tujimi partnerji. Z njimi so v Nazarjah zadovoljni, prav tako pa se tuji partnerji zanimajo za še bolj čvrste povezave. Pogoja za to pa sta seveda vsaj dva. Najprej pripomogle neurejene razmere pri gospodarjenju z gozdovi in s trgovino z lesom. Povsem nesmiselno namreč je, da je hlodovina, ki jo kupujejo v Nemčiji, s prevozom vred cenejša, kot je doma, povrh vsega pa domače trenutno-skorajda ni. Veliko je obetov, da se bodo stvari po novem letu popravila (odprava moratorija, nespremenjen zakon o gozdovih, višje cene za oddan les in podobno), kar je dovolj tehtno zagotovilo za nadaljnji obstoj in raz- se mora umiriti politična situacija pri nas, obenem pa mora Glin speljati notranjo preobrazbo do konca in ponuditi konkretne programe. »Vsekakor bo leto 1991 zelo težko. Gotovo bodo nastale rane na podjetju in na ljudeh, vendar brez tega v današnjem času ne gre. Takšna žrtev je (žal) potrebna za preživetje. Preživeli pa bomo,« je posebej poudaril direktor Gorenja Glin Nazarje Janez Živko. ÜP) Kmetijstvo Šoštanj Zadruga trka na vrata Zakon o zadružništvu je že ob razmišljanju, kaj novega bo prinesel, povzročil med kmetijci Šaleške doline precej polemike. Razlog je preprost. Temeljna organizacija kooperantov Šoštanj je namreč v slovenskem kmetijskem prostoru nekaj specifičnega — de! zemlje je v rokah kmetov kooperantov, del pa je družbena lastnina. Predlog zakona o zadružništvu, ki je v javni obravnavi, rešitve v takem primeru ne prinaša. Kljub vsemu pa bo gotovo postavil temelje te gospodarske dejavnosti v občini na povsem drugačnih osnovah. Z uveljavitvijo omenjenega zakona — po predvidevanjih naj bi bilo to februarja prihodnje leto — bomo v Šaleški dolini bogatejši za novo zadrugo, za zadrugo v pravem pomenu besede. Kar je o njej znanega v tem trenutku, je njen sedež (Šoštanj) in stališče kmetov, ki so se v vseh dosedanjih razpravah zavzemali za organiziranost tako zasebnega kot družbenega sektorja v tej novi zadrugi. Upravljalske pravice in dolžnosti naj bi določili znotraj nje. Kakšna bo njena naloga najbrž ni treba posebej poudarjati — razvoj kmetijstva na osnovi tržnih odnosov oziroma poleg proizvodnje tudi oskrba in prodaja tovrstnih proizvodov. Pozitivnih in negativnih strani bodoče organiziranosti krrje1,ij$tva prj naS je zaenkrat še težko napovedati. Kajti precej je namreč odvisno od tega, ali bo imela pri vsej stvari glavno besedo država. Namreč, če bo ta načrtovan razvoj zadružništva podprla, potem bodo zadruge gotovo deležne določenih ugodnosti (oprostitev plačila nekaterih dajatev). V nasprotnem primeru pa bo sodobno in razvito kmetijstvo (ne samo zadružništvo) na pragu Evrope 92 živelo le v besedah. Članstvo? Posebnih omejitev okrog tega ni. Člani zadruge bodo lahko vsi kmetje, ki bodo plačali ustanovitveni delež. 70Ó0 din naj bi ta veljal, plačati pa ga bo moč v dveh, treh obrokih, in sicer v obdobju od pol do enega leta. Pravilnik in statut, ki so ga kmetje občine Velenje že izdelali, med drugim predvideva, da ima lahko član tudi po več deležev, nikakor pa več kot pet. Vsi bodo ob morebitnem izstopu iz zadruge vračljivi. Kamen spotike bodoče organiziranosti kmetijstva v velenjski občini je bila vse od razmišljanje dalje dilema ali bo Kmetijstvo eden od sestavnih delov podjetja Era ali ne. Odločnost kmetov, da strehe nad kmetijsko zadrt^p ne bodo delili z nikomer in dejstvo, da se ob preimenovanju Ere v družbeno podjetje niso vključili, kaže na pot samostojnosti zadruge. Seveda pa se poslovnemu sodelovanju z bivšo streho ne nameravajo odreči kot tudi ne z vsemi, ki so tako ali drugače povezani' s to gospodarsko dejavnostjo v občini in izven nje. Navezave počasi že tečejo in prihodnje leto naj bi kmetje s svojimi pridelki oskrbovali že širši krog občanov ne samo z jabolki, mesom, ampak tudi z mlekom. Ob koncu naj mimogrede omenimo še nekaj. Zakon o zadružništvu bo dovoljeval tudi ustanavljanje zasebnih kmetijskih zadrug. Takšnega interesa pa menda v občini zaenkrat ni. Boži&io-iiovoletmi razmišljanja dekana Dekanije Šaleška dolini Jožeta Pri božiča -j »21 yj j en j b k imvkomlo io, Mjj dim^ imn]mö{< ,j j »j J Ä^'^v«'" ISHHHMI''- Minuli božični prazniki in pričakovanje novega leta so kot nalašč za razmišljanje o tem in onem, sploh tam, kjer so spremenjene razmere prinesle nekatere novosti. Z dekanom Dekanije Šaleška dolina Jožetom Pribožičem smo takole »razmišljali« o letu, ki so mu šteti dnevi in o prihodnjem. Ena od tistih, ki so doživeli v tem letu kar precej sprememb, je cerkev. Kakšni občutki so prevevali kristjane in seveda tudi vas duhovnike ob letošnjem praznovanju božiča? Jože Pribožič: »Prav gotovo se vsak kristjan danes veseli, da tudi pri nas po več kot skoraj 50 letih zopet obhajamo božič. Vse spremembe, ki smo jim priča, so same po sebi umevne, narekovalo jih je življenje. Bolj kot je družba pluralistična, bolj po- treben je dialog. To je bogastvo nekega naroda. Ob vsem tem se rad spomnim misli velikega teologa, da je učlove-čeni Bog Jezus Kristus božja beseda, ki jo je Bog spregovoril svetu in ne more biti nikoli preklicana. Tega ne more nobeden sistem, nobena oblast, pa če je še tako brutalna, zbrisati.« Se slovenska cerkev drugačnega praznovanja praznikov veseli ali...? Jože Pribožič: »Po eni strani se veseli, po drugi pa so to stvari, ki ji nalagajo neke nove dolžnosti oziroma ji narekujejo nova pota. Zaradi praznovanja božiča v drugačnih razmerah, predvsem bolj vidnih, se vera ne bo spremenila, tudi ne utrdila. To novo praznovanje prinaša v naš prostor nekaj zapadnja-škega, saj je veliko stvari narejenih za »biznis«. Bolj kot smo odprti, bolj ljudje različno doživljajo in gledajo na vse to. Razveseljivejše je za nas prosti dan, da bo lahko Božič res praznik družine, morda tudi zastopanost cerkvenih oblasti v javnosti. Pri nas so javno izražena mnenja najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov šele sedaj nekaj normalnega, v razvitem svetu je to stara praksa.« Pogosto pojavljanje predstavnikov cerkve nekateri označujejo z besedico klerika-lizem. Jože Pribožič: »Ta beseda je čisto politična in za današnje odnose oznaka ni primerna. Slovenska cerkev je prepovedala namreč delovanje duhovnikov v katerikoli stranki. Res pa je, da je cerkev živa skupnost in smo torej duhovniki, škofje del ljudstva, ki doživlja vse te spremembe. Kot ima vsak dr- žavljan v demokratični družbi povedati svoje mnenje, ga ima tudi kristjan, z njimi vred duhovniki in škofje. Pri vsem tem pa gre za eno in isto stvar: za dobrobit vsakega izmed nas. V pluralistični družbi mnenja nekoga vsem Bfc". Jože Pribožič: »Bolj kot je družba pluralistična, bolj je potreben dialog. To je bogastvo nekega naroda.« niso povšeč. So pa dokaz za to, da mislijo ljudje s svojo glavo. Če svoje mnenje pove tudi duhovnik, to še ni politični manifest, ampak vsaj po tem lahko sodimo, da se je v naši družbi res marsikaj spremenilo.« Smo na pragu novega leta in zato kaj pričakujete od prihodnjega? »Jože Pribožič: »Ko smo se lanski december ozirali v januar 1990 ter ugibali kaj in kako bo, si nismo mogli predstavljati tega, kar smo doživeli, pa če bi še tako živo gledali naprej. Da se lahko toliko stvari spremeni v 365 dneh, ne bi mogel nihče verjeti. Tako si tudi letos ne moremo zamisliti, kaj nam bo prineslo leto 1991. Bog daj, da bi prineslo mir in zvrhano mero sporazumevanja in zdravja.« Kaj pa za cerkev? Jože Pribožič: »Cerkev živi, ima nalogo oznanjati Evangelij in to prenašati vsem ljudem. Bodi prilično ali neprilično, razmere so včasih takšne, drugič drugačne, vedno pa je med scilo in karibzo. V 2000-letni zgodovini se je cerkev lahko naučila, da ni dobro imeti preveč stika z oblastjo, pa naj bo to takšna ali drugačna. V nevarnosti si, da prideš pod njeno okrilje oziroma obratno. Zato bo cerkev kot ustanova delovala naprej tako kot je doslej, seveda pripravljena tudi na tisto, kar se bo dogajalo okrog nje. Prilagoditev novim razmeram je nujna, seveda pa ne za ceno nekih verskih resnic. Te se ne morejo spremeniti. Tudi ene obleke človek ne more nositi celo leto. Tako je tudi s cerkvijo, pa če je to zapisano ali ne.« T. P. Predsedstvo občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Velenje (3) Podjetja hitro preoblikovati v delniške družbe ■ H Stališča o lastninjenju Vprašanje odprave družbene lastnine in določitev lastnikov je ključna zadeva, ki jo je zaradi gospodarske krize treba izvesti brez odlašanja. Mi, socialdemokrati, pa te naloge ne vidimo te kot enkratno dejanje, temveč želimo z njo sprožiti proces nastajanja takih družbenoekonomskih odnosov, v katerih bodo zaposleni na osnovi solastništva v podjetjih lahko soodločali in participirali na dobičku in tveganju. Smisel tega vidimo v tem, da se zaposleni v večji meri identificirajo s svojim podjetjem; da se v njih poleg kratkoročnega mezdnega interesa vzbudi tudi dolgoročni profitni interes; da spoznajo možnost in nujo, da na gospodarskem področju vsakdo sam več prispeva k izboljšanju svojega položaja, namesto, da se zgolj obrača na družbo in državo. Le tako se bomo kot družba izkopali iz katastrofalnega položaja z lastnimi močmi. Prav zato je SDSS že v avgustu letos sprejela načelno stališče, da morajo zaposleni dobiti prednostno pravico vlagati v podjetja, kjer delajo, da pa mora biti uporaba te pravice prepuščena prostovoljni odločitvi vsakega posameznika in nikakor ne sme postati splošno zavezujoč model. To načelo, ki ga želimo uveljaviti tudi v novi slovenski ustavi, naj postane tudi izhodišče operacije lastninjenja družbene lastnine. Osnutek zakona o privatizaciji, ki ga je ponudila slovenska vlada skupščini 18. 10. 90, v načelu sledi tem kriterijem, ne glede na svoje pomanjkljivosti, nekatere sporne podrobnosti in zapletenost. Zato ta osnutek podpiramo kot izhodišče za dodelavo in predvsem za poenostavitev. Le delno soglašamo z mnenji nekaterih v dosedanji razpravi, da je hkrati z zakonom o lastninjenju treba pripraviti in obravnavati tudi zakon o denacionalizaciji, ki naj reši vprašanje vrnitve neupravičeno odvzetega premoženja. Po našem lahko to velja le za tisti del premoženja, ki se nanaša na podjetja in podjetniški kapital, ne pa na ostale oblike premoženja (zemlja, gozdovi, nepremičnine), ki jih je treba reševati posebej. Strinjamo se, da je treba pospešeno pripraviti zakon o denacionalizaciji podjetij ali pa vgraditi določbe o - tem v zakon o lastninjenju. Ne sme pa to postati izgovor za odlašanje pri odpravi družbene lastnine. Dejansko vračanje odvzete lastnine bo namreč nujno potekalo dalj časa, saj mora biti vsak primer zase sodno rešen. Zato objektivno ne more priti v poštev takojšnje vračanje v naravi, temveč le vračanje v obliki kapitala, to pa je možno izvesti tudi postopoma. V obstoječem osnutku zakona o lastninjenju naj se model vključevanja zaposlenih bistveno poenostavi, tako da bo izvedbeno praktičen, predvsem pa vsakomur razumljiv. Zavzemamo se za naslednje načelne rešitve: — lastninjenja obstoječega premoženja ne kaže povezovati z dokapitalizacijo, še posebno ne v kakršni koli prisilni vezavi. — vrednost premoženja se mora pred olastninjenjem preveriti na trgu. — ne Icaže razlikovati internih in javnih delnic; zaposlenim je treba le omogočiti, da po želji vlagajo predvsem v podjetje, kjer delajo. — vse delnice, s katerimi se lastnini družbena lastnina, naj bodo prenosljive. Delnice, ki jih prejmejo zaposleni v domicil-nem podjetju, morajo biti upra-vljalske. * — nobene potrebe ni po popustih in kreditiranju nakupa delnic, ker oboje samo deformira realne odnose med ponudbo in povpraševanjem na trgu kapitala in onemogoča realno ocenitev podjetij. — zaposlenim naj se rajši omogoči do določene višine brezplačno participirati na že ustvarjeni akumulaciji (gospodarstva kot celote ali pa v lastnem podjetju, če to seveda ima akumulacijo). Brezplačno participacijo utemeljujemo z dvema razlogoma: prvič — dosedanja akumulacija je nastajala tudi s sodelovanjem zaposlenih, med drugim tudi s sistematičnim de-primiranjem cene dela; v deformiranih tržnih odnosih pa je skoraj nemogoče ugotoviti deleže oziroma posamezne prispevke, zato naj bo delež za nazaj enak: in drugič — participacija zaposlenih na akumulaciji za nazaj omogoča hkraten začetek bodočega procesa, v katerem bo zaposlenim možno sovlagati v podjetje in soupravljati na tej podlagi. Možna realizacija navedenih načelnih rešitev bi bila na primer takale: — vsa podjetja se v najkrajšem možnem roku pretvorijo v delniške družbe, vsako podjetje izda delnice v skupnem znesku, ki ustreza korigirani knjigovodski vrednosti premoženja (vrednost po zaključnem računu 1989, valorizirana s splošno stopnjo inflacije 1990. Delnice vseh podjetij imajo enako začetno nominalno vrednost 1.000 din. — vsak zaposlen (neglede na sektor lastništva) in vsak osebni upokojenec prejme nakaznico za brezplačni dvig navadnih delnic, v vrednosti 24 povprečnih neto plač iz leta 1989 (zaokroženo v tisoč din). Nakaznice izda agencija za lastninjenje, vnovčljive pa so za delnice katerega koli podjetja. — z izdajo brezplačnih nakaznic odpade potreba po popustih in kreditiranju nakupa delnic; interna in javna delnica sta izenačeni; s tem je tudi razrešen problem delnic za delavce nepro-fitnih organizacij in upokojencev. — vsako podjetje rezervira do konca decembra 1992 ustrezno število delnic za svoje zaposlene, ki ustreza količini nakaznic, pripadajočih zaposlenim v podjetju. Rezervirane delnice deponira pri agenciji. Ostale delnice gredo takoj na trg. Po 31. decembru 92 gredo na trg tudi preostale delnice, ki jih upravičenci niso dvignili. Po tem datumu nakaznice zapadejo. — vsa prodaja delnic, kot tudi vnovčevanje nakaznic teče prek agencije, ki jih prodaja v imenu in za račun izdajatelja. V ta namen organizira prodajna mesta po Sloveniji. Prodaja je akcijska, to je, delnice se prodajajo (ali zamenjujejo za nakaznice) po dnevni ceni, ki jo objavlja agencija. Agencija izvaja nadzor nad gibanjem trga. Zakon o lastninjenju naj določi kriterije za oblikovanje cen in morebitne ukrepe zopet špekulacijo. dokler podjetje ne vnovči vseh emitiranih delnic iz naslova lastninjenja, ne more izdajati novih delnic, niti sklepati pogodb o skupnih vlaganjih. Tako so podjetja motivirana, da se njihova vrednost ceni čim bolj realno, kajti v nasprotnem primeru svojih delnic ne bo moglo prodati, to pa bi lahko bil razlog za stečaj. Predlogi k osnutku nove slovenske ustave: 1. Preambula izpusti naj se sintagma »svetost življenja«. 2. Zakonodaja urejanje pravnih odnosov z ustavnim zakonom naj se omeji na res potrebne primere, sicer se naj pravni odnosi urejajo z zakonom. 3. Pravice, svoboščine in dolžnosti človeka in državljana: obseg omejitev pravic se mora omejiti na najnujnejše, s tem, da se omejitev v ustavi jasno določi. ekonomske in socialne pravice iz tretjega poglav ja ustave se morajo kategorizirati tako, da je že v ustavo vnesti, da ima lastnina tudi socialne funkcije. precizirati je treba določbe o soupravljanju tako, da bi ta oblika bila pravilo in ne dopustna opcija ali izjema. 4. Šolstvo — osnovno šolanje mora biti brezplačno in je treba nakazati obseg te pravice. 5. Zakonska zveza — ustava mora vsebovati določbo, da ustvarja izvenzakonska skupnost enake pravne posledice kot zakonska z.veza, če zakon drugače ne določa. 6. Načrtovanje družine - ženska mora imeti pravico, da sama in svobodno odloča o rojstvu svojega otroka. 7. Narodne manjšine — narodnim manjšinam je priznati popolno enakopravnost. 8. Lastnina tujcev na zemljiščih — tujcem ni mogoče priznati pravice do pridobitve lastnine na zemljiščih, pridobitev lastninske pravice na nepremičninah t.j. na zgradbah pa le v obsegu, kot je to potrebno za opravljanje dejavnosti ali za stanovanje. 9. Državna ureditev: osvoji se naj parlamentarni sistem ureditve s predsednikom republike, ki bi bil voljen na splošnih neposrednih volitvah. parlament je lahko dvodomen ali enodomen s senatom, s tem, da mora v parlamentu biti zagotovljena zastopanost strank, kar pomeni, da se ti poslanci volijo po proporcionalnem načinu volitev in pa zastopanost regij, ti poslanci bi se lahko volili po večinskem načelu. 10. Vojska in demilitarizacija v ustavi bi bilo primerno zapisati »Republika Slovenija lahko ima vojsko«. Ta zapis pušča odprto možnost demilitarizacije (morebitne) brez spremembe ustave. I I. Lokalna samouprava že v ustavi je razširiti ustavne določbe s preciznejšo razmejitvijo pristojnosti med lokalno samoupravo in državno upravo. 12. Dosledno je upoštevati v vseh določbah ustave, da bo načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno v celoti spoštovano. Predsedstvo Občinskega odbora SDSS Jože Stefanie stanovanjski krediti Pred dnevi so začeli na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje znova odobravati potrošniške kredite za nakup industrijskega blaga (vse od oblačil do avtomobila) na šestmesečno odplačilno dobo po 45,80 odstotni fiksni obrestni meri. Največ zanimanja je za kredite za nakup pohištva, bele tehnike, računainikov, telefonov ... Nekaj sredstev pa so uspeli nameniti tudi za kreditiranje stanovanjske gradnje. Te kredite odobravajo po veljavnih pravilnikih. (mz) j ERA — maloprodaja I Prilagajajo se ! tržnim zahtevam i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i ■ i i i Leto, ki se jzteka, za trgovce, še zlasti tiste v družbenem sektorju ni bilo rožnato. Že februarja so se znašli v težkem položaju. Roba, ki so jo imeli na policah je imela vkalkulirano inflacijo, ki nas je spremljala v prejšnjem obdobju. Le stežka so cene zniževali v dogovoru s proizvajalci, sami pa so krepko, kar za 15 in več odstotkov, znižali marže. Vse to je spremljal še padec kupne moči in pa vse večji odliv kupcev čez mejo. Konkurenca pa je vse večja tudi zaradi odpiranja večjega števila privatnih trgovin. »Konkurenca je vedno dobra,« pravi manager Erine-ga profitnega centra Maloprodaja Marjan Jerič, »saj dvigne kvaliteto. Nikakor pa ni sprejemljivo, da je imela doslej privatna trgovina v primerjavi z družbeno bistvene prednosti. Verjetno pa bodo pomanjkljivosti z novo zakonodajo odpravljene.« V Erini Maloprodaji se trudijo, da bi sledili zahtevam vse bolj zahtevnega trga in kupca. Preoblikujejo se v sodobno trgovinsko mrežo. Svoje trgovine posodabljajo. V tem letu je dobila novo podobo Zibka, ponosni pa so tudi na sicer majhno, a ekskluzivno trgovino Black in Decker. Odprli so še trgovino, v kateri prodajajo blago iz uvoza (kmalu bo dobila novo podobo), ob Standardu pa so pred nedavnim odprli še trgovino talnih oblog. Polletje so sklenili v Erini Maloprodaji z rdečimi številkami, si do devetmesečja nekoliko opomogli in dosegli »O«, nekoliko ugodnejši rezultat pa pričakujejo ob koncu leta. Veliko pozornosti namenjajo posodobitvi poslovanja, ki ga vse bol j računalniško podpirajo, sprejeli pa so tudi vrsto ukrepov racionalizacije poslovanja. Število zaposlenih so znižali in verjetno bodo kmalu prešli na deljen delovni čas. Med ukrepe racionalizacije sodi tudi čiščenje obstoječih programov in uvajanje novih. Perspektive usmerjajo na bolj frekventna mesta — kmalu lahko pričakujemo preureditev Erinih trgovin v centru mesta. V zadnjem, praznično obarvanem mesecu tega leta, je pripravila Erina Maloprodaja vrsto ugodnosti za svoje potrošnike. Vrstijo se ugodni nakupi, še posebej slovesno pa je v Preskrbovalnici na Cankarjevi cesti, ki je slavila 21. decembra tridesetletnico delovanja. Mira Zakošek T I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J ** EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET — mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter radio taxi EKONOMSKA ENOTA TURISTIČNA AGENCIJA — potovanja, izleti, strokovni sejmi. . . EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA — hotel Celeia, Celjska koča in bifeji na avtobusnih postajah Vsem potnikom in občanom želimo srečno, uspešno in uspehov polno novo leto 1991 in se priporočamo! Wuii^ gostinsko podjetja E3331 Nazarje uprava Nazarje 831-31! nudi v svojih obratih: - turist mozirje - savinja nazarje - dren rečica/savinji - planinka ljubno tel. št. 831-022 832-545 831-968 841-021 poslovna kosila oz. večerje, družinska kosila in večerje ter malice — po zelo ugodnih cenah in s posebnim popustom. Nudimo tudi možnost koriščenja prostorov za poslovne sestanke. POSEBNA PONUDBA V SLAŠČIČARNI Mozirje in Nazarje, kjer sprejemamo tudi naročila po vaših željah, tel. št. 831-387. SE PRIPOROČAMO IN ŽELIMO VESELE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO LETO 1991! K O M P A N SERVIS ELEKTRONIKA FINOMEHANIKA Stantetova 18, Velenje, telefon: 856-980 ZUNANJA IN NOTRANJA TRGOVINA TER STORITVE, d.o.o. Srebotnikova 1, Velenje, telefon: 854-061. Vsem delovnim ljudem in občanom, še posebej našim strankam voščimo srečno in poslovnih uspehov polno novo leto 1991! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIŠ LJUBLJANA N. SOL. 0. Gradbeno podjetje Celje p.o. Ulica XIV. divizije 10, 63000 Celje Tel.: 063/26-634 Telex: 33626 GRACEL ROK KAKOVOST STROKOVNOST Vsem delovnim ljudem, občanom in vsem našim poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 1991! BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE S FRIZERSKIMI SALOM V VELENJU: »Nada« Cankarjeva 1, »Narta« Foitova 4, »Maja« Kidričeva 4 IH1 V ŠOŠTANJU: »Eva« B. Mravljak 6 in »Vesna« B. Mravljak 14 . in obrati pralnic v Velenju, Kersnikova 2, v Šoštanju, Cankarjeva 18 Vsem, še posebej našim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1991 in se priporočamo za obisk! Anton Pečovnik VELENJE • GORENJSKA 15 • OBRATOVALNICA KOROŠKA 31a »TELEFON 063/854-461 KONSTRUIRANJE, PROIZVODNJA STROJEV, ORODIJ IN NAPRAV V novem letu 1991 želimo vsem delovnim ljudem, obča- ö> TIP d.o.o. trčenje in proizvodnja nom in poslovnim prijateljem veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! Velenje, Koroška 31 a, telefon: 063/856-856, fax: 38-063/854-461 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * ***************************** * * * * * * * * * Bodimo pogumni in ponosni * * na poti naše samostojnosti. * * SDSS . SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občinski odbor SDSS Velenje želi vsem svojim članom, občanom ter vodstvom političnih strank veliko uspeha, in sreče v NOVEM LETU 1991. DIMIMIKARSTVO PEČMK PETER PEČNIK KAVČE 15 63320 VELENJE ® 063/888-257 3 V novem \etu \99\ NUDIMO VAM NASLEDNJE USLUGE: - REDNA ČIŠČENJA: DIMNIKI - CENTRALNE PEČI -ŠTEDILNIKI - TRAJNO ŽAREČE PEČI - KAMINI - IN DRUGO - REDNI SERVISI KURILNO-DIMNOVODNIH NAPRAV: - MERITVE DIMNIH EMISIJ; - KONZERVIRANJE CENTRALNIH PEČI vat« ietti» vse «^eps* fr «j» vL» «l* «A» »A* >1* «A* »A» *A* »1* «i* ^ ^ *A» »A» »A* «X» «A* «A» «A* 4* *A* *A* <1* *A* »f» «j» «T* *T* *T* "T* »T* *T* T* *T* 1* T* T* *T* 1* *T* *T* "T* *T* *T* *T* "T* 1* *T* *T* "T* -------------xg-, S tem kuponom lahko v VEKOSOVIH cvetličarnah kupite lončnice 10 % Ceneje! Vsem našim y potrošnikom o. želimo T».^ & V* n/ » vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno leto 1991! Se priporočamo! Trgovsko podjetje DOLINA TRGOVSKO PODJETJE p.o. doslej ERX PRODAM ŠOŠTANJ Z novim letom spreminja svoje imé, znak in naslov upravnih prostorov firme. Ob novem letu želimo vsem našim kupcem in ostalim veliko uspehov v nadaljnjem delu, ter jih za bližajoče praznike še posebej vabimo k nakupu v bogato založene naše trgovine v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki in Gaberkah. 6rečno 1991 Silve&trujmo skupaj na Titovem trgu! AV STUDIO, VELENJE BITING, VELENJE ERA, VELENJE ELEKTRONKA, VELENJE APARATI VELENJE GOSTINSTVO PAKA. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK. VELENJE DEMOKRATSKA STRANKA VELENJE NAMA, VELENJE NAS CAS, RADIO VELENJE BREDA RLV JTUDK) SVOBODNI TUREltòtt VEKOS, VELENJSKA VEPLAS, ZELENI VIKTOR RAJH, DRUŽBENI REBERNDC, SINDKAH ZVEZA VELENJE TV VELENJE BAR, ŽIVKOVIC, VELENJE STANDARD, VELENJE SLOVENIJE, VELENJE VELENJE VELENJE VELENJE VEIENJE --- -'--- -!-|-TT7---' '"j,.;«:,.. Kil pöble jo rojen ____ Poleg kruha, ki je kraljeval na božični mizi, so pred vojno skoraj povsod dajali na mizo še različne druge stvari. Tako omenja Mlinšek za velenjsko okolico še pšenične otrobe, božjo martro, družinski rožni venec. To je ostalo na mizi do Sv. Treh kraljev, ko so kruh in otrobe razdelili med ljudi in živino. Na drugem mestu Mlinšek omenja še žehtar in pi-njo, ki so ju dodajali božični mi-/zi najbrž za dobro žetev. V isti namen so včasih postavljali na mizo tudi kravji zvonec. Mlinšek je zapisal tudi: »Na sveti večer bi morali biti celo noč na nogah, posebno gospodarji. Gospodar ne sme na ta večer iti leč, da mu pšenica ne poleže. Na ta večer se škropi in kadi z blagoslovljeno vodo in z lesom iz butar.« Vse te običaje so v 20. stoletju hitro opuščali, zlasti v Šoštanju in Velenju. Toda tudi na podeželju se danes le redki spominjajo, da bi v svoji mladosti, med obema vojnama, videli ali slišali za podobne običaje. To seveda pomeni, da omenjeni Mlinškovi zapisi, ki so bili datirani okrog leta 1930, segajo vsaj za eno generacijo v starejši čas, in predstavljajo običaje iz konca 19. stoletja. V Velenju in Šoštanju pa so se v tem stoletju uveljavljale meščan, ske šege postavljanja božične jelke — »krispana«, ki so ga npr. v Velenju na božnični večer okrasili pri vsaki hiši. Še vedno pa so v Velenju postavljali tudi jaslice pri večini trških hiš, čeprav so bile bolj skromne, kot v premožnih kmečkih domovih. Na podeželju se je nova meščanska navada postavljanja »krispana« uveljavljala bolj počasi. Med obema svetovnima vojnama so npr. v Šaleku pri marsikateri družini menili, da gre za »nemško navado«, ki v slovenskih domovih nima kaj iskati. Zato so namesto »nemškega krispana« na božič raje postatali »slovenske jaslice«. Podobne primere odpora proti »krispa-nu« smo zabeležili tudi v Skalah. Zelo daleč nazaj datira tudi okraševanje hiše z različnim zelenjem. Verjetno gre za običaj, ki smo ga prevzeli iz rimske kulturne tradicije in simbolizira začetek novega življenja. Običajno je šlo za pšenično zelenje, češnjevo vejico, ali kaj podobnega, ki so ga na sv. Barbaro vtaknili v vodo ali zemljo in s skrbnim zalivanjem in primerno toploto poskrbeli, da je »božično zelenje« vzklilo ali zacvetelo do božiča. Ta navada se je ohranila v kmečkih in trških domovih mnogo dlje in je marsikje običajna še danes. Razumljivo, saj je tovrstno okraševanje z zelenjem sredi zime, ohranilo svojo privlačnost tudi še potem, ko je izgubilo vsak stik z verovanjem v rojstvo ali začetek novega življenja. Ostali običaji, npr. postavljenje pinje, žehtarja ali otrobov na bo- žično mizo, pa je sčasoma izgubilo svoj racionalni smisel in je zato zlagoma izginilo. Fran Mlinšek nam je ohranil tudi nekaj zanimivih vraž, ki so povezane z božičem. Poglejmo si nekatere: »V Ljubnem je nekdo na sveti večer splezal v oreh (tak ne hodi v cerkev in se ne umiva). Ko se je že bližala polnočna ura, pa so začele proti njemu iti različne prikazni, po orehu so začele lezti kače, spodaj pa je stala najrazličnejša zverina in so kar žagali. da se mu je zdelo, da bo zdaj zdaj oreh padel po tleh. Od silnega straha je začel vpiti, bil je bodo požari, od tretje pa, kje bodo poroke (kje bodo ljudje bolj dobre volje).« Kaj se bo zgodilo v naslednjem letu pa so lahko izvedeli v okolici Velenja tudi takole: »Kdor hoče zvedeti, kaj bo v prihodnjem letu, mora na sveti večer od enajste do dvanajste med povzdigovanjem iti na levo roko okrog hiše in pri srednjem oknu noter pogledati, pa bo videl ali krsto, ali svate itd., kar pomeni smrt, poroko itd.« Sicer pa je treba povedati predvsem, da je bil božični večer najpomembnejši verski in dru- PRIPRAVIL: prof. Jože Hudales Potem si zadremal, je celo zaspal. Ino nisi nič slišal, da b ' tudi bi vstal. Jaz ti hočem povedat, kar ti še ne veš: Ena pošta je prišla celo dol sem z nebes. En angel j že kliče nas pa vre vse taj, Bog oče nas kliče, nas hoče 'met taj. Oh ti ljubimo j Tomaž, zdaj že rse vem, Sedaj pojdema hitro taj t Betlehem Sin božji je prišel, on bo za nas vmrl, On nas bo odrešit in nebo odprt. Za vol j naše pregrehe pojdmo mi taj, M'Bog je obljubil, da hoče k nam prit': Tako je prerokvat ta stari očak Jenu Izak, jeno Jakob, jeno stari možak. čisto preprast* (neumen, zbegan). Zlezli so k njemu in ga komaj potegnili dol, tako se je držal debla«. Podoben zapis je iz okolice Velenja in govori o zanimivem pojmu »odprtosti sveta«, ki nastopa le ob najbolj prelomnih časih v letu. Tedaj je bilo tudi preprostemu človeku mogoče pogledati »na drugo stran«, v onostranstvo in vzpostaviti stike z umrlimi, z duhovi, z nadnaravnim skratka. Takole pravi zapis: »Na sveti večer so nebesa odprta. Na ta večer se mora iti od enajste do dvanajste ure v tako drevo, na katerem je trojne vrste sadje cepljeno, pa se sliši, od ene strani, kako bodo umirali (kje bodo mrliči), od druge strani, kje žinski praznik. Z jaslicami so ljudje skušali podoživeti rojstvo boga in odrešenika. V prejšnjem stoletju so gotovo tudi v Šaleški dolini tu in tam uprizorili kako božično igro. Iz 19. stoletja je znana celo verzificirana obliko bredne pesmi, zapisane v Šaleški dolini, ki v dramatizirani obliki govori o božjem rojstvu. Pesem je objavil dr. Karel Štrekelj v tretjem zvezku Slovenskih narodnih pesmi leta 1907 in iz nje smo izbrali tudi naslov tega članka. Ti ljubi moj sosed, kaj se tebi kaj zdi? V mojem celem pohištvu kar živega ni! Štir hlapci, tri dekle in poba oba, Celo moja ta stara nihcoj mi je všla! Ti ljubi moj sosed, kje si snoči ti bil? Ti si rihtig od vinca en polič reč pil, Jaz bom od veselja že goce gor vzel, Oni bodo tam godìi, jaz bom pa pei Ti ljubi moj sosed, kaj meniš, kaj bo? Veselje sem slišal, in kaj še to bo? En pobič je rojen, on bo za nas vmrl. On nas bo odrešit in nebo odprt. Hitro le pojmo, da noč ne mine prej, Pota ne vemo, naj pa Jožef sveti naprej. Da hitro pojdemo taj, tobaka Jožu daj! Da se on zdrami, na! pojdi hitro pred nami. Sosed, kaj vidiš, kaj more nek ' biti, Da se tam v ti staici se je začelo svetiti? Gvišno tam to dete bo, ker nam je povedano. Ja, ja, prav imaš, o ljubi moj Miktauš! Čakaj pri vratih, tiho pogledamo: Glej ga r jaslih med oslom in rotekom! Oh ti dete carfano, kako svetlo, Lepo te prosmo, po smrti nam daj nebo! Za praznovanje božiča pa je značilno še posebno praznično vzdušje, ki je v večini tistih, ki so ga doživljali ostalo v spominu še v poznih letih. Otrokom je marsikje v dolini (npr. v Ravnah) ostalo v spominu, da je bil Božič edini dan v letu, ko so tudi oni dobli celo klobaso. Na mizi skoraj nikjer na ta dan ni manjkala potica, pot v farno cerkev k pol-nočnicam pa je tudi predstavljala posebno doživetje. Posebno lepe polnočnice so v času pred vojno pripravljali v dekanijski cerkvi v Skalah. Cerkev je bila tedaj osvetljena, v cerkvenem zvoniku pa so po polnočnicah igrali božične pesmi na rog, tako da se je igranje slišalo vse do velenjskega trga. Na božič pa so ponekod obdarili tudi otroke in posle. V velenjskih trških družinah je bila obdarovana na božič vsa »družina«. Hlapci, dekle ali vajenci so dobili skromne darove, rokavice, kape ali kaj podobnega. Tudi v plemiški družini na Turnu so vsi posli vsako leto ob božiču dobili blago za obleko. Tam je za božič cela »družina« dobila potico, obedovali pa so tedaj skupaj s plemiško družino. Na sveti večer in na sam božič ljudje niso hodili na obiske in so ostajali doma, na obiske so smeli šele na Štefano- Čuj, čuj ti moj sosed, zastopi me prav, Pojte, ljubi pavri, je angelj nam djat: Tam zunaj za mestom ena štala stoji. Eno malo pokrita, zaptankana ni. Tam bodete našli kaj čudnega ri; Med oslom in volom en pobič leži, !\otri v 'njih jaslih zraven oče stoji, Eno malo pokrita, zaptankana ni. Tukaj, ljubi sosed, sin božji je to. On bode premagal, kar krivega bo, To je 'ni lepi špas. Da b' piska I, da b' žvižgal, da b'jokal na glas! Če ta je ta pravi, katir ima prit Hudiča premagat in pekel zaprit, On ga bo navil, on ga bo napet. Hudiča premagat, da zlod ga bo rzel! Zdaj pridi, ljubi sosed, grema h Betle-hemu, Da borna častila še po biča tam; OD BOZICA NOVEGA LETA DO Dnevi od božiča do Sv. treh kraljev in običaji skrivajo v sebi tudi veliko predkrščanskih elementov. Po Božiču se začenja tako imenovanih »dvanajstero volčjih noči«, ko se duhovi prednikov potikajo po tem svetu, pod nebom drevi »divja jaga«, nebo pa je še vedno odprto in mnogi posamezniki, ki poznajo »prava sredstva«, si znajo prav v tem nevarnem času zagotoviti srečo v novem letu. Eni takih so bili koledniki in novoletni voščilci, ki jih je bilo v tem času veliko. Prvi so hodili okrog že na god »nedolžnih otročičev« 28. decembra, znani pa so bili tudi novoletni koledniki in obhodi na svete tri kralje. Tik pred novim letom ali pa v dneh po njem, so si torej po hišah v Šaleški dolini kar podajali kljuke različni obhodniki, ki so želeli srečo, zdravja in rodnost vsemu, kar je bilo pri hiši. Ta običaj so tudi v Šaleški dolini imenovali koledovanje (po rimskem prazniku Kalendae Januarje). V Šoštanju in okolici so ko-iedovali le na Novo leto, drugod, npr. v Skalah, nekaj dni pred Novim letom. Povsod po dolini pa so poznali otroške obhodnike na tepežnico. Vsebina in zunanja oblika teh obhodov se je seveda s časom spreminjala, njegov prvotni pomen, čaranje rodovitnosti, pa se je zabrisoval. Podobno je ugotavljal že Janko Pukmajster-Vijanski, ki je leta 1859 koledovanje po »Kozjaku in v škalski dolini« opisal takole: »Na god nedolžnih otročičev, na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in voščijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši. Dobijo potem kaj v dar: platna, povesem, orehov in suhih hrušek, kruha ali denarjev. Vendar dandanašnji ni več pravih kolednikov in koled-nic. Sedaj le godci hodijo okoli. Nek mož mi je pravil, da svoje dni so vse bolj lušne pesmi peli in bolj noroglavi bili koledniki. Zapisal sem si košček takega voščila iz starih časov in takole se glasi: Bog vam daj toliko dobrote, Ko je na peči mokrote; Bog vam daj toliko sreče, Ko je na peči zelene leče! Bog vam daj toliko otrok, Ko je ajdovskih kop; Da bi imele kobile piščeta; Krave žrebeta in kvokle teleta !« Stara obredna besedila kolednikov so se torej res »kvarila« in pozabljala tudi že v »starih časih«, ki so bili tradiciji mnogo bolj naklonjeni kot naše, dvajseto stoletje. Običaj je torej že pred 130 leti vse bolj izgubljal svoje magične značilnosti in ostajal le še priložnost za zabavo. Podobno »pokvarjena« je tudi otroška kolednica, ki so jo na tepežni dan pred vojno prepevali otroci v velenjski okolici : Šip, šap. šip, šap Da zdravi, veseli Bi dolgo živeli, Nebesa služili, Potice delili. Tako kot ob vseh prelomnih časih, je bilo tudi ob novoletnih praznikih zelo pogosto vedeževanje. Nekdanje preganjanje škodljivih duhov z zažiganjem dišečih rastlin in vodo okoli Novega leta, se je ohranilo kot blagosla-vljanje in kajenje. V Topolšici se še spominjajo, da je hišni gospodar z blagoslovljeno vodo blagoslavljal najprej vsa gospodarska poslopja, nato pa še zbrane domače in vse prostore hiše. Vsepovsod po dolini so tudi kadili, tako da so v posodici z žerjavico zažigali kadilo in les iz cvetnone-deljske butare. Sicer pa novega leta samega, oz. Silvestrovega niso posebej praznovali, vsaj ne tako kot je bil ta praznik v čislih kasneje. (Se nadaljuje) Velika potreba po lastni šoli je prisilila krajane Topolšice, da so leta 1882 začeli graditi šolsko poslopje, ki je bilo končano leta 1886. Do tega leta so morali otroci iz Topolšice hoditi v šolo v Šoštanj. Prvi učitelj v Topolšici je bil Mihael Ratej, ki je bil nameščen z dekretom 26. 11. 1885. Tega leta je šolo obiskovalo 24 dečkov in 26 deklic. Šolski okoliš je obsegal hišne številke 4—52, 57, 68—72, 75, 85, 89, 90, 92—100, 102, 109-112. Šolo pa so obiskovali tudi otroci iz dela Florijana, ki so bili sicer všolani v Šoštanj, vendar so zaradi večje bližine hodili raje v Topolšico. Leta 1909 je krajevni šolski svet Topolšica sklenil, da ne sprejme več učencev iz Florijana zaradi povečanega števila otrok (43 dečkov in 47 deklic je predstavljalo preveliko fizično breme za šolski svet). Leta 1901 so v Topolšici pozidali tudi novo stanovanje za šolskega upravitelja, saj je bilo staro za povsem razpadlo in neprimerno. Z velikimi težavami se je moral spopasti tudi okrajni šolski svet Konjice pri ustanavljanju šole na Paškem Kozjaku. Sicer zelo skop vir pravi, da je moral okrajni šolski svet naravnost pri- siliti občino, da je zgradila šolo, ki je začela delovati leta 1900. Že pred tem letom so osnovno znanje otrokom dajali kurati. Prvi je tu začel poučevati kurat g. M. Lauh leta 1884. Kurat g. Pavel Hrovat je leta 1887 položil temelje šolske knjižnice. Prvi pravi učitelj pa.je bil v šolskem letu 1901/02 Ivan Krajnik, ko se je šola tudi preselila v novozgrajeno šolsko poslopje. To je bilo velikosti 15x9 metrov, in ni bilo prezidano do konca stare Jugoslavije. Razlogi, zakaj so se prebivalci Paškega Kozjaka upirali ustanovitvi stalne šole, so isti kot v Belih Vodah: velika oddaljenost od šole in težak, hribovit teren, kar otežuje šolski obisk. Največji razvoj v času od sprejetja novega šolskega zakona pa do konca prve svetovne vojne, ko je nastal nov velik prelom v razvoju naših krajev in seveda tudi šolstva, so doživele že prej uveljavjene šole. Največja je ostala šola v Šoštanju, ki je bila najstarejša in največja že v začetku obravnavanega-obdobja. Največje težave, s katerimi se je morala Šoštanjska šola spopasti, so izhajale iz boja z nemškim Schul-vereinom za ohranitev slovenščine v Šoštanjski .šoji. Novi šolski zakon z dne 14. 05. 1869, je omogočil uporabo materinskega jezika kot učnega. To bi seveda pomenilo, da se mora tudi v Šoštanju uporabljati kot glavni učni jezik slovenščina, kar pa je naletelo na velik odpor pri šoštanjskih Nemcih, ki so bili, čeprav maloštevilni, gospodarsko zelo močni in so imeli velik vpliv na življenje v trgu. Po daljšem boju med nemčursko usmerjeno občino Šoštanj — trg in slovensko občino Šoštanj — okolica, je krajevni šolski svet šoštanjske šole sklenil leta 1883, da bo od petega leta dalje učni jezik v šoli nemščina, prvih pet let pa sta se uporabljala oba jezika. V šoli so uvedli tudi nove predmete: risanje, petje,-telovadbo, ženska ročna dela in realije; to je.zemlje-pis, zgodovino, prirodopis in pri-rodoslovje, ter določili šolsko obveznost na osem let. Ob teh spremembah sta delovala v šoli dva učitelja: Peter Mussi in Anton Hren. Prvemu je že leta 1873 sledil za eno leto Valentin Brence, kot nadomestni učitelj. Kot nadučitelj pa ga je zamenjal Franc Hernaus (1873 — 1905). Po njegovi upokojitvi ga je zamenjala za eno leto Milka Novak, njej pa je sledil do konca obravnavanega obdobja Alojzij Trobej (1906-1925), kot nadučitelj oz. po letu 1918 kot šolski upravitelj. Antonu Hrenu, ki je šolo zapustil že leta 1870, so sledili učitelji: Franc Belec (1870), Igancij Cizej (1870-1873), Tomaž Kunstič (1873-1875), Gašper Horvat (1876—1910) in Martin Vrečko (1910-1918). Število šoloobveznih otrok se je v njem času že tako povečalo, da so morali leta 1873 ustanoviti še tretji razred in je šola postala trirazrednica. Prvi učitelj, ki je poučeval tretji razred, je bil Josip Mičelič (1873). Njemu so sledili : Franc Škoflek ( 1874- 1875), Matilda Travniček (1875-1877), Frančiška Zakrajšek (1877—1886), Matilda Schuller (1886), Ivan Kramer (1887-1893), Ivan Brinšek (1893—1897), Ivan Šumljak (1897-1899) in Ivan Koropec (1899-1919). Število otrok in prostorska stiska so bile največje težave v uspešnosti izvajanja šolskega pouka. Novi učilnici sta bili najprej v občinski stavbi, ki pa se je izkazala kot neprimerna. Zato so preselili najprej drugi razred v Tržanovo hišo in nato tretji razred v Stroiniggovo hišo. Po nekaj letih so preselili drugi razred iz Tržanove hiše v Totarjevo, toda vse to so bile lahko le začasne rešitve. Leta 1875 so zato začeli razmišljati o gradnji šolske stavbe. Zataknilo pa se je pri nakupu zemljišča. Krajevni šolski svet je hotel najeti kredit za nakup, všo-lane občine pa naj bi plačale v treh obrokih. S tem so se strinjale vse občine, razen občine Šoštanj — okolica. Ta je sporočila, da bo plačala le pod enim pogojem, da se uvede v novi šoli slovenski jezik vseskozi kot učni jezik in da bo nemščina le učni predmet v zadnjih šolskih letih, ter da pri novi šoli ne bo imel vpliva nemški »Schulverein«. Ta zahteva je naletela na velik odpor pri zagrizenih šoštanjskih Nemcih in, ker je niso podprle ostale občine, ni bila sprejeta. Zato so leta 1885 nazadnje le kupili zemljišče za izgradnjo šole za 14.121 goldinarjev. Ponovno so nastali zapleti pri licitaciji za delo. Krajevni šolski svet je sklenil, da odda vse delo z oglasi z časopisih, okoliške občine pa so zahtevale, da se vožnja kamenja, peska, apna in lesa odda posameznim domačinom, in tako tudi njim omogoči nekaj zaslužiti. Poleg tega se tudi niso strinjali, ker šolski svet ni razglasil dela po občinah, temveč v celjskem listu »Deutsche Zeitung« in v časniku »Slovenski gospodar« in so poudarili, da čitajo domačini slovenske časopise le malo, nemške pa še manj. Kljub temu so bila dela oddana 1. 12. 1885 izmed štirih ponudnikov Francu Skazi p. d. Pavlincu, posestniku v Selu pri Velenju, Stroške so morale ne glede na odpore kriti vse štiri všolane občine: Šoštanj — trg, Šoštanj — okolica, Šenflorijan in Topolšica po razmerju, ki je bilo predpisano: Šoštanj — okolica 51 %, Šoštanj - trg 32 %, Šent-florijan 11,5% in Topolšica 5,5 %. Delo se je pričelo spomladi leta 1886 in so ga končali novembra istega leta. Kljub temu da je bila potreba po čimprejšnjem začetku pouka v novi šolski stavbi zelo velika, so zadržali njeno otvoritev do pomladi prihodnjega leta. Otvoritev je bila 3. 5. 1887 in kot je dejal slavnostni govornik na otvoritvi, je Šoštanj dobil krasno šolsko poslopje, kakršnega tedaj daleč naokoli ni bilo. (dalje) Piše: TONE RAVNIKAR božični koncert BOŽIČNE in DUHOVNE,JPESMI NEW SWING QUARTET Cerkev SvMartina(Šmartno) \felenje, 2adecl990 ob 1S00 Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 27. DECEMBRA Šentjanž oz. sv. Janez je bil že od nekdaj Slovencem ljub svetnik, morda zato, ker je : »Jezus je jogre postavil na vse štir strani: Šentjanža je postavil na te vinske gore bodejo čez tororili, piši šentjanžovea ...« Zato so na njegov dan blagoslavljali vino — »Šentjanžev-ca«, ki je bila nekaka obredna pijača. Pri vsaki hiši so šentjan-ževca morali spiti vsi na tešče: »... da bi blo srečno življenje vsakega zdaj in na večno.« Včasih pa se pitje te »slovenske obredne pijače ni srečno končalo. Leta 1874 »na šent Janževo je bil v vasi Gorenje, v paški fari nad Celjem, krvavi tepež, pravo tolovajsko pobijanje. Mladenči iz Paške in Gorenjske vasi so se med seboj sprli in kakor ljute zveri se medsebojno pobijali; za orožje so jim služila polena. Veliko krvi je steklo. Eden mladenčev, sicer čednega zadržanja, na glavi smrtno zadet, se zgrudi na zemljo, se spravi na dom, sprejme sv. olje in izdihne drugi den svojo dušo. Drugi mladenč je ležal 29. dee. še brez vse zavednosti in utegne najhitreje tudi umreti. Štiri drugi mladenči iz Paške fare, ki so pri nekem poročnem potovanju, ko jih je hotel župan v strah vzeti, županovo hišo po tolovajsko napadli, sedijo že več mesecev v preiskavi in utegnejo biti za dalj časa v težko ječo obsojeni. Tako surovo vedenje — kolika sramota za nas Slovence in posebej za prelepo savinsko dolino!« Slovenski gospodar, leto I, št. 2, Maribor 8. januarja 1874, str. 8; Leta 1892 je na današnji dan ponoči zgorela »viničarija J. Drolca, posestnika pri sv. Martinu na Paki. V njej sta živela Jernej in Marjeta Klančnik pa sta oba v ognju ostala.« Slovenski gospodar, leto XXV11, št. 1, Maribor 5. januarja 1993, str. 7; ,.,...,, Zdaj izpolnimo še obljubo Stanetu Sevčnikarju, ki je želel izvedeti nekaj več podatkov o zavezniškem bombardiranju velenjskega premogovnika 28. decembra 1944. Po podatkih dr. Milana Ževarta (Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini) je tedaj sedem ameriških letal odvrglo 30 bomb, ki so zadele in onesposobile izvozni stroj, elektro delavnico, skladišče materiala, zgradbo reševalne in gasilske čete, rudniško šolo in vojaške barake, poškodovana je bila tudi rudniška direkcija. Ze iz navedenih podatkov je jasno, da ni šlo za morebitno poškodbo letala, ki bi moralo odvreči bombe, kot domneva g. Sevčnikar. Velika škoda, ki so jo utrpele naprave in zgradbe premogovnika kaže, da je šlo za skrbno načrtovan zavezniški napad na premogovnik, ki je Nemcem dajal večje količine strateško pomembnega premoga. Kot se spominja tudi g. Sevčnikar so bombe povzročile velike človeške žrtve; ubitih je bilo triindvajset civilistov, delavcev in uslužbencev rudnika ter kmetica Kristina Siter iz Pake, ki je bila z vprego pri rudniku. Poleg tega je bilo v napadu ubitih devet nemških vojakov. Ranjenih je bilo triindvajset nemških vojakov in dvanajst delavcev in voznikov premoga. Napad je onemogočil proizvodnjo premoga vse do konca januarja 1945. Takoj naslednji dan po napadu je v premogovnik prispela posebna rudarska četa, ki je potem do konca vojne zaradi pomanjkanja rudarjev kopala premog in branila premogovnik. _ ' Dr. Milan Zevart: Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Ljubljana 1977, str. 587-588; Pripravil Jože Hudales i—i ■ i Kako se Viktor Koje spominja kiparja Ivana Napotnika Strah je začetek vseh slabosti 12. decembra letos sta minili 102. leti od rojstva velikega kiparja, našega rojaka Ivana Napotnika, po katerem ima ime tudi velenjski kulturni center. O umetniku in njegovih delih je bilo že veliko napisanega, še več pa je zajetega v obsežni monografiji, ki jo je spisal dr. Stane Mikuž. Mi bomo danes z umetnikom nekoliko drugače. Mnogo je še tistih, ki imajo še živ spomin nanj (Ivan Napotnik je umrl 19. junija 1960. leta), med njimi je tudi Šo-štanjčan VIKTOR KOJC, ki je ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli Biba Röck v Šoštanju' ustanovil Napotnikovo spominsko galerijo. Odprli so jo 27. novembra 1963. leta. Nekaj kipov je poklonila umetnikova vdova, , nekaj jih je dal iz Narodne galerije dr. Karel Dobida, takrat ravnatelj Narodne galerija precej pa so jih prispevali umetniki, Napotnikovi prijatelji. Na svečanosti ob odprtju prizidka so spregovorili — takratni šoštanjski župan inž. Ludvik Mali, ki je prizidek tudi uradno odprl, dr. Karel Dobida, in Radko Polič minister za kulturo in prosveto. »Moji spomini na pokojnega kiparja Ivana Napotnika segajo v otroška leta. Hodi) sem s staro mamo na Gorice. Pri hiši se je reklo pri Gavgecu. Večkrat sem ji pomagal na njivi, pri tem pa včasih videl, kako je šel mimo po cesti v Šoštanj ali iz .Šoštanja v Zavodnje nenavaden mož. Bil je visok, oblečen v črno, z veliko pentljo pod vratom, na glavi pa je nosil visok črn klobuk. Tako so se takrat oblačili znani umetniki. Ta mož je bil kipar Ivan Napotnik,« se prvih, takrat še na daleč, srečanj z umetnikom danes spominja Viktor Kojc. nik na počrnelih vratih svojega ateljeja zapisani dve misli, na nek način tako značilni zanj. »Ena«, pravi Kojc je bila, »Strah je začetek vseh slabosti, druga, ki mi je segla globoko v srce pa — Umetnost ni poklic, ampak počasna oblika samomora. Take misli so bile verjetno posledica tega, da Napotnik v času svojega življenja ni prodal veliko del, tudi naročil ni bilo. Kadar pa je razstavljal, so razstavo postavili njegovi prijatelji. Med vojno je nekoč razstavljal v Jakopičevem paviljonu v ljubljanskem Tivoliju, kjer je izginil eden od njegovih kipov. Kam, se še danes ne ve. Takrat je Napotnik rekel — >zanimivo, odkupil ni nihče nič. Kip pa je bil verjetno tako dober, da so ga ukradli.< Zaradi tega dogodka Napotnik ni več rad razstavljal.« Sicer pa je usoda hotela, se danes spominja Kojc, da je Napotnika tudi osebno kmalu spoznal. Pri šoštanjskem tovarnarju Milanu Horvatu z umetnostno le- \upotniko\u zbirka » Šoštanju Ivan Napotnik je med obema vojnama živel na svoji domačiji v Zavodnjah, v družini je bil edini sin, imel pa je sestre. Takratni učitelj Smolnikar ga je usmeril v kiparski poklic. Najprej se je učil kiparstva v podobarski delavnici v Celju pri mojstru Oblaku, kjer pa ni zdržal dolgo, nakar je odšel na umetno obrtno šolo v Ljubljano, od tam pa na akademijo likovnih umetnosti na Dunaj. ... UMETNOST NI POKLIC, AMPAK POČASNA OBLIKA SAMOMORA Kako so ga cenili poklicni kolegi torej umetniki, pove dejstvo, da so ga na prvem kongresu upodabljajočih umetnikov Jugoslavije, leta 1922 v Beogradu, izvolili v osrednji umetniški svet, v katerem sta bila iz Slovenije samo še znani slikar impresionist Rihard Jakopič in znani arhitekt Jože Plečnik. Kiparstvo pa sta v tem umetniškem svetu zastopala še Ivan Meštrovič iz Hrvaške in kipar Rosandič iz Beograda. Viktor Kojc se spominja, da je imel umetnik Napot- , , ,J > r < < c, i , f s Portret /ene Eie \upotnik no je kupil hišico na Tičnici, se poročil z Elo Goršek in od takrat živel v Šoštanju. Obiskovali so ga redki znanci in prijatelji, velikokrat pa sta ga obiskala znana kustosinja iz celjskega muzeja Milena Moškon in dr. Karel Dobida. Zanimivo je še nekaj: kadar koli sem prišel v atelje, je imel umetnik kje v bližini pregrinjalo in je kip vedno pokril. Sicer pa v ateljeju ni imel veliko kipov, v glavnem so bili ti spravljeni v kašči v Zavodnjah in na svojem domu. Poleti je kipa-ril pod tepko, ker za večje kipe v kašči ni bilo prostora.« Iz predvojnega časa je anekdota. Ko je bil umetnik Ivan Napotnik v Ljubljani, so ga kolegi vprašali — mojster, kaj pa kaj zdaj delate? Napotnik jim je odgovoril: »Seno sušimo.« Na tej razstavi je bil tudi dr. Dobida, ki se je v Napotni-kovem imenu zahvalil odboru za tako visoko počastitev. Jaz pa sem pri Maksimu Gaspariju naročil diplomo častnega občana. Ta diploma je zdaj v Napotnikovi galeriji v Šoštanju. ... ZA ČASA ŽIVLJENJA, UMETNIKA NIHČE NI PORTRETIRAL Kot se spominja Kojc, se Napotnik ni pustil, morda ni imel priložnosti, morda pa do tega ni prišlo zaradi odmaknjenega umetnikovega življenja, da bi ga v času, ko je živel, kdo portretiral. »Vem, da je Napotnik med obema vojnama razstavljal s savinjskimi umetniki, na tako imenovanem kultur- sno obrtjo in žganim slikarstvom seje Kojc leta '41 začel učiti dekorativnega slikarstva, potem je obiskoval obrtno šolo v Celju, kjer ga je poučeval celjski akademski slikar Cvetko Ščuka. Izpit je delal pri Ivanu Napotniku in slikarju Radu Humarju. »Izdelke sem moral nesti v oceno tema dvema umetnikoma. Bo hvala, če rečem, da sta oba moje izdelke ocenila za odlično? To je bil tudi moj prvi stik s kiparjem. Takoj po vojni sem ga še večkrat obiskal, ker sem bil nekako zelo navezan na umetnost,« se spominja. ...BIL JE MOLČEČ IN NEDOSTOPEN »Ko je v začetku decembra leta 1956 šoštanjska elektrarna povabila slikarja Božidarja Jakca, da poslika TEŠ, so hkrati obvestili tudi mene. Jakac je bil takrat nekaj dni v Šoštanju. Po končanem risanju, risala sva strojnico, sva odšla na večerjo k Teranu, potem pa k Napotniku na klepet. Napotnik je bil precej molčeč človek. Malo je govoril. Bil je precej nedostojen. Pred drugo voj- Leta 1958, ko je Ivan Napotnik slavil 70. letnico rojstva, je Viktor Kojc stopil do šoštanjskega župana Staneta Ravljena in mu predlagal, da bi v sindikalnem domu pripravili umetnikovo retrospektivno razstavo. Ob otvoritvi te razstave je dobil Napotnik tudi visoko državno odlikovanje, občina pa mu je v vili Široko pripravila slavnostno kosilo in za nagrado podelila radijski sprejemnik. »Občinski ljudski odbor v Šoštanju ga je za njegovo delo na področju kiparske umetnosti imenoval za svojega grvega častnega qbcapa. nem tednu v Celju in takrat je znani savinjski rojak Dorè Klemečič-Maj naredil skico, ki mi jo je tudi pokazal.« Ko pa je Ivan Napotnik umrl, junija 1.960. leta, je Viktor Kojc po naročilu dr. Dobide iz Narodne galerije izdelal njegovo posmrtno masko, ki jo ta galerija še zdaj hrani. »Umrl je na nedeljo in spominjam se, da sem zelo težko dobil mavec, ki je bil potreben za odlitje maske. Na občini pa so mi naročili, da naj v sindikalni dvorani pripravim vse potrebno za pogreb. Tam sem ga tudi narisal.« »To sliko danes tudi objavljamo. Milena Kjs^ičj-P^njn? Koliko od napovedi Nedeljskega za leto 1990 se je uresničilo Za prmej : imeli so preredko kavo ! Ko smo za zadnjo letošnjo številko Našega časa brskali po starih časopisih, smo odkrili tudi lanski Nedeljski dnevnik, ki je prinesel napovedi za leto 1990, torej za leto, ki ga je samo še par dni. Kolegi od Nedeljskega so mu oznako dali žev naslovu - BOU ČRNO KOT HUDIČ, ampak pri tem sta uspeh in zanesljivost odvisna od marsičesa, niso pozabili zapisati. Recimo: od položaja zvezd v trenutku napovedovanja, od gostote kave, od tega kako čiste roke ima kdo, pa tudi od tega, koliko je znašal zadnji osebni dohodek. Kaj so pri Nedeljskem napovedali za letos? Marsikaj — a tisto, kar se je izpolnilo in tisto, kar se ni, preverite kar sami. Bo bolj zanimivo, kot če vam obkljukamo mi. Za domače loge: da bo konvertibilen dinar bolj kot konvertibilen, labilen; da bo visokemu srbskemu funkcionarju na avtomobilu počila zračnica, da bodo izpustili Azema Vllasija; da bo Milo-ševič ostavil samega sebe; da srbsko gospodarstvo ne bo preneslo slovenskega bojkota; da bomo na naše alpske smučarje pomislili samo še ob akciji Podarim—dobim; da bo Markovič (Ante) slabo spal; da bodo pametni vsi, ki bodo dinarje zamenjali v marke; da bo na evrovizij- skem festivalu ponovno zmagala Jugoslavija; da bodo na Kosovu ukinili izredno stanje; da bo Srbija imela skupaj s svojima pokrajnama v političniravni, R 5 bo postal slovensko nacionalno vozilo; tudi po volitvah bodo v Sloveniji na oblasti socialisti; ugotovili bodo, da srbsko po- u/W/ir- Povej mu, da nisem uspel odkriti zlata, pač pa nekaj, kar neverjetno dobro lošči pohištvo. zveznih organih samo en glas namesto treh; da bo prepovedan >miting resnice< tt Sarajevu; da bo Jugoslovanska nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu izpadla že v prvem krogu; da nas bo zajela huda epidemija gripe; da bo v Ljubljani zgorela velika delovna organizacija; da si bo Ciril Ribičič obril brke, da bodo zaprli rudnik v Aleksincu; da bo prišlo do pogovorov med Srbijo in Slovenijo na najvišji litiko finančno podpira ena od držav, s katero nimamo diplomatskih odnosov; CD plošče bodo zamenjale plastične; število prometnih nesreč pa s bo povečalo za 10 odstotkov in še; eden slovenskih filmov bo dosegel lep uspeh na mednarodnem filmskem festivalu. Kaj boste rekli za domače loge — da gostota kave tokrat ni bila najboljša ? Pa tuji logi? Margareth Thatcher si bo zlomila nogo; nesreča bo na Eifflovem stolpu; ponovno se bo pojavil Razparač; da se bo poprečna temperatura dvignila za 3 stopinje; da bo umrl znani temnopolti revolucionar v Južnoafriški republiki; v Izraelu bo izbruhnil politični škandal; ujeli bodo snežnega človeka; na Zemljo bo treščil velik meteor; Pribaltiške republike se bodo odceplile od Sovjetske zveze; predsedniku Bushu se bo tresel stolček; vulkan Etna bo ponovno bruhal; San Francisco bo spet prizadel potres; v Veliki Britaniji bodo žalovali; v Sredozemskem morju se bo potopil tanker z nafto; eden svetovnih bogatašev bo podaril Jugoslaviji milijon dolarjev; Gorbačova bo bolela glava; videli bomo posnetgek nezemeljskega bitja; na nogometnem svetovnem prvenstvu bo zmagala Italija; na črni celini bo pokalo; v vesolju bo prišlo do tragedije, na svetovnem trgu bo pomanjkanje kave in ameriški vohunski satelit bo padel na Jugoslavijo. Ste si obkljukali in izračunali koliko odstotna je bila zanesljivost napovedi? Če so pri Nedeljskem dnevniku še leto bolj nazaj, za '89, zadeli 99-odstotno (pri domačih zadevah so se zmotili samo pri eni) potem so za pr-mej imeli za letošnjo napoved res preredko kavo. Odstavljeni dedek Mraz Vsi tisti starši, ki ste svojim nagajivim mulcem obljubljali srečanje z Dedkom Mrazom, sprevod snežink, živali in pravljičnih bitij, jih učili pesmice o sivi kučmi, beli bradi, toplem kožuhu in zvrhanem košu in jih zasanjali v pravljični svet dobrotljivega starčka, ki s pisanimi darili nagrajuje pridnost in kara porednost, vsi vi torej, se boste letošnje leto znašli v neprijetni zadregi. Dedka Mraza in njegovega sprevoda na ljubljanskih ulicah namreč ne bo, kajti postal je nezaželeno bitje, ki je storilo veliko hudega zoper popularnost drugih dveh do-brotljivcev: sv. Miklavža in Božička. Vendar kako njihovo medsebojno rivalstvo razložiti otrokom? MIKLAyZ (6. 12.) je tradicionalni drtižinski krščanski praznik, ki ga pravoslavna vera ne pezna. Cerkev je z njim nadomestila starejše pogansko verovanje o vračanju duhov rajnih, ki jih v divjih obhodih od hiše do hiše spremljajo našemljeni možakarji. Kot parkeljci, ki simbolizirajo zlo, so ostali v Miklavževem sprevodu in rožljajo z verigami, skačejo okoli hiše, razgrajajo in kaznujejo poredneže. Njihova protiutež so dobri angeli in sv. Miklavž z belo brado, škofovsko kapo, odet v duhovniški plašč, z belimi rokavicami in zlato škofovsko palico. S svojim spremstvom hodi ob večernih urah od hiše do hiše, trka na okna in tam pušča darila: čokolado, pomaranče, jabolka za pridne ter šibo za poredne, v mestih pa tudi igrače in cekine. BOŽIČ (25. 12.) je gotovo najbolj priljubljen krščanski družinski praznik, s katerim je cerkev nadomestila pogansko praznovanje rojstva nepremaganega Sonca (25. december), ki sovpada z zimskim sončevim obratom. Spremlja ga obredje, ki se je skozi stoletja spreminjalo, predvsem pa je postajalo bolj slavnostno in razkošno. Prve jaslice kot največjo značilnost božiča so izdelali jezuiti v 16. stoletju in torej segajo v čas, ko so si krščanski učitelji prizadevali, da bi si verniki čimbolj nazorno predstavljali Kristusovo rojstvo. Tudi božično drevesce je mlada šega, ki jo je slovenska meščanska kultura sprejela šele v 19. stoletju, do takrat pa so krasili hiše le na podeželju in sicer z zelenjem, jabolki, orehi in plodovi. Še mlajša so božična darila, ki so se pri nas ustalila komaj pred dobrimi 50 leti (drugod po Evropi obdarovanje obstaja že dve stoletji) in so značilna predvsem za germanski svet; Francozi se npr. obdarujejo za novo leto in Italijani za svete tri kralje (6. januar). K celotnemu obredju moramo dodati še nepogrešljivega Božička z belo brado, oblečenega v rdeče obla- čilo, ki je obrobljeno z belim krznom in s kapo na glavi. Kot izraziti mestni produkt ga poznajo mnoga evropska mesta, kjer hodi po ulicah in se pozdravlja z ljudmi, se z njimi rokuje in pogovarj, deli bonbone, pri tem pa je pogosto sam ali s skromnim spremstvom angelov. NOVO LETO je Julij Cezar I. 46 p. n. št. določil s 1. januarjem, v četrtem stoletju ga je Cerkev prestavila na 25. december in šele papež Inocencij XII. je leta 1691 končal z novoletno zmešnjavo — 1. januar je tako postal uradni začetek novega leta. Že hedonistični poganski Rimljani so ga bučno proslavljali, cerkvena politika pa ga je kot pogansko šego poskušala na vse kriplje izkoreniniti. Skozi tisočetlji in-doktrinacije ji je to sicer uspelo, božič je v družinski bilanci praznikov prevagal, kljub temu pa se je praznovanje novega leta npr. v Franciji ohranilo vse do 15. stoletja, ponovno pojavilo v 19. stoletju in najbolj izrazito seveda v socialističnih deželah po drugi svetovni vojni. Uradna politika je za svojo novo, »religioznosti osvobojeno« ideologijo predru-gačila tudi stare praznike, jim spremenila pomen, simboliko in šege. Božično drevesce je tako preimenovala v novoletno jelko in namesto Božička uvozila ruskega Dedka Mraza. S kučmo, v škornjih in v sivem kožuhu prihaja izza gora na cingljajočih saneh polnih bogatih daril, obkrožen s svojim številnim spremstvom živali, snežink in pravljičnih bitij. Ves ta kratek čas obstoja se poskuša pripeljati v slikovitem in razkošnem sprevodu, za katerega so vladajoči uspeli odmerjati potrebne dinarce, letošnje leto pa so ravno za dobrodušneža seveda zmanjkali. Zamenjala se je namreč tista garnitura, ki si prilašča spreminjanje navad in običajev. To pa lahko otrokom ponazorite le s pravljico o zli kraljici in politiki in njenih klečeplaznih ministrantih. (Iz Mladine) Maja Megla Furež in koline Od nekdaj velja pri Slovencih kot domači praznik čas, ko se koljejo prašiči. V zvezi s temi dogajanji je bilo nekoč veliko šeg in običajev, ki so v današnjih dneh le še redek spomin. Tako so včasih na kmetijah klali vse svinje na isti dan. Da bi umorili »moro«, ki je nadlegovala svinje, včasih jih je tudi »zizala«, so najmanjšega prašiča »boh« (slanino) zvili tako, da je bila kožna stran zunaj. Tak zavitek sj» dali v posodo na vrh boha pa stavili tri žareče kose oglja. Na ta način so zavarovali svinje pred moro za vse leto. Veljalo je tudi pravilo, da so desno kračo svinje dali siromaku, najraje pa kakšni sitni in obreklivi ženski z namenom, da ne pride nad svinje »urk«, z drugo besedo, da ne dobijo bolečine v nogah. Dragi moj pujs, zima je tu, ne bodi nestrpen, še kakšno kitico pa bova šla (foto: vos) Seveda bi lahko takšnih in podobnih navad našteli še veliko, dejstvo je, da so v različnih predelih uveljavljali različne šege. Pogosto poznamo govorno obliko izražanja, ki istoveti »furež« s »kolinami«. Pleteršnik ta dva pojma jasno loči, tako je furež dejansko le pojedina ob domačem prazniku. Nič nima zveze človeško ravnanje z raznimi šegami. Treba je poudariti veliko prizadetost gospodinj ob klanju svinj. To lahko razumemo popolnoma enostavno s tem, da se gospodinja, ki največkrat skrbi za svinje nekako naveže na živali, te pa na njo. Tako pač nastane povsem naravna naklonjenost, ki se pač izraža v čustvih te vrste. Na sploh trdijo gospodinje, ki so skrbele vse leto za svinje, da rade »bežijo« z doma, ko se prične klanje. Povezanost človeka z živalmi je povsem naravna posledica sožitja v naravi. Domače živali so postale nekako prijatelj svojih rejcev. Tega je bilo nekoč, ko so ljudje živeli bolj zamaknjeno, še veliko več, kot v sodobnem času. Vemo kako so pastirji bili navezani na svojo čredo v planinah, kako so med stotimi, poznali vsako ovco in podobno. Ljudje, ki imajo veliko opraviti z živalmi pogosto trdijo, da so te za dobroto hvaležne. Res je mnogo znanih primerov, ko so nekdanji furmani konje pretirano izkoriščali in v njih tako niso imeli več prijateljev, ampak so živali ob vsaki priliki pokazale srd in marsikdaj je prišlo do nesreče, ko je konj poškodoval gospodarja. Sicer pa bi takšne primere lahko ugotavljali med vsemi domačimi živalmi. in sta šla. Še malo mu je ostalo, bo pa zato zadovoljstvo gospodinje toliko večje (foto: jp) Ko že govorimo o svinjah in kolinah, naj povemo, da nekoč pri nas niso redili kaj prida svinj, posebno dolgo je na hribovskih kmetijah prevladovala ovca kot glavni vir mesa. Ge-strin je v Kosovem zborniku leta 1953 v razpravi o gospodarstvu gornjegrajske gosposke zapisal zanimive podatke iz gor-njegrajskega urbarja (leto 1426) o dajatvah podložnikov tako v denarju, kot v pridelkih. Tu je razvidno, da so vsi tedanji uradi te gosposke pobirali od živali: ovce, jagneta, piščance, ne pa tudi svinj. Če upoštevamo številke iz popisa domačih živali za predel urada Tirosek iz leta 1542, lahko ugotovimo, da so tedaj tam našteli 2769 ovac in le 244 svinj. Takšno razmerje je bilo na hribovskih kmetijah še bolj v korist drobnice. Vsekakor lahko trdimo, da se je domača svinja uveljavila najprej v ravninskih predelih naše doline, dočim je na hribovskih kmetijah prevladovala drobnica. Danes je vse to zelo drugače. Svinje so povsod pri hiši in veljajo za glavno mesno, vsaj pa za praznično jed. Med ljudmi pa je še vedno navada, da ob kolinah vlada neko praznično vzdušje. A. Videčnik Moj sadni vrt (14) Moderni načini pridelovanja sadja Danes imam namen spregovoriti o več načinih pridelovanja sadja. Kot laično že poznamo bio pridelavo, to je povsem brez škropljenja do sedaj, v novejšem času z nekaterimi škropljenji, pripravljenimi iz naravnih rastlinskih izločkov, in pa seveda škropljenje z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago, brez pravega programa. Pokazalo se je, da škropljenje na pamet lahko včasih več škodi kot koristi. Danes v modernem sadjarstvu poznamo dve metodi pridelovanja sadja in to: a) — usmerjeno sadjarstvo. To je tisto, ki se ravna po splošnih navodilih strokovne pospeševalne službe in koristi vsa z zakonom dovoljena kemična sredstva in b) — integrirano ali integralno pridelavo sadja. Uporaba kemičnih sredstev je omejena ob istočasnem koriščenju naravnih danosti. Dovoljena je le uporaba za okolje sprejemljivih kemičnih pripravkov. Ker sam osebno menim, da se v Evropi iz dneva v dan bolj zavedajo, da je potrebno pridelovati hrano čimbolj zdravo in čim manj onesnaževati okolje, sem tudi sam pristaš integrirane proizvodnje sadja in je to tudi edini pogoj, da bomo lahko slovensko sadje izvažali v Evropo. Za dosego teh ciljev pa je potrebno našo proizvodnjo prilagoditi naslednjim zahtevam: 1. pravilen izbor sort in podlag, ki bodo v danem tre- nutku najbolje izkoristile dane možnosti (sorte, ki so odporne proti škrlupu in plesni ter podlage, odporne proti raznim kužnim boleznim); 2. izbor zdravega in kvalitetnega sodobnega materiala; 3. ustrezen sadilni sistem; 4. vzgojne oblike in rezi sadnega dreTja; 5. tla je potrebno oskrbovati minimalno z mineralnimi gnojili, povečati je treba organska gnojila; 6. čim manjša obremenitev tal s kemičnimi sredstvi; 7. uporaba sredstev, ki so učinkovita samo na škodljivce, ne pa tudi na koristno favno; 8. čim manj škodljiva za uporabnika ter izvajalca; 9. čim manj nevarna za onesnaže- vanje tal, vode in zraka; 10. take, ki puščajo čim manj ostankov na sadju. Če smo uspeli zagotoviti vse doslej opisano, bi lahko rekli, da smo pridelali res skoraj zdravo sadje. Po mojim večletnih izkušnjah mislim, da smo na pravi poti, saj to potrjujejo tudi drugi delovni obrati v Sloveniji. Za primerjavo naj povem, da smo še pred petimi leti škropili sadje tudi do 25-krat, danes pa le še od 10 do 12-krat. Zmanjšali smo uporabo vode z 2.500 litrov po hektarju na borih 100 do 200 litrov, zmanjšali pa smo tudi aktivno snov kemičnih sredstev do 30 odstotkov. Naš cilj je, da se aktivna snov zmanjša na samo 50 odstotkov sedanje. Dokaz za to, da se ne uporablja več strupenih snovi je to, da v zadnjih štirih letih ni poginila nobena čebela v našem sadovnjaku, razvile so se mnoge koristne žuželke, kot so roparska pr-šica, ki uničuje rdečega pajka, pa nam tako znane pikapolonice. V naših nasadih je spet zaživela v polni meri sinička, ki je znana kot ena najbolj koristnih ptic za uničevanje škodljivcev. Za zaključek bi dejal, da smo na pravi poti, samo utrjevati jo je še potrebno, saj nam bo to vsem v korist in zadovoljstvo, ker bomo le tako prepričani, da jemo zdravo sadje. Matjaž Jenšterle Bo oporni zid vzdrzal? Ob cesti Velenje—Polzela v kraju Pirešica bode v oči kamnit oporni zid, ki ga je že pošteno načel zob časa. Upravičeno se človek sprašuje, ali bo edini podporni tram zdržal kamnito breme, ki je že kar precej nagnjeno na cestišče. Če mu zima ne bo »prišla do živega«, mu bo gotovo prva spomladanska odjuga. Seveda pa lahko zrušenje odpornega zidu povzroči vi- Boštjan Kuzman prvi v razvedrilni matematiki Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slo-■ venije je pripravilo v sodelovanju z univerzo za elektrotehniko v Ljubljani pred nedavnim prvo republiško tekmovanje v »razvedrilni matematiki«. Testne naloge so vključevale znanja matematike, fizike, logike. V kategoriji prvih in drugih letnikov srednjih šol je osvojil velenjski gimnazijec (1 letniki Boštjan Kuzman prvo mesto. bracija malo težjega tovornjaka in nesreči se ne bo dalo izogniti. L. Ojsteršek Zima je na pragu, zato bomo naredili predah v naši rubriki. Čeprav bi bilo marsikaj zanimivega tudi v tem obdobju, se bomo raje posvetili rednim, dneyiim problemom, ki jih zimsko obdobje prinese s seboj. Tokrat bi opozorili na postavljanje in vzdrževanje prometnih znakov, tudi na uničevanje. Če bi se občani zavedali, da plačujemo postavljanje prometnih znakov iz žepa kar vsi, bi verjetno ne vztrajali pri stalnem priganjanju vzdrževalcev, da naj postavijo tainta prometni znak. Mogoče bi jih objestneži tudi manj uničevali. Kar nekaj tisočakov znese komplet postavitev enega znaka, običajno pa eden sploh ne zadostuje. Tudi zaradi tega dejstva se pristojni organi ne odločajo pogostokrat menjati tovrstne označbe cestišča. Kljub navedenemu, so prometni znaki slika nas samih. Ne le postavljalca Gojenje gob, ostrigarjev in šampinjonov ni nič novega pri nas. Nekaterim je to v razvedrilo, drugim kot donosen posel. Vse kaže, da pa bo v neposredni bližini Velenja nastala prava gobarska farma. Ker gre za nenavaden kraj, je stvar toliko bolj zanimiva. Nastajajočo »farmo« smo odkrili po sledeh čudnih informacij. Slišati je bilo, da se v nekem tunelu na trasi bivše železniške proge proti Slovenj Gradcu, gradi skladišče za neke nevarne odpadke. Koje šlo za »skladiščenje orožja«, pa je bilo to potrebno preveriti. »Nekdo« je dobil v najem od ŽTP enega izmed tunelov in ga gradbeno preuredil v »inkubator« za gojenje gob. Gradbeno tehnološka dela gredo h kraju in že sredi zime bi naj uvozil micelij iz Italije ter pričel s proizvodnjo. Če bo šlo vse po načrtih kot do sedaj, bi naj ob eni »žetvi« nabrali po osem ali več ton gob. To pa pomeni že pravo farmo, ki bo imela tržišče tudi izven naših meja. (Upravni organ SO) ali pooblaščenega vzdrževalca (Vekos, Cestno podjetje Celje, gradb. podjetja). Za promet- Kaj naj rečemo ob tem drugega, da ljudska iznajdljivost ne pozna meja. Podjetništvo je na pohodu in želeti je le novih in novih idej. Gobarjem podjetnikom iz »tunela« pa želimo popoln uspeh. Jože Miklavc ne znake smo dolžni skrbeti, uničenje javiti ustreznemu organu občine, krajevne skupnosti, inšpektorju za promet, vzdrževalcu ali policiji. Vsak od naštetih je dolžan, da prijavo preveri oz. omogoči sanacijo. Tokrat smo posneli prometni znak »prepovedan promet za vsa vozila v eno smer« na Trubarjevi ulici. Znak je praktično neveljaven, ker je tudi neviden. Barvo in vsebino je uničil čas in vreme, vprašljiva pa je tudi vsebina, saj se mnogo domačinov z njo ne strinja, še manj pa jo upošteva. V krajevni skupnosti morajo ponovno preveriti, če je znak še smiselno postavljen, najmanj pa je potrebno, da se obnovi. Namreč, v primeru prometne nezgode ni več enostavno prenašati odgovornost na nekoga drugega. Sodnik ali sodišče ugotovi kršitelja, ki pa ni vedno le prizadeta oseba ali povzročitelj. Če kdo poreče, da je takšnih pomanjkljivosti precej, naj stori še en korak. Naj to pove na pravem mestu in še pravočasno. Jože Miklavc znXetni Naši prometni nesmisli Vojaka se zaskrbljena pogovarjata. Prvi vpraša drugega »Kaj misliš, doklej bo trajala ta vojna?« Drugi odločno odgovori: »Do prvega!« Prvi se čudi, od kod mu ta podatek. Odgovor j< preprost: »Komandant je rekel, da se bomo borili do zadnjega!« Vojna je (ali pa še bo) Po sledi govoric Gobe iz tunela Hc * ^c % * Kje so vrečke? Potrošniki smo že vajeni, da z nami počenjajo marsikaj, da je ponekod izbira enakovrstnega blaga izredna, medtem ko je drugje možno dobiti samo tak izdelek in še to pakiran v embalaži, ki ne predvideva da kdo živi sam, pa ne potrebujete toliko. Zdaj bo kdo spet rekel, da smo malenkostni potrošniki, ne bo pa se vprašal, kako to, da je že blizu kje, možno čisto drugače. Seveda, tam, kjer so poslovodje takšni, da se jim še kaj dà. Primer: že nekaj časa v Velenju, v nekaterih prodajalnah ERE kupcem nudijo in zaračunajo le eno vrsto plastičnih vrečk. In še ta je precej večja od tistih običajnih. Pravšnja za tiste z večjimi nakupi, manj pa za tiste z manjšimi. Vprašanje pa je tudi, zakaj potrošnikom te vrečke računajo, ko pa je na njih reklamno sporočilo matične firme. Normalneje bi bilo, ko bi potrošniku, ki firmi dela zastonj reklamo, kaj pridodali, ne pa zato — vzeli! Koga je premostil MOST? Solidarnost je zares lepa stvar in vse njene oblike tudi, če seveda pomagajo tistim, ki so jim namenjene. Drugače je, če so namenjene same sebi. Morda ni res, videti pa je tako, da se je to zgodilo z revijo MOST. Propaganda in reklama zanjo sta grmeli iz vseh topov, (dobronamerno) v imenu poplavljencev in izgradnje mostu na Ljubnem, ki je ključnega pomena za ves gornji del mozirske občine. V ponedeljek smo ga (jo) iskali povsod, pa ga ni bilo. Se je pač kaj zataknilo. Tudi v torek ga ni bilo in zanimanje zanj in za takšno solidarnost je splahnilo. V sredo je končno prišel in bili smo še bolj »nategnjeni«. Naj bo oblika takšna ali-.drugačna, vsebina je razočarala vse in večina je ugotavljala, da so v vsej reviji omembe vredne le slike na reklamnih straneh. Le redki so revijo kupili, ostali menijo, da je bolje 50 ali 500 ali več dinarjev dati nekomu neposredno v roke. Naj bo zamisel še tako plemenita, gromovita reklama še tako blagozvočna, pomemben je učinek; ta pa v tem primeru je, da revija leži po trafikah in prodajalnah. Komu torej koristi? Kdaj in kako o ženskah odločajo moški? Razprava o osnutku nove slovenske ustave poteka vsepovsod, na vseh ravneh in v vsej svoji raznolikosti, kot se današnjim časom pač spodobi. Seveda so o ustavi razpravljali tudi poslanci mozirske občinske skupščine, pri čemer je bil posebne pozornosti deležen tudi splav (ne flos). Poslanka je povsem nedvoumno povedala, »da se ne more strinjati s tem, da bi moški odločali o posegih v žensko telo.« Glede na moško večino ima prav in se z njo strinjajo tudi vse sotrpinke, veliko vprašanje pa je, če to velja vedno in povsod. 5jC jJ» jjc 5|C jjc Madonca, od kod pa to! Je že res, da v nazarski lesni industriji v zadnjih časih nimajo lesa in s tem tudi dela ne. Pa ni rečeno, da se temle možakarjem ne ljubi delati, ali da nimajo kaj početi. Bolj verjetno je, da se čudijo tako lepim kubikom, ki jih zadnje čase tako redko vidijo na skladišču. REK — Družbeni standard Velenje Kersnikova 11 POSLOVNE ENOTE: — restavracija Jezero — restavracija Delavski klub — Vila Široko — obrat družbene prehrane — okrepčevalnica — bifeji — samski domovi ti želijo svojim cenjenim gostom srečno novo leto in jim tudi v letu 1991 zagotavljajo tradicionalno gostoljubnost ter bogato gostinsko ponudbo. Kljub porazu odlična uvrstitev Na visokih mestih v 1991 Vsake stvari je enkrat konec, pravimo. Prekinjena je tudi sijajna serija devetih zmag rokometašev Velenja. V zadnjem kolu so doživeli hud poraz. Žal, v domači dvorani. Odlično serijo devetih zmag je prekinila izvrstna bje-lovarska ekipa. V soboto odlična bjelovarska ekipa je prekinila v zadnjem jesenskem prvenstvenem kolu vrsto devetih zmag igralcev Šaleškega rokometnega kluba Velenje. Velenjčani so vedeli, da večno ne morejo zmagovati, saj konec koncev zaradi odhoda (prenehanja igranja) nekaterih igralcev na začetku prvenstva tudi niso pričakovali visoke uvrstitve po prvem deiu prvenstva. Niso pa rokometaši s trenerjem 1i-rom Požunom, še manj pa gledalci, ki so v zadnjih tekmah dobro napolnili Rdečo dvorano — enako tudi v soboto, pričakovali takšnega zloma v zadnjem jesenskem kolu. »Zamudniki« so še prihajali na tekmo, ko so gostje vodili že z 1:7, na semaforju pa je tedaj tekla deveta minuta. Gledalci so presenečeni gledali ekipo, ki je bila v teh trenutkih srečanja povsem nemočna in se spraševali, kaj je z njo narobe. Pa je bil odgovor že naprej znan. Na srečanju v predzadnjem kolu v Slovenj Gradcu so se poškodovali ključni igralci Šerbec, Rozman, Krejan, tudi Plaskan, ki med tednom niso mogli trenirati enako zavzeto kot drugi soigralci. Šerbec pa sploh ni imel nobenega treninga v minulem tednu. To je bil razlog, da so se igralci eno- stavno ustrašili bjelovarske ekipe z odličnima nekdanjima reprezentanto-ma Jurinom in Obračem na čelu. Na začetku so imeli veliko tremo, njihova igra je bila zmedena, namesto drug drugemu je večina žog šla v roke gostujočih igralcev, ki so nato v hitrih nasprotnih napadih (to je bilo vselej orožje Velenjčanov) dosegli zadetke. Poleg tega je bil odličen tudi gostujoči vratar. Strele, žoge, s črte — s tako imenovanih stoodstotnih priložnosti je odbijal in zaustavljal kot za šalo. Soigralcem je skušal pomagati tudi Šerbec, pa je ostalo le pri poskusu. . Moral je z igrišča. V drugem polčasu je domači trener Miro Požun še enkrat poskušal s Šerbcem samo v napadu in s stalnimi menjavami obrniti poraz. Igralci so iztisnili zadnje moči iz pet in ob bučnem navijanju so se v 36. minuti približali gostom na dva zadetka (16:18); to je bilo največ kar so zmogli ta večer. Gostje so igrali odlično, vendar zelo trdo, tudi preostro v obrambi, kar je najbolj občutil odlični Šerbec, na katerem so na trenutke »viseli« tudi trije igralci. V 34. minuti sta ga dva nasprotnikova igralca grobo ustavila in dobra sodnika sta izključila oba hkrati. Kljub želji Šerbec zaradi poškodbe ni mogel več igrati. Ostali soigralci so spoznali, da je bil ta večer gost pač boljši in so proti koncu tekme povsem popustili, odličen nasprotnik pa je izkoristil njihovo mlačnost ter visoko zmagal. (vos) Dekleta — slovo z zmago Slovenski derbi ni navdušil gledalcev, saj domača dekleta niso zaigrala tako dobro kot pred tednom dni na Reki. Toda, vseeno so zmagala in to zasluzeno. Srečanie je bilo mirno, brez prave prvenstvene zagrizenosti. Imeli smo občutek da sta "obe ekipi že na začetku vedeli kakšen bo razplet. Velenjčanke, da bodo zmagale, gostje pa, da tega ne morejo. Tako je tudi bilo. Domača dekleta so bila pač precej boljša in so si kljub slabi obrambni igri priigrale zmago. Se slabše so v obrambi igrale gostje in zato so gledalci videli skoraj vsako minuto zadetek Ko so igralke Velenja podjetneje zaigrale na začetku drugega polčasa, so dosegle kar štiri zadetke zapored in povedle z 19:12. Toda, zavzeto so igrale le nekai trenutkov, nato pa do konca tekme spet lagodno. (vos) BO ZORAN KOMPAN TRENER DEKLET? Na zadnji prvenstveni tekmi ni bilo na klopi dosedanjega trenerja Franca Dobnika, ampak je dekleta vodji Marjan Klepec, član uprave. Kot smo zvedeli, naj bi Dobnik odslej »delal« z eno mlajših selekcij v klubu, prvo ekipo pa naj bn prevzel Zoran Kompan. Ta je v soboto že pomagal z nasveti, prepričani pa smo, da bo to dobra poteza kluba, saj je Kompan bil odličen rokometas. Vseskozi doslej je treniral mlajše fante pri ŠRK Velenje, občasno pa je tudi vodil prvo moško velenjsko ekipo.(vos) Strelski šport Na drugem pozitivnem kontrolnem tekmovanju najboljših-slovenskih strelce* i zračnim opvjeflfi v,Hrajti\ikij sp s£ i^ka^àlj tydj vejepjslfi strelci, Pri članih je "s pištolo zmagal Štuhec pred Tkalcem, pri mladincih pa premočno Veternik. Tudi odbojkarji in odbojkarice v slovenskih ligah so sklenili prvi-del tekmovanja. Odbojkarji Topolšice so po enajstih kolih na drugem mestu, devetkrat so zmagali in dvakrat izgubili, z 18 točkami za dve zaostajajo za vodilnim Granitom, prav tako dve imajo prednosti pred tretjo Emono, pred ostalimi zasledovalci pa veliko več. Zadnjo zmago v prvem delu so si doma priborili z neposrednim tekmecem za vrh lestvice. Premagali so namreč Emono (Ljutomer) s 3:1 (7, 4, -15, 9). Igralke Topolšice Kajuha so v zlati sredini z desetimi točkami. V zadnjem Peto mesto v Zagrebu Nogometaši Sportkluba so po osvojitvi tretjega mest na turnirju v Avstriji nastopili še v finalnem delu državnega pokalnega tekmovanja v Zagrebu. Velenjski nogometaši so igrali izvrstno, malo zaradi čudnega razpleta in malo zaradi smole, pa se vendarle niso uvrstili med štiri najboljše ekipe. Dvakrat so zmagali in enkrat igrali neodločeno in to prav z ekipo, ki je imela na koncu v skupini enako število točk kot Sportklub. Za uvrstitev med štirimi so odločali kazenski streli, v tem pa so bili nasprotniki boljši. Igralci malega nogometa velenjskega Sportkluba so tako osvojili peto mesto, kar je vsekakor zavidanja vreden uspeh za državni rang tekmovanja. Z. G. Planinske novice Propagandna komisija Planinskega društva Velenje je proučila pobude in interese članstva in že predvidela glavne skupne aktivnosti v prihodnjem letu. Lično izdelan program z osnovnimi navodili in informacijami je že na voljo. Iz njega razberemo, da bo že v januarju več akcij. V sred, 2. januarja bo prvi novoletni pohod iz Velenja na Radojč in Ramša-kov vrh. Odhod je predviden ob 8. uri izpred gasilskega doma v Šaleku. Pri-javnine ni, potrebna je zimska oprema, prostovoljne prispevke pa bomo namenili za nov most v Ljubnem ob Savinji. V nedeljo, 6. januarja bo že tradicionalni izlet Rogla—Osankarica. Odhod ob 6. uri izpred avtobusne postaje Velenje. Pri povratku še postanek v Zrečah. V soboto, 19. januarja, ob 20. uri pa se bo začel v Delavskem klubu 15. planinski ples, ki je doslej v Namo privabil številne udeležence, tudi iz drugih krajev Slovenije. Ker je število mest omejeno, predlagamo vsem interesentom, da si pravočasno preskrbijo vstopnice. Seveda je to le del ponudbe, vsaka od desetih sekcij ima v svojem programu še kaj zanimivega. M.Ž. jesenskem kolu so gostile vodilno ekipo Kopra Cimosa in'gladko izgubile z 0:3. Bolj uspešne so bile Ljubenke, ki so na gostovanju v Ljubljani^ premagale drugo ekipo Partizana tabor s 3:1 (—6, 2, 14, II). Prvi niz so sicer hitro izgubile, nato pa so se zbrale in zmaga ni bila več vprašanje. Prezimi-le bodo na tretjem mestu. Velenje: Kranj—Duple 31:27 (15:12) Velenje: Lakič, Misaljevič 8, Topič 2, Zidar 8, Katič, Oder 5, Falle, Hudej 8, Jan, Delič, Me-mič, Hrast ŠRK Velenje: Partizan (BJ) 19:29 (12:18) ŠRK Velenje: Stropnik, Čater, Krejan 4, Ramšak, Terglav, Plaskan 4, Požun 2, Rozman 2, Vrečar 4, Vogler 2, Šerbec 1, Vajdl. Pivov. Laško Partizan Velenje Kol. Slovan Splitex Split Slov. Gradec Mehanika Metalac Moslavina Jugoturbina Borac Ajdovščina IUV Usnjar Djakovo 13 10 1(1) 13 10 1 (0) 13 10 0 13 9 0 8 0 7 0 7 0 6 1(1) 6 0 6 0 5 1(0) 2 0 2 0 1 0 2 321:260 21 2 322:285 20 3 345:319 20 4 302:249 18 5 300:298 16 6 291:267 14 6 279:271 14 6 286:296 13 7 288:294 12 7 269:297 12 7 278:278 10 11 234:273 4 11 284:339 4 12 269:314 2 PARI PRVEGA SPOMLA-' DANSKEGA KOLA: Metalac — Split, Ajdovščina — SI. Gradec, Mehanika — Partizan, Velenje — Kolinska Slovan, Djakovo — Moslavina, Jugoturbina — Pivovarna Laško, IUV Usnjar — Borac. Modea Špar. T. Trešnjevka MTČ Velenje Zamet INA Mlinotest Kranj Borovo Ferroth. Mar. Burja Centr. VIS Oprema K. Lokomotiva 13 13 0 13 10 0 13 10 0 13 9 0 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 9 0 8 0 7 0 5 0 5 0 5 0 4 0 3 0 3 0 0 0 0 308:206 26 3 331:266 20 3 309:263 20 4 338:278 18 4 317:275 18 5 297:257 16 6 306:267 14 8 280:266 10 8 277:297 10 8 256:313 10 9 229:296 8 10 261:292 6 10 246:289 6 13 164:281 0 PARI PRVEGA SPOMLADANSKEGA KOLA: INA -Sparta, Oprema — Zamet, Fer-rotherm — Kranj, Velenje — MTČ, Borovo — Trešnjavka, Lokomotiva — VIS, Burja — Mlinotest. nama TA TEDEN ZA VAS V NAMI: BOGATO ZALOŽEN PRAZNIČNI PULT Z NOVOLETNIMI OKRASKI IN DOBROTAMI VAS VABITA! Na oddelku metraže: — uvožene goveje kože po zelo ugodni ceni Na ženski konfekciji: — spalne srajce — kompleti perila — kučme Na otroškem oddelku: — bombažne mikice — otroške volnene rokavice od 303,00 din dalje od 112,50 din dalje od 91,00 din dalje od 150 din dalje od 47,50 din dalje Na oddelku kozmetike: — predstavitev nove Lekove kolekcije Charlie s svetovanjem kozmetičarke — lepa izbira uvoženih parfumov V PRESKRBI: — čokolada švicarska 100 gr. — vafel kocke 1/1 Na oddelku volne in nogavic: — ženske hlačne nogavice tekstilnem diskontu: - zimske jakne Levi's original U.S.A. - fantovske jakne uvoz - moške polo majice - mikice bombažne V samopostrežni prodajalni: — pršut M1P kosi brez kosti — želodec Merkator — krema Spar 400 gr. — čokolada Žito 100 gr. — sir Edamer 9,90 din 42,50 din le 13,50 din 761,10 din 556,70 din 135,00 din 151,80 din 373 din/kg 155,40 din/kg 30 din 11,80 din 49 din/kg Velika izbira specialitet: školjke, raki, delikatesne koruzice, beluši, arti- čoke, chilly in velika izbira specialnih sirov .. . ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIČNE DNI IN VESELO SILVESTROVANJE! (jqifllr) SISTEMI PAKIRANJA Vabimo k sodelovanju strokovnjake s področja poslovne informatike za dela in naloge vodje informatike. Pogoj: — končana VII. stopnja strokovne izobrazbe z delovnimi izkušnjami. Prijave sprejema kadrovska služba družbenega podjetja SIPAK v roku 15 dni od objave na naslov: DRUŽBENO PODJETJE SIPAK KOROŠKA 61, 63320 VELENJE KADROVSKA SLUŽBA lEN.tME — ti A SN A I DV0C1£MIK IV KAT».) LETDVI- » 5ČEfW Oflvrui MEJNA REKAMA SXIN (RAM OKI STANILO VRAZ star >. , l^ftAZ., CELOVŠKI POÓOSTO «OKtRICl "ZAMIČEVA Kiue> LENZA - L0U0SWA eAtJTU 1 LAST I IA zumjt PETER ftWNO^C botiwje MASceva-WAV^. mitol. a.MfeSiD Oß.-% TA-WZ.A6AM AMEBf foDOfiEN ŠTEfAiJ KOttyÒ RANO C&LNltC IhTOU-STfWOU) MEsro - V BELGI: I , VPO-KftJttM bRASANT P6SIAHEC iT.rtMJSI« 5ALERINA VAMLOVA OoftA V POSA^U TOMS t( T(WS1(A SMO LÀ F12.IÖTE-RAfS/T" SODHI TERMI NI chatcad-BRJAN&V KOHAK šnut&ia PISATELJ SKALA NAU16, MISEUJI StSTAV kELTSILI suaatiK CELICA URADfcl _s£is_ RQKQE0BSZ čjudEtJ NIKO ALP-SMUČARSKI CENTeft STüROIW-D0SW Ef cnUNAtt-VIHRAHE AMEElSkA KAMELA it WIE SttETBiA TÖRÄA ANDRE) ROSINA VMltO 3EUOVAC l£oR. &EK.IEVA Stl OTOK FftHHO-SOVUHA VfeOsMI ANTOKI HAßT I HlT-NAftOi) UESALdl 3UN EULlfeft E05,X AMbR.E3 ^tCÖA^J KAR-&L ŠIRjEKEL) PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA GIP »VEGRAD« VELENJE GIP »VEGRAD« je nosilec razvoja gradbeništva v Šaleški dolini in uspešno nastopa po Jugoslaviji in v inozemstvu. Z dolgoletno tradicijo in novo poslovnostjo smo primerni partner za domače in tuje naročnike. Rešitve pošljite do 14. januarja na uredništvo Našega Časa, Foitova 10, 63320 Velenje z oznako »praznična križanka GIP »VEGRAD« VELENJE Izžrebali bomo 5 pravilno rešenih križank: 1. nagrada 10 m1 betonskih tlakovcev, 2. nagrada betonsko cvetlično korito, 3. nagrada 2 kom R ali U bet. elementov za klop, 4. nagrada 1 podstavek za kolesa, 5. nagrada 1 podstavek za kolesa IO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Vgjenje KDAJ PO OBRESTI? Obračun in pripis obresti za preteklo leto je pomemben dogodek za varčevalce in za banko. Obresti za vse vrste dinarskih in deviznih vlog ter žiro računov za leto 1990 bo v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d. d., Velenje možno vpisati že od 5. januarja naprej. Varčevalci, ki poslujejo s tekočim računom, bodo o znesku obračunanih obresti seznanjeni s prvim rednim izpiskom po 10. januarju 1991. Ne glede na datum vpisa so obresti za leto 1990 obračunane 31. decembra in od 1. januarja 1991 naprej obrestovane po veljavnih obrestnih merah. Da v prvih dneh januarja ne bi prišlo do zastojev, prosimo vse, ki ne načrtujete takojšnje vezave ali porabe pripisanih obresti, da združite ta opravek z vašim rednim obiskom v banki. SREČNO IN USPEŠNO LETO 1991 VAM ŽELI LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D. VELENJE NOVO NOVO NOVO TOPLOTNA TEHNIKA TONE d,,,,. V novi tehnični trgovini ob Koroški cesti 8 c v Velenju vam vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure nudimo po zelo ugodnih cenah različen material za centralno ogrevanje in vodovod. Pridite, lepo vas bomo sprejeli, vam svetovati in dobavili izbran material na dom, po dogovoru pa tudi vgradili. Storitev bomo opravili hitro in po konkurenčnih cenah, ter ob ustrezni garanciji. ZA NOV ODNOS DO VAŠEGA UDOBJA! TTT TRGOVINA, Koroška 8 c telefon: 853-495 TIT PODJETJE, Ljubljanska 15 b telefon: 857-141 V novem letu vam želimo veliko uspehov, zadovoljstva in osebne sreče! NOVO NOVO NOVO 1Ü ■ ■■ '. • BOŽIČNO - NOVOLETNI SHOW Sodelujejo: ŠANK ROCK AGROPOP gost iz Italije FOXY LADY dame iz Češkoslovaške EROTIČNI SHOW MODNA REVIJA PINK PANTER, CALIFORNIJA RDEČA DVORANA, 29. decembra od 18. do 0.3 ure, predprodaja vstopnic Bistro L, Bistro Ani. Zlatica, Bay, Karaka, M 4, Ponudba v našem Tel.: 063/855-975 Prodajamo vozila DAIHATSU! — CHARADE G 100 TS benzin že od 67.000 din dalje — CHARADE TURBO diesel že od 83.400 din — rok dobave sredina januarja — APPLAUSE X benzin že od 96.000 din dalje — rok dobave do 10 dni — FEROZA — terensko vozilo že od 120.000 din dalje K ceni je treba prišteti še 87 % dajatev. Velika izbira rezervnih delov za vozila RENAULT, ZASTAVA in DAIHATSU. Stalno na zalogi: disk ploščice, zavorne obloge, prtljažniki za smuči, verige in ostala dodatna oprema. Želimo vam srečno vožnjo in vse najlepše v novem letu 1991! P----------------I SAMOPOSTREŽBA URBANC Florjan 276, ŠOŠTANJ, tel.: 882-387 Vsem cenjenim kupcem in ostalim občanom želimo v novem letu 1991 vse najlepše! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in vas vabimo! trgovsko proizvodno podjetje d.o.o, slovenj gradeč celjska 70 0602-42688 telefax 0602-42006 Trgovsko proizvodno podjetje BMK na Trgu bratov Mravljak v Šoštanju vam nudi pestro izbiro programa BELE TEHNIKE in drobnih gospodinjskih aparatov po konkurenčno nizkih cenah: mesoreznice od 930,00 din friteza z vrtljivo košaro 2500,00 din multipractic 1900,00 din kavni mlinček 300.00 din varilni strojček 400,00 din pomivalni stroji Gorenje samo 9800,00 din in še bi lahko naštevali. Prav tako pestra je izbira bele tehnike, kjer so tudi ugodne cene in ugodni kreditni pogoji: — na 6 mesecev 30% POLOGA, ter pet obrokov z 12% obrestno mero — ali plačilo na TRI ČEKE TO PA ŠE NI VSE! Pri nakupu bele tehnike vam priznavamo 100,00 din za stroške dostave. BMK — še vedno močnejša od konkurence vas vabi in vam želi srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1991! Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65, Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 UGODNA PONUDBA: — uvoženih viskoz za svečane priložnosti — pliš iz uvoza Ugodnosti ob večjih nakupih! Se priporoča »PRIMA«' ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE Vodnikova 1, Velenje TOZD SPLOŠNO STVO MOZIRJE Mozirje 174 ZDRAV- TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE Vodnikova 1, Velenje TOZD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA Topolšica TOZD LEKARNA Velenje DSSS Velenje, Vodnikova 1 V novem letu 1991 želimo vsem delovnim ljudem in občanom veliko zdravja, sreče in uspehov! ABANKA D. D. LJUBLJANA VEZANE VLOGE PRINAŠAJO VISOKE OBRESTI PONUDBA ZA NOVE VEZANE VLOGE znesek v din letna obrestna mera nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 25.000 od 25.001 do 50.000 od 50.001 do 100.000 nad 100.001 24% 26% 27% 28% 29% 31% 32% 33% 30% 32% 33% 34% UPOKOJENCI, KI BODO PREJEMALI POKOJNINO NA HRANILNO KNJIŽICO ALI TEKOČI RAČUN V AB AN KI, LAHKO PO UGODNEJŠI OBRESTNI MERI VEŽEJO TUDI NIŽJE ZNESKE znesek v din letna obrestna mera nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev od 1.000 do 10.000 od 10.001 do 50.000 25% 26% 30% 31% 31% 32% Vse opravke v zvezi z nakazilom vaše pokojnine bo uredila vsaka enota ABANKE v Sloveniji. Obiščite nas, skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev POSEBNA PONUDBA ZA DEVIZNE VARČEVALCE, ZA VLOGE, VEZANE NAD 3 MESECE vrsta vloge letna obrestna mera DEM 7,25% ATS 8,25% CHF 7,75% USD 7,75% ITL 9,00% Ko vezava poteče, sredstva prenesemo na vpogledno vlogo. VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1 991 ! ABANKA BANKA PODJETNIH LJUDI VLIVANJE SVINCA V veleblagovnici Nama Velenje bodo v petek, 28. decembra ob 17.00 v okviru decembrskih prireditev, ki jih prire-a Nama Velenje, nastopile aleške predice s programom LE, PREDI, DEKLE PREDI. Posebnost bo starodaven Š običaj vlivanja svinca na starega leta dan in zanesljivo prerokovanje, ki sledi iz tega. Vabljeni! SILVESTRSKA PREDSTAVA Še vedno se lahko prijavite za ogled silvestrske predstave v SNG Maribor, kjer so za to svečanost pripravili svojo najnovejšo predstavo Willia-ma Shakespeara: HAMLET v režiji Tomaža Pandurja. Odhod ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 300 din in vstopnica. Na avtobusu bomo trčili v srečno novo leto. Pridružite se nam. Informacije tel. 853 574, pisarna 53 dom kulture Velenje. PIKIN DAN NA TELEVIZIJI V torek, 2. januarja 1991, ob 10.30, bodo na interni televiziji Velenje predvajali posnetek PIKINEGA CICIDA-NA, ki je bil 6. oktobra 1990 v Velenju v organizaciji Kulturnega centra Velenje in Občinske zveze prijateljev mladine. Oddaja bo trajala 1 uro in 6 minut. Silvestrov večer na Titovem trgu od 19. ure glasba, vi-deospoti ob 21. uri prihod Dedka Mraza ljudski običaji in na-pevi ob 22. uri silvestrski družinski tek po ulicah Velenja zabavni ansambel — ob 24. uri županova zdravica, ognjemet — po 24. uri rajanje Hrano in pijačo lahko prinesete s sabo, ali pa ne — gostinci bodo poskrbeli za vse! Silvestrovanje odpade samo v primeru močnega dežja! Miličniki so zapisali ZBIL PEŠCA Voznik osebnega avtomobila, dvaindvajsetletni Janez Se-všek je peljal 19. decembra malo pred 14. uro po Koroški cesti. V neposredni bližini avtobusnega postajališča pri Starem Jašku je prečkal cesto triindvajsetletni Jože Višnjar. Voznik, gaje opazil, zavrl, zavil močno desno, a ga vseeno zadel in ga pri tem hudo telesno poškodoval. NI GA OPAZILA Voznica osebnega avtomobila, petdesetletna Rozalija Tkavc je peljala 20. decembra malo po 13. uri po Cesti talcev v Velenju. Pred železniškim prehodom je zavijala levo, pri tem pa zaprla pot vozniku kolesa z motorjem, petnajstletnemu Rudolfu Leskošku. Zbila ga je po cestišču in ga lažje telesno poškodovala. VEČ KRAJ IZ AVTOMOBILOV Kraje iz avtomobilov so postale že nekaj povsem običajnega, skorajda ne mine dan, da ne bi komu kaj zmanjkalo. Tatovi odnašajo različne drobne predmete. V tem tednu, točneje v noči na 20. december je med drugim izginil avtoradijski sprejemnik in antena iz avtomobila Andreja K. parkiranega na Foitovi, v noči na 23. december pa je ostal brez dveh zadnjih koles avtomobil Martina J. s Kidričeve ceste. ODNESEL ROČNO ČRPALKO Iz priročne lope med vrtovi v Bevčah je v teh dneh nekdo odnesel ročno črpalko za škropljenje vrta Cvetu J. VELIKO KRAJ IZ GARDEROB V teh dneh so beležili velenjski miličniki tudi veliko kraj iz garderob. Tako je 23. decembra nekdo ukradel usnjeno ja-kno Bošku D. iz dvižnega obešalnika garderob v Prelogah. V gostišču Ržen pa je 22. decembra izginila jakna in pulover Jožetu Š. Neprijetno je bila presenečena tudi Nataša K. iz Ko-pra, ki ji je med tem, ko je igrala tekmo v telovadnici OŠ KDK v Šoštanju, nekdo odnesel denarnico s 300 dinarji, tremi prstani, zlato verižico in dokumenti. BRCNIL V IZLOŽBENO OKNO Izidor A. je 24. decembra malo po polnoči brcnil v izložbeno šipo Železnine na Starem trgu. Razbil jo je, a se očitno takoj kesal. Usedel se je na tla in počakal miličnike. VLOM V KIOSK V TOPOLŠICI V noči na 21. december je nekdo vlomil v kiosk Dela v Topolšici. Odnesel je več kartic podarim — dobim, kavo in več zavitkov cigaret. VOZIL SE JE Z AVTOBUSOM Malo po polnoči se je 22. decembra v Šoštanju z avtobusom APS vozil neznanec. Vožnje očitno ni bil vešč, saj je avtobus poškodoval. Kako je prišel vanj in kako ga je po koncu vožnje spet zaklenil, ostaja zaenkrat neznanka. IZGINILI BLOKI ZA MALICO 22. decembra je nekdo vlomil v gostišče Kajuhovega doma. Odnesel je bloke za malico in okoli 2000 dinarjev. ZABAVA V ŠOŠTANJSKEM VRTCU Očitno se je v noči na 22. december vesela družba zabavala v vrtcu na Kajuhovi cesti v Šoštanju. Vlomili so vanj, odnesli sicer ničesar, naredili pa ogromno škode. Razbili in polomili so igrače in se izživljali tudi tako, da so cigaretne ogorke ugašali na posteljicah. UPOKOJENKI POBRALI DENAR Terezija S. je 20. decembra malo pred 11. uro dvignila svojo pokojnino na velenjski pošti. Veselila se je in preštevala denar, ki so ga ji dolgoprstneži spretno odvzeli. Ženska se ni takoj znašla, presenečena je bila tako, da je šele po nekaj minutah povedala, kaj se ji je pripetilo. Kljub temu so miličniki storilcem za petami. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I HE Marcator ■ Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirja MERCATOR ZKZ MOZIRJE obvešča cenjene kupce, da jim nudi 40—60% znižanje sobnega pohištva VARIO proizvajalca GLIN iz Nazarij. S pohištvom VARIO si lahko dopolnite stanovanjske prostore, uredite dnevno sobo, otroško sobo, poslovne prostore ali karkoli v stanovanjski hiši ali v pisarni. Program VARIO vam nudimo v blagovnici M-ZKZ na Ljubnem ob Savinji. Kupci izkoristite izredno priložnost! SREČNO NOVO LETO VAM ŽEL/ M-ZKZ MOZIRJE 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J 1 1 M M hI M 1 1 1 1 1 1 1 J OBČINA VELENJE Od četrtka, 27. 12. do srede, 9. 12. 1991! REDNI KINO Četrtek, 27. 12. ob 18. in 20. uri SMRTONOSNI TRESK -ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Don Johnson. Efektna in vzbur-ljiva kriminalka o pojavu, ki danes pretresa Ameriko-pojavu neofašističnih organizacij, ki hočejo zavladati nad svetom. Petek, sobota in nedelja, 28., 29., 30. 12. ob 18. in 20. uri MIAMI BLUES — amer., kriminalka. V gl. vi.: Alee Baldwin, Fred Ward. Film o ambijentu južne Floride skozi katero se letno sprehodi pisana druščina prevarantov in kriminalcev! Ponedeljek in torek, 31., 12. in 1. 1. FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO! OD 2.-13. I. '91 FESTIVAL SMEHA - CIKLUS KOMEDIJ ZA VSAKOGAR: Sreda in četrtek, 2., 3. 1. ob 18. in 20. uri'IZ KOŽE NE MOREŠ — ameriška komedija. V gl. vi.: John Ritter. Režija: Blake Edwards. Za ljubitelje zahtevnejše komedije! Petek, sobota in nedelja, 4., 5., 6. 1. ob 18. in 20. uri TEPCI VRAČAJO UDAREC - ameriška komedija. V gl. vi.: Robert Carradine. Komedija za najstnike in vse, ki se želijo dobro zabavati ! Ponedeljek in torek, 7., 8. I. ob 18. in 20. uri LJUBEZENSKA ŠOLA JOSEPHINE MUTZEN-BACHER — seksi komedija. Za vse tiste, ki pogrešajo smeh in lahkotnost v tem filmskem žanru! Petek, sobota in nedelja, 11., 12., 13. 1. ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE TEPCEV - ameriški. V gl. vi.: Robert Carradine. Skupina brucov, ki se ji smeji cela šola ustanovi lastno združenje, ki ga imenujejo TEPCI in objavijo vojno vsem ostalim združenjem in tolpam. VELIK NAJSTNIŠKI HIT! VSTOPITE V NOVO LETO NASMEJANI!!! Sreda in četrtek, 9., 10. 1. ob 18. in 20. uri ŽENSKA HUDIČ - amer., drama. V gl. vi.: Meryl Streep. Žena, ki se maščuje svojemu možu za nezvestobo na način, ki ga lahko izpelje samo hudič. NOV OBRAZ MERYL STREEP IN ŠE ENA VELIKA VLOGA! FILMSKO GLEDALIŠČE V DOMU KULTURE Ponedeljek, 31. 12. PREDSTAVA ODPADE! Ponedljek, 7. 1. ob 20. uri IZ KOŽE NE MOREŠ - ameriška komedija: Režija: Blake Edwards. Vloga: John Ritter. Zelo uspešen pisatelj nikakor ne more nehati piti in skakati čez plot. Mu bo morda le uspelo? Nedelja, 30.12. ob 10. uri OTROCI VABIMO VAS NA PREDSTAVO FILMA KEKEC. Film, ki je vedno zanimiv in za vse generacije! VSTOPNINE NI - DARILO KINA VELENJE! NOČNI KINO V REDNEM KINU Petek, sobota in nedelja, 28., 29., 30. 12. ob 22. uri SLUŽABNIKI SLASTI — ameriški, trda erotika, v gl. vi.: Joana Storm. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,S (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 28. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 do 2.00 Novoletna oddaja Radia Velenje. NEDELJA, 30. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 31. DECEMBRA: 15 00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 do 19.00 Praznično popoldne na Radiu Velenje. SREDA, 2. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 do 19.00 Novoletno popoldne. PETEK, 4. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 6. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 8. JANUARJA: 1500 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 10. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi (naš gost bo predsednik skupščine občine Mozirje Jakob Presečnik — z njim se boste lahko pogovarjali po telefonu 855 450). Petek, sobota in nedelja, 4., 5„ 6. I. ob 22. uri SUPER SEX -amer.-italijanski. Trda erotika. V gl. vi.: Siobhan Hunter KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 30. 12. ob 18. uri BEN HUR — ameriški, zgodovinski spektakl. (KINOTEKA). Režija: William Wyler. Vloga: Charlton Heston. ' IZJEMNA DOLŽINA FILMA! Ponedeljek, 31. 12. PREDSTAVA ODPADE! Nedelja, 6. 1. ob 18. uri IZ KOŽE NE MOREŠ - amer. komedija. Ponedeljek, 7. 1. ob 18. uri TEPCI VRAČAJO UDAREC -ameriški, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 28. 12. ob 20. uri BEN HUR — amer., zgodovinski spektakl. V gl. vi.: Charlton Heston. Petek, 4. I. ob 20. uri IZ KOŽE NE MOREŠ - ameriška komedija. SREČNO '91 VAM ŽELI KOLEKTIV KINA VELENJE! OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 27. 12. - BREZNO, ameriški znanstvenofantastični. 29. in 30. 12. — POLICIJSKA AKADEMIJA IV, ameriški akcijski. 1. in 2. 91. — ŠOGUNOVA SENCA, japonski avanturistični. 3. 1. 91. - KARATE KID, hongkonški karate. 5. in 6 I 91. - KDO JE PO-TUNKAL ROGERJA ZAJCA, ameriški mladinski. 10. 1. 91. - MAŠČEVALEC, ameriška kriminalka. KINO »JELKA« NAZARJE 29. in 30. 12. - POLICIJSKA AKADEMIJA IV, ameriški akcijski. 2. 1. 91. - GREŠNA ZAPELJIVKA, ameriški erotični. 5. in 6. I. - TEKSAŠKI GRANIČAR, ameriški akcijski. 9. 1. - POLICIJSKA ZASEDA, ameriška kriminalka. KINO LJUBNO 28. in 30. 12. - POPER IZ MIAMI A, ameriška trda erotika, nočni kino. 29. in 30. 12. - NOČNI SKOK, ameriška kriminalka. 2. 1. 91. - BAD SPENCER V AKCIJI, ameriški avanturistični. 5. in 6. 1. - PRINC ODKRIVA AMERIKO, ameriška komedija. (13 (D 0 1 (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-, tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajst-, dnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 12,00 din, mesečna naročnina 61,20 din, trimesečna naročnina 131,70 din, polletna naročnina 264,70 din, trimesečna naročnina za tujino 226,00 din. Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Vsem poslovnim partnerjem, kooperantom in vsem občanom želimo srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1991! r velenjska kooperacija tradbenooobrtna zadruga p. o. tovo vetenje, sfa/-/ trg 36 Gostišče RŽEN Koroška 26, Šoštanj telefon: 063/881-361 VAS VABI Z BOGATO PONUDBO VSEH VRST JEDI IN VELIKO IZBIRO VEH VRST PIJAČ ... Pri nas se dobro počutijo tudi večje skupine. Vsem našim gostom in ostalim želimo v novem letu 1991 veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva in vas vabimo! AVTOSERVIS MEH Krotka 7, Volenje Telefon 003/850-824 Vsem cenjenim strankam in občanom želimo v novem letu 1991 veliko uspehov in osebnega zadovoljstva, šoferjem pa srečno vožnjo! Poleg pooblaščenega servisa VW AUDI vam nudimo tudi prodajo vozil iz programa VW AUDI s kratkim dobavnim rokom! PRIPOROČAMO SE! EEEB Vsem ljubiteljem filma želimo srečno in uspešno novo leto 1991 in vas vabimo na obisk! Rocionalle^ d.o.o. SLOVENJ GRADEC OB CELJSKI CESTI BOŽIČNI IN NOVOLETNI POPUST 25 % * Okna IZOLIR in polkna LESNA SI. Gr. * Furnirana vrata SUMO LESNA, navadna in rustika * Vhodna in garažna vrata * Furnirane stenske obloge LESNA * Ostrešja po naročilu fco SI. Gr. Plačilo z gotovino ali na naročilnico stanovanjske zadruge. Dostava je fco kupec do 120 km, če kupite najmanj za 30.000 din. Okna IZOLIR so oči LESNE, vrata SUMO pa za vas najboljša in najlepša. Odločile se v mesecu decembru, ne čakajte na leto 1991 KLIČITE ALI PRIDITE! Odprto od 8. do 16. ure. Tel. (0602) 41-160, 41-118, telefaks: (0602) 41-063 - 25% - 25% - 10% - 25% KLJUČAVNIČARSTVO FRANC SEVER Stari trg 27, Velenje Telefon: 063/856-301, 853-251 PREDMET POSLOVANJA: — izdelujemo stopniščne in balkonske ograje — vse vrste kovinskih stopnic — komplet nadstrešnice od temelja do pokritja z vsemi kritinami Vsem občanom in delovnim ljudem želim v novem letu 1991 veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! PETROL TOE CEUE Trnovl je 215 v, Želimo vam srečno in uspešno novo leto 1991, vsem voznikom pa srečno vožnjo! Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem želimo srečno, zadovoljno in uspešno novo leto 1991! U và^óL DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo Vekos n. sub. o. Titovo Vetenie, KoroSka 37 b TOZD komunalna oskrba TOZD toplotna oskrba TOZD stanovanjska oskrba DSSS Vsem delovnim ljudem, občanom ter koristnikom naših uslug želimo srečno in uspešno novo leto 1991! 7K ČETRTEK 27. december PETEK 28. december SOBOTA 29. december NEDELJA 30. december I PONEDELJEK ■ 31. december TOREK 1. januar |TV SLOVENIJA 1 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 I 8.50 Video strani 9.00 Alf, ameriška nanizanka, 9/24 11.00 Mozaik — Alpe Jadran, ponovitev 11.30 Zakon v Los Angelesu, 30. del ameriške nanizanke 12.15 Namesto koga roža cveti, koncert Vlada Kreslina za Amne-sty International, ponovitev 1. dela 13.05 Tarzanove velike pustolovščine, angleški film 14.30 Mozaik, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.10 Muppet show 17.35 Veseli Pariz 18.00 Pravljice iz mavrice: o bobenč- ku in palčkih, 4. oddaja 18.40 Waitapu, 4. del nadaljevanke 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Zgodovina Vatikana, 3. oddaja 21.05 Tednik 22.10 Vojne usode, angleška nadaljevanka, 5/7 23.10 Tv dnevnik 3 23.30 Sova: Vse razen Ijubezeni, ameriška nanizanka, 17/19, Klub Paradiž, angleška nadaljevanka, 10/10 0.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Danes v skupščini. 20.45 Divji svet živali, poljudnoznanstvena serija, 8/14. 21.15 Mali koncert — Maja Cerar — violina. 21.25 Večerni gost: Dr. Franc Rozman in Bogomil Gerlanc. 22.10 Retrospektiva. Komedija na slovenskem odru. O. Cesey: Prihranjeni funt. 22.45 Yutel. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Šegi, serija. 12.15 Kolo risana serija, Kuhajte, Ladja ljubezni. 15.30 Miranda. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje avstralska serija. 17.35 Denar. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Fort Boyard, igralni šov. 21.00 Rocky 1, ameriški film, 1976. 23.05 Poročila. 23.15 Leto Nemcev. 0.05 Zgodovina filma. RTL PLUS 6.10 Pravljice, Gadget, Flintstonovi otroci. 8.20 Ogenj in plamen, kanadska komedija, 1976. 9.30 Čudovita lutka, ameriški film. 1948. 11.00 Risanka. 11.10 Asfaltna džungla, ameriški film, 1950 (Marilyn Monroe). 13.00 Podelitev levov. 13.45 Ples v Savoyu. nemška komedija, 1S55 (Nadja Tiller). 15.15 Veseloigra v treh dejanjih. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Angel se vrača. 18.45 Poročila. 19.10 21 Jump Street. 20.00 Buddy v Hongkonau, italijanski akcijski film, 1975. 22.00 Ameruca Fighter 2, ameriški akcijski film, 1987. 23.35 52 Pickup. ameriška kriminalka, 1987. 10.00 Tenis: Seleš—Navratilova. 13.00 Eurobics. 13.30 SP v akrobatiki. 14.00 Olimpijada v Calgaryju. 16.00 Tenis, pregled. 19.00 Novice. 20.00 Nogomet. 22.00 Deskanje. 22.30 Zgodovina nogometa. 23.30 Tranpolin, SP. 0.00 Novice. 0.30 Bodybuilding, ZDA. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Pau-linino tveganje, ameriški glasbeni film, 1947 (Betty Hutton). 22.00 Novice. 22.15 Sanje o zlatu, ameriški pustolovski film, 1988 (Cliff Robertson). 0.10 Oplove novice. 0.15 Novice. 8.50 Bandit iz dobre hiše, avstralski film. 10.30 Colt za vse primere. 11.25 Škrlatni mušketir, francoski film. 12.55 Ashanti. 14.55 Bandit iz dobre hiše, drugi del avstralskega filma, 1985. 16.40 Naša deseterica. 17.05 Tom in Jerry. 17.45 Demoni Južnega jezera^ angleški pustolovski film. 1954. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 Kupi si pisani balon, avstrijska komedija, 1960 (Ina Bayer).,22.01) Hayirai 05. 23.00 Klute, ameriška kriminalka, 1970 1.10 FBI. 8.50 9.00 11.00 14.05 15.30 17.00 17.05 18.10 18.30 19.00 19.30 19.59 20.20 20.55 21.45 22.05 0.35 Video strani Spored za otroke Vojne usode, angleška nadaljevanka, 4/7 Mark Twain: Svojeglavi Wilson, ameriški film Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tedni, ponovitev Spored za otroke in mlade — Pravljice iz mavrice: Čarodejni dimnikar, 5. oddaja Waitapu, 5. del tv nadaljevanke Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Mednarodna obzorja: Romunija 1989—1990 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 33/41 Tv dnevnik 3 Sova: Ni kotička brez Slovenca, 2/4, Družinske vezi, ameriška nanizanka, 17/22, Melvin in Howard, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Maribor: Tele M. 19.00 Prišel je čas okrog božiča, oddaja z ansamblom Slovenija in Alpskim kvintetom, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Gala koncert Čajkovski, ponovitev. 23.10 Skupščinska kronika. 23.40 Yutel. 0.40 Satelitski programi, poskusni prenosi. 8.50 9.00 9.15 9.25 9.50 10.15 10.45 11.30 12.10 13.25 13.55 17.00 17.55 17.30 19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 22.10 22.30 1.35 Video strani Radovedni Taček: Kruh Lonček kuhaj: Rižev narastek Čebelica Maja: Pajkovka se ušteje Alf, ameriška nanizanka Zgodbe iz školje, 39. oddaja Večerni gost: Dr. Franc Rozman in Bogomil Gerlanc Oči kritike Ciklus Walta Disneya — Veliki lov lokomotive, ameriški film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Mupet show Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 8/14 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Ona + on Tv dnevnik 3 Sova: Ni kotička brez Slovenca, 3/4, Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 17/25, Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 1/8, Casanova, italijansko-nemško-ameriška nadaljevanka Video strani HTV 1 9.15 Poročila. 9.30 Zagonetno pismo, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Videostrani. 12.20 Balada o Din-gusu Maggeu, ameriški film. 13.50 Satelitski spored. 14.55 Hrvatski pisci na Tv ekranu. 16.10 Videostrani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Skrivnostno pismo, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitleji narave. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kviz-koteka. 22.25 Tv dnenvik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Glasbena scena, J. S. Bach: Božični oratorij. 23.35 Poročila. SATELITSKA TV HTV I 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 10.00 Zimski šolski spored (do -11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Videostrani. 12.20 Škofova žena, dolgometražni film. 16.10 Videostrani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 17.10 Izobraževalna oddaja. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Snježko Bijelič, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Moje najljubše leto, ameriški film. 21.35 Foiklorni ansambel Joža Vlahovič v Clevelandu. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Slike časa. 23.50 Poročila. SATELITSKA TV TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.05 Ex libris: Primorsko vinogradništvo in vinarstvo. 18.t0 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik. 18.30 Moj kolaček in Koko — smučarski prvak. 19.00 Mati in sin. zabavnohumoristična oddaja.. 5. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.14 Filmske uspešnice — Za brado jaz tebe, ti mene držiš, francoski film. 21.50 Bojan Adamič (šanson Rogaška 90) 22.40 Yutel 23.40 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 SAT 1 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored, (do 11.10). 11.15 Danes skupaj 11.45 Operne zgodbe: Manon Lescaut. 12:35 Prepovedana igračka, dokumentarni film. 12.50 Sedmi čut. 13.00 Mixer »M«. 13.45 Tv akcija. 15.15 Čarovnik iz Oza, ameriški film. 16.15 Tv teden. 17.10 Poročila. 17.15 Na tem mladem letu, oddaja narodne glasbe in običajev. 17.55 Kralj Patagonije, filmska nanizanka. 18.50 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Razgovor s predsednikom Republike Hrvatske dr. Franjo Tudmanom. 21.35 Po kanalu do zlata, angleški film. 23.25 Tv dnevnik. 23.45 Poročila v angleščini. 23.55 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 0.40 Športna sobota. 01.00 Poročila. 12.f5 Kolo sreče. 13.00 Tv SATELITSKA TV borza. 14.05 Ghostbusters, Ladja ljubezni, Miranda. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Harball. 21.00 Odisejada Neptuna, kanadski pustolovski film, 1973. 22.45 Poročila. 23.00 Ledeni dih. ameriški film, 1972. SAT 1 RTL PLUS 6.00 Risanka. 6.40 Gadget. 7.00 Flintstonovi otroci. 7.55 Polet deževne ptice, nizozemski film, 1980. 9.30 Parkirišče, nemško-švedska kriminalka, 1957. 10.55 Upor na ladji Bounty. ameriški film, 1935. 13.00 Wimbledon 90, pregled. 14.05 Neslišno z vetrom. 14.35 Kuhinja. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Regionalni spored. 18.45 Poročila. 19.20 Boraaora. 20.10 Umor je njen hobby 21.00 Zvonček pod nebeško posteljo, nemška erotična komedija, 1970. 22.25 Dol s kavbojkami italijanska seksi komedija, 1980. 23.50 Hudičeva igra. ameriška kriminalka, 1967. 1.25 V sedlu s smrtjo, angleški vestem. 1971. 2.45 Keoma, italijanski vestem, 1976 4.10 Nashville Lady, ameriški film. 1980. 7.30 Dobro jutro. 8.30 Hardball. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Kazimir. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Odisejada Neptuna, kanadski film. 12.50 Kremenčkovi, Proti vetru. 14.10 Čar gora. 14.40 Kuhajte. 14.50 Pustolovščine Nicka Knattertonsa, nemška de-tektivka, 1958. 16.30 Znanost. 16.40 Videoteka. 17.05 Potovalni magazin: Koroška. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Frankov klub. 20.00 Primer za profesona Chasea. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Hallo, Berlin. 22.30 Dekle po imenu Fanthom, ameriški akcijski film, 1967. 0.15 Besnost, ameriška kriminalka, 1978. 2.10 Hladni dih, ameriški film. RTL PLUS EI iLt 6.00 Poslovni raport. 6.30 Newsline. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 World Jet Ski. 10.30 Drsanje 12.00 Konjeništvo. 13.00 Eurobics 13.30 Trampolin, SP. 14.00 Olimpijada v Calgaryju 16.00 Tenis, Perth. 19.00 Trampolin. 19.30 Novice. 20.00 Motocross 21.00 Tenis 0.00 Novice. 0.30 Bodybuilding. 6.00 Pravljice. 8.00 Za otroke. 9.30 Klack. 10.00 Rimske počitnice 11.00 Risanka. 11.15 Spiderman, Prijatelji, Hulk. 12.35 He-man. 13.00 Živalski karneval. 13.00 C.O.P.S. 13.25 Želvice 13.50 Ragazzi. 14.40 Daktari. 15.35 Lassie. 16.00 Mačke in psi 16.25 Angel se vrača. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Revolverasi Wyominga, ameriški film. 1963. 20.15 Ivanhoe, viteški film 1952. 22.00 Dall-As. 23.00 Erotična re vija. 0.10 Divje veselje, grški erotični film, 1978. 1.25 Smrt snežaka, angleški mafijski film, 1968. 2.50 Divje veselje, grški film 4.00 Potovanje na Mesec, ekranizacija Offenbachove operete. IVJifrHiž hìm;i;mi 7.00 Daybreak. 8.30 Win Lose Or Draw. 9.00 Novice 9.00 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 13.30 Mix "6.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Novice. 19.45 Time Warp. 20.0" " " 20.30 Velike zvezde. 22.00 Novice. I .00 Coca Cola Eurochart. 22.15 Oplove novice 22.20 Spin 23.25 Koncert. 0.20 Novice. PRO 7 11.30 Kupi si pisani balon, avstrijski film. 13.20 Demoni Južnega jezera, angleški. 14.55 Bandit iz dobre hiše, tretji del. 16.40 Naša .deseterica. 17.05 Tom in Jerry. 17.40 Črni boben, ameriški pustolovski film, 1951. 19.15 Colt za vse primere. 20.10 Dvignite Titanic, ameriški film, 1980. 22.10 Nori boj, ameriški film, 1976 (Peter Fonda! 23.40 M.A,S.H. 0.00 Max Headro-om. 1.10 Hawai 05. 1.55 Klute, ameriški film. 7.00 Morski greben. 6.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Trampolin. 10.30 Moto šport. 11.00 Motocross. 12.00 Športno popoldne: Rally Pariz—Dakar, Atletika, Split, Zgodovina nogometa. Tenis, Avstralija. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestling. 21.45 Boks. 22.45 Tenis. SUPER CHANNEL 7.00 Mix. 15.00 Mlečna cesta, francosko-italijanski film, 1968. 17.00 Video moda 17.30 Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.00 Kapitan Power. 20.30 Josh. 21.00 Drugi zbor, ameriški film, 1949 22.35 Cona somraka. 23.35 Eks-pres groze, ameriška grozljivka, 1972. PRO 7 15.30 Šerif brez pistole, ameriški vestem, 1953. 17.00 Patrolni čoln. 18.05 V senci sužnjev, ameriški vestem. 1982. 19.45 Bill Cosby. 20.10 Sedmerica proti Čikagu, ameriški film, 1963 22.Ù5 Ceste San, Francisca. 23.00 Madame. 23.25 Poti zlobnežev, ameriška grozljivka. 1974. 8.25 Video strani 8.35 Živ žav 9.30 Muppet show 9.55 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 2/6 10.45 Mati in sin, 5. del humoristične serije 11.45 Obzorja duha 12.05 Kmetijska oddaja HTV 13.05 Prisluhnimo tišini 13.45 Križkraž, ponovitev 15.15 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdi se kakor v starih časih, ameriški film 18.50 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Cvetje v jeseni : Slovo, 2/3 20.55 Podarim — dobim 21.20 Zdravo 22.40 Tv dnevnik 3 23.00 Sova: Ni kotička brez Slovenca, Spet ti?, ameriška nanizanka, 5/13, Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 0.35 Videostrani 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke 11.00 Čebelica Maja: Sumljiva zgodba 11.25 Utrip, Zrcalo tedna, TV mernik, ponovitev 12.10 Hrestač, balet 13.45 Zdravo, ponovitev 15.05 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.10 Kekec, slovenski čb film 17.40 Radovedni Taček: Glasbilo 18.55 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Silvestrski spored — Tajči show 21.05 Silvestrski program v živo 22.15 Oto Pestner show, 2. del 23.00 Novoletni videomeh 23.30 Novoletni disco 0.00 Novoletna čestitka 0.20 Godba moje dežele 0.50 Sova: Modri grom, ameriški film 2.40 World s Greatest Magicians, ameriški film 3.35 Emanuela II., francoski film. TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in Ko se korenin zavemo, dokumentarna oddaja. 13.00 Športno popoldne. 19.10 Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Svet vulkanov, francoska poljudnoznanstvena serija, 6/6. 20.30 Stare ure, dokumentarna oddaja. 20.55 Portorož: Novoletni koncert, prenos. 22.05 Posnetek skokov. 22.50 Športni pregled TV Sa 23.35 Yutel. HTV 1 9.30 Horizonti, kronika v madžarščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijski mozaik. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Pisana nedelja. 16.20 Veni, vidi . . . 16.25 Iskalci, ameriški film. 18.25 Leteči medvedki, risana nanizanka. 18.50 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Seems like old Times, ameriški film. 21.40 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Portret opere Trst, glasbena oddaja. 0.05 Športni pregled. 0.50 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 ameriški , ala Kapitan Kastilije, ameriški film, 1947. 17.10 Buffalo Bill, beli Indijanec, ame- O Religija TELE 5 14.00 Družina Robinson, risanka. 14.50 Popaj 15.20 Zvonovi Goaltow-na, ameriški film, 1948. 17.15 Normal 17.40 Divje življenje 18.40 V petek zvečer, ameriški film. 1987. 20.15 Prosim nasmeh. 21.00 Večer z Danny Ka-vem, drugi del 22.05 Poročila 22.25 Zaharija. ameriški film, 1970. 0.05 Mačka in kanarček, ameriški film, 1927 1.30 Off beat. 2.30 P O P 15.50 Podarim dobim, ponovitev. 16.10 Svet v letu 1990, oddaja TV Beograd. 17.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik. 17.31 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 F. Lehar: Dežela smehljaja, opereta. 21.40 Oto Pestner show, 1. del. 22.10 Kako smo plesali. 22.35 Hopal-la, show program. 0.25 Novoletni videomeh. 0.25 Novoletni klub Heli-don. 0.55 MTV-osemdeseta leta. 1.25 Satelitski programi — poskusni prenosi. 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Fantazijski otok. 9.20 Kuhajte. 9.30 Videoteka. 10.00 Šport. 11.00 Nick Knatterton, nemška detektivka. 12.45 Kremenčko- HTV 1 8.45 Poročila. 8.50 Tv koledar. 9.00 Copelia. spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila.12.10 Videostrani. 12.20 KUD Ferdo Livandič, posnetek koncerta. 13.35 Ero z onega sveta, opera. 15.40 Poročila. 15.45 Od Osla do Nordkap-pa. dokumentarna oddaja. 16.15 Flight of navigator, celovečerni film. 17.45 Berlin — novoletni koncert, prenos. 19.00 Risanke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kolo sreče. 20.50 Tajči show. 21.35 Show spored The Best. 23.00 Šampanjec. 0.00 Čestitka. 0.01 Zvon-ko Bogdan, oddaja TV Sarajeva. 0.15 Nada Ukraden, oddaja TV Sarajevo. 0.30 Svet se zabava. 01.30 Running Man, igrani film. SATELITSKA TV 13.15 Baseballsko prijateljstva riški mladinski film, 1978. 14.05 Prosti čas. 14.15 Glava, glavica. 14.40 Briški fi i Indiiar riški vestem, 1944. 18.45 Poročila. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Buffalo Bill, vestem. 12.15 Kolo zabavna 19.05 Detektivstvo s čarovnijo. 20.00 Sveti dedič avstrijski domovinski film. 1956. 21.35 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Lepotica dneva (Belle De Jour). francoski film, 1967. 0.50 Detektivstvo, ponovitev. 13.00 Najboljši plen. 4.0? ' liubezr hop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poro- jSI pl€ oddaja. 14.05 Kazimir. Gospodinjstvo. Ladja ljubezni, Miranda. 15.55 Teles- 6.00 Risanke. 6.50 Jetsonsi. 7.10 Yogi. 8.00 Za otroke. 9.35 Snoppy. risani film. 11.00 Klasika. 11.25 Amerikanec v Parizu, ameriški glasbeni film, 1951. 13.15 Moj oče vesoljec, Munsterji, Ul-traman. 14.30 Pogovor s Hildegard Knef, nato Potovanje v srečo, nemški film, 1945. 16.05 Thomas, veseloigra. 17.50 Glasbena revija. 18.45 Poročila 19.00 Drugi obraz, ameriški akcijski film. 1971. 20.15 Ko gre moj dragi, nemška komedija, 1971. 21.45 Prime Time. 22.00 Tutti Frutti 22.55 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač, nemška seksi komedija, 1972. 0.30 Teta iz Argentine, izraelska komedija, 1985. čila. 17.10 Sosedje. 17.25 17.50 Hotel. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M.D. 21.00 Super tip, ameriška komedija, 1975. 22.35 Smrtonosne čebele, angleški fantazijski film, 1966. 23.55 Silvester s Sat 1. 0.10 Magazin. 0.55 Vodič za poročene moške, ameriška komedija, 1966. 2.25 Traper John. RTL PLUS .... ,,v„j.... t-o otroke. 10.00 Svetovni sport. 12.00 Športno popoldne: Drsanje, Smučarski skoki, Bob. Tenis, 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet: Italija—Anglija. 22.00 Šmučarski skoki. 23.00 Moto šport 23.15 Bob 0.15 Tenis. SUPER CHANNEL 7.00 Mix 11.00 Eurochart 11.30 Mix 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vanderman. 15.30 Kviz šov. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Financial Times. 18.30 Ruska enajstica. 19.00 Reportaže. 19.30 Video moda. 20.00 Spin 21.00 Romanca Charlesa in Diane, ameriški film. 1,982 (Catherine Oxenburg, Christopher Baines). 11.35 V senci sužnjev, ameriški vestem. 13.25 V kraljestvu divjih živali 14.15 Guliverjeva potovanja, angleški fantazijski film. 1976. 15.35 Potovanje v balonu francoski film, 1960. 17.00 Riptide. 18.00 BMX banditi, avstralski film. 1983. 19.35 Bill Cosby. 20.10 Explorers, ameriški znanstveno-fantastični film, 1985. 22.15 Ceste San Francisca. 23.10 Madame, serija 23.35 Diamantni pekel Mekonaa. nemško-francoski film, 1964 (Paul Hubschmid) 1.10 Ceste San Francisca. 6.00 Risanke. 6.35 Gadget, Jetsonsi, Flintstonovi otroci. 8.05 Charlie Brown. 9.20 Čarobna dežela, ameriška pravljica, 1939. 11.00 Julii Cezar, ameriški film, 1953 (Marlon Brando). 13.00 Moj oče vesoljec. 13.20 V onostranstvu. ameriška grozljivka. 1974. 14.40 Carigrajska roža, nemška komedija. 1953. 16.20 Zaklad Sulelkov, pustolovski film, 1961. 17.50 Naloga za Al Mundyja. 18.45 Poročila. 19.15 Mini Playback. Marijke Armado predstavlja zvezde. 20.15 Zgornjih deset tisoč ameriški glasbeni film, 1956. 22.00 Kulturni maaazin. 22.30 Prenos iz Berlina. 0.10 Pozdravi iz usnjenih hlač, nemška seksi komedija. 6.00 Poslovni raport 6.30 To so bili dnevi. 7.00 Za otroke 10.00 Kolesarstvo. 11.00 Bob 12.00 Smučarski skoki 13.00 Eurobics. 13.30 Deskanje 14.00 Nogomet 16.00 Tenis 19.00 Jet Ski. 19.30 Novice. 20.00 Velika kolesa. 21.00 Hokej. 22.00 Cheerleading. študentsko tekmovanje 1990, prenos iz Rose Bowla. 23.00 Moto šport. 23.15 Ameriški nogomet 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz-Dakar. 1.00 Tenis, Hop-man Cup. 8.05 8.15 9.10 10.15 11.35 11.40 12.10 12.15 13.30 15.55 17.00 17.05 18.50 19.05 19.30 20.05 21.00 22.05 22.25 23.40 0.45 Video strani Spored za otroke — Živ žav (božični), ponovitev Zgodbe iz školjke, 1. oddaja Srečno, Kekec, slovenski čb film Video strani Novoletno žrebanje 3x3 Postojnska jama Dunaj: Novoletni koncert, prenos 1335 Zakon in red, ameriški film Namesto koga roža cveti, koncert Vlada Kreslina za Amnesti International, 2. del Tv dnevnik 1 Laura Lansing je živela med nami, ameriški film Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Skutina pita Risanka Tv dnevnik 2 J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 1/5 Kavarna Tv dnevnik 3 Sova : Policijski oddelek, ameriška nanizanka, 4/6 Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 3/8 Šanson Rogaška 90 Video strani TV SLOVENIJA 2 8.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.00 Iz novoletnih programov. 13.30 Garmisch-Partenkirchen: Novoletna skakalna turneja, prenos. 15.30 Lojtrca domačih 90. 17.00 Iz novoletnih programov. 19.10 Slovenska kuhinja z ansamblom Bratov Avsenik. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Umetniški večer. Portret Miloša Formana, ameriški dokumentarni film. Ragtime, ameriški film. 23.40 Yutel. 0.40 Iz novoletnih programov. HTV 1 8.35 Poročila. 8.40 Tv koledar. 8.50 Srečno pot, Charlie Brown, ameriški film. 10.05 Poročila. 10.10 Mesta: Dunaj — dokumentarno igrana oddaja. 11.15 Dunaj: novoletni koncert, prenos. 11.45 Risanka. 12.15 Dunaj: novoletni koncert, 2. del. 13.30 Buggs Bunny Road Runner Movie, ameriški film. 15.05 Igre brez meja. 16.05 Lofot, dokumentarna oddaja. 16.35 Poročila. 16.40 Zabava vas Oliver Dragojevič. 16.55 Jugoslavija v 90. 17.55 Predve-čerje, filmska nanizanka. 18.55"Sisan--ka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabava vas Vice Vukov. 20.45 Kramer proti Kramerju, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.40 Ljubezen na italijanski način, zabavna oddaja. 23.25 Show Jadranke Jovanovič, oddaja TV Beograd. 0.10 Zvezde Helidona. 0.40 Znova osemnajstletnik, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Juxbox, risanke, 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kazimir. 10.30 Super tip, ameriška komedija, 1975, 12.20 Kolo sreče. 13.00 Zabavni spored. 14.00 Sosedje. 14.25 Ladja ljubezni 15.15 Policijska akademija, začetek ameriške serije, zasnovane na istoimenskem filmu, 1988, 65 nadaljevanj 15.45 Gala na ledu, posnetek. 17.00 Neon Rider, pilotska zgodba k novi kanadski seriji, 1990. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver, kriminalistična serija, 1989, prvi del. 21.00 Grofica Marica, nemški film. 1958 (Christine Görner). 23.00 Poročila. 23.15 Spiegel TV. 23.45 Največji ljubimec vseh časov, ameriška komedija, 1977. RTL PLUS 6.00 Risanke. 6.10 Pravljice 7.25 Guliverjeva potovanja, risani fiim. 8.40 Za otroke. 11.00 Lili, ameriški film, 1952. 12.20 Moški za šest milijonov dolarjev 13.00 Moj oče vesoljec. 13.25 Zaklad obešencev, ameriški vestem. 1958. 14.45 Moontrap, znanstvenofantastični film. 1988. 16.10 Trmoglavec, francoska komedija, 1977 17.50 Naloga za Al Mundyja. 18.45 Poročila 19.00 Knight Rider. 19.55 Močni časi, nemška komedija, 1988. 21.35 Šef francoska komedija, 1985. 23.10 Rambo 2 ameriški film, 1985. 0.45 Knight Rider ponovitev. liM'li SUPER CHANNEL 8.30 Eurobics. 9.10 Vodno smučanje. 10.00 Hokej 11.00 Moto sport 12.00 Cheerleading. ponovitev. 13.00 Eurobics. 13.30 Veslanje. 14.00 Drsanje. 15.00 Tenis 19.00 Španski goli 19.30 Novice. 20.00 Wrestling. 22.00 Boks. 21.00 Rosebowj parada. Pasadena. 7 00 Daybreak; 9.00 Novice. 9.10 Mi. ^M rS^^dSS^S £ Hotline. ?7.00 On°theVAir TI.30 Blue n'S HoPman öuP-Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Tajska panorama. 20.30 Dosje Unesco. 21.00 Perspektive 21.30 Fokus. HIM.'L'N» PRO 7 11.00 Colt za vse primere. 11.50 Sedmerica proti Čikagu. ameriški film. 13.40 Shiloh ranč. 14.45 Velika ljubezen mojega življenja, ameriški film. 1957. 16.45 Naša deseterica. 17.40 Colt za vse primere. 18.40 Gospodar Ballantria, ameriški film. 1953. 20.10 Angelika in sultan, francoski film. 1967. 21.50 Maskintosh man, ameriška kriminalka, 1973. 23.35 Tom in Jerry. 0.00 Kabaret in satira. 0.20 Poudarjam, zgoraj brez, nemška komedija. 1968. (Eddi Arent) 2.05 Diamantni pekel Mekonga. film. 7.00 Daybreak. finance, vreme, vesti. 8.30 Ruska enajstica. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila 20.00 Ultra šport: Deskanje na Karibih. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 0.15 Poročila. 0.30 Blue Night. PRO 7 17.45 Jaguar živi ameriški akcijski film. 1979 (Joe Lewsi. Christopher Lee) 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Beverly Hills Cop 2, ameriška kriminalka. 1987 (Judge Reinhold, Eddie Murphy). 22.05 Bitje, ameriška grozljivka. 1982 (Barbara Hershey). 0.10 Kobra, prevzemite. SREDA 2. januar ČETRTEK 3. januar PETEK 4. januar SOBOTA 5. januar NEDELJA 6. januar PONEDELJEK 7. januar TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA 1 | TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 7.50 8.00 9.00 11.00 11.50 13.35 14.10 15.30 17.00 17.05 18.55 19.05 19.19 19.30 20.05 22.05 22.25 0.30 Video strani Satelitski programi, poskusni prenosi Klub Klobuk J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 1/5 Novoletni videomeh Iz novoletnih programov Kekčeve ukane, slovenski čb film Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Dirkač, francoski film Brrr... bpbip (vozila-igrače) Risanka Postojnska jama Tv dnevnik 2 Film tedna — Prostori v srcu, ameriki film Tv dnevnik 3 Sova: Alf, ameriška nanizanka, 18/24, Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 4/8, zgodovina smeha, francoska dok. serija, 3/6 Video strani TV SLOVENIJA 2 11.00 Trije mušketirji, ameriški film 13.05 Iz novoletnih programov. 18.10 Novoletni koncert iz Maribora. 19.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bra tov Avsenik. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Gala koncert. Pavarotti, Domingo, Carreras. 22.05 Yutel 23.05 Šanson Rogaška 90. 2. del. HTV 1 9.25 Poročila. 9.30 Tv koledar. 9.40 Program za otroke. 10.40 V deželi palčkov, film za otroke. 12.10 Džekna, epizoda dramske nanizanke. 13.40 Bajadera, opereta. 15.40 Laponci na strehi Evrope, dokumentarna oddaja. 16.10 Svet v 1990. 17.20 Melvin in Howard, igrani film. 18.55 Evoxi, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 The Goonies. ameriški film. 21.55 Show The Best. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Pomarančno drevo, anekdota o Mozartu. 23.40 Zabava vas Zdravko Čolič. 23.55 Mačka je videla ubijalca, ameriški film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.10 Poročila. 10.15 Policijska akademija, serija. 1Q.4G Nèon Rider. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv brza. 14.00 Sosedje 14.25 Ladja ljubezni, Veter. 15.40 Teleshop. 15.50 Divji zahod. 16.4 Pod kalifornijskim soncem, začetek ameriške družinske seriie v 52 delih, 1986. 17.40 Poročila. 17.50 Radi imamo Kate. začetek ameriške serije 1989. 19. delov. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija. 21.00 Trikrat poroka, veseloigra. 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinajstega, začetek kriminalistične serije, 1988. 23.45 Kanal 4. 0.45 Booker, ponovitve. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 1.30 Devica in cigan, angleški film, 1970. 11.00 Tv butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča, nova serija. 12.35 Od- delek M 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poro- čila. 15.50 Chips. 16.40 Tvegano. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 A-team, serija. 20.15 Buddv lovi le velike ribe, komedija, 1973. 22.10 Stern TV 22.40 Poročila. 22.50 Gunbus. angleška komedija, 1985. 0.25 Maska za smrt, francoska kriminalka, 1987. 6.00 Poslovni raport. 6.30 To so bili dnevi. 17.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Vodno smučanje. 10.00 Rose-bowl Game. 13.00 Eurobics. 13.30 Veslanje. 14.00 SP v drsanju. 15.00 Tenis. 19.00 Cirkus 19.30 Novice 20.00 Svetovni šport. 21.00 Smučarski skoki. 22.00 Boks. 23.00 Moto šport. 23.15 Motociklizem. 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Tenis. I..1. iHI- TfTr PRO 7 TELE 5 7.50 8.00 9.00 11.00 11.30 12.00 12.20 13.05 15.30 15.40 16.00 17.00 17.05 18.10 18.30 19.00 19.30 20.05 21.10 21.40 22.00 22.20 23.50 Video strani Satelitski programi — poskusni prenosi Klub Klobuk Nadarjeni otroci: Raziskovalna postaja Petnica Pustolovščina slikarstvo Muzzy, angleščina za najmlajše, 15/20 Zakon v Los Angelesu, 31. del ameriške nanizanke Video strani Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, 15/20 Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV, ponovitev To je igra, oddaja za otroke Alf, ameriška nanizanka, 10. del Risanka Tv dnevnik 2 Vojne usode, angleška nadaljevanka, 6/7 Slovenci v Vatikanu danes, 1. del Večne mojstrovine Tv dnevnik 3 Sova: Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka, 18/19 Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 5/8, Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Split — pokal evropskih prvakov v košarki POP 84: Banca Catalana (Barcelona) 21.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/14. 22.00 Plesni nocturno: Tatinska sraka 22.15 Retrospektiva — Komedija na Slovenskem — F. M. Dostojevski: Stričkove sanje. 0.20 Yutel. MTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Skrivnostno pismo, nanizanka za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Lovec, ameriški film 13.55 Satelitski spored 14.50 Hrvatski pisci na tv ekranu 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Skrivnostno pismo, nanizanka za otroke. 17.10 Ljubitelji narave. 17.40 Hrvatska danes 18.25 Moliški Hrvati, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvi-zoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Poročila v angleščini. 22.45 Glasbena scena. 23.45 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.25 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Veter. 10.40 Trikratna poroka, veseloigra. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Sosedje, avstralska družinska serija. 14.25 Ladja ljubezni. 15.15 Ghostbusters. 15.40 Teleshop. 15.55 Kadeče pištole. 16.45 Make up in pištole, začetek ameriške serijske kriminale, 1974 (Angie Dickinson). 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate, serija. 18.15 Priložnost, nagradna igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Fort Boyard, pustolovska nagradna igra. 21.00 Rocky II. ameriški film, 1978 (Sylvester Stallone). 23.20 Alien Nation, začetek ameriške znanstveno fantastične serije, 1989 (Gary Graham), 20. nadaljevanj. 7.00 Daybreak. 8.30 Helo. Austria 9.00 Poročila. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp 20.00 Reportaže 20.30 TBA 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.15 Oplove novice. 22.00 Reportaže. 22.50 Ruska enajstica. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 TV-butik 9.10 Samo za oficirje, ameriška komedija, 1964 (James Garner). 11.00 TV-butik. 11.30 Tveganol 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep, 274. nadaljevanje. 13.20 Santa Barba ra. 459. nadaljevanje. 14.05 Springfieldova zgodba, 1145. nadaljevanje. 14.50 Divja roža, mehiška serija. 15.35 Poročila. 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano! 17.10 Céna je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.20 21 Jump Street. 20.15 Maigretov veliki primer, francoska kriminalka, 1966 (Heinz Rühman. Francoise Prevosti 21.50 Poročila. 22.00 Eksekutor. italijanski znanstveno-fantastični film. 1983 (James Clayton) 23.25 Star Cry-stal. ameriški znanstveno-fantastični film, 1986 (Juston Campbell). 5.45 Ljubezen, laži, vžigalnik, Lassie. Doogie Howser. Colt za vse primere. 11.40 Jaguar živi. 13.10 Shiloh ranč. 14.10 Jackie in Jill. 14.35 Bill Cosby. 15.35 Potepuh. 16.00 Naša hiša. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Harryjeve sodbe. 18.00 Enaka pravica ameriška pravna serija, 1990. 18.50 Prašiček Dick, risana serija. 19.20 Colt za vse primere. 20.15 Plaza Suite, ameriški film, 1987. 22.00 FBI. 22.55 Bilbao Blues, španska kriminalka, 1984 (Ana Be-len). 0.30 Kobra, prevzemite. 1.20 Bitje, grozljivka. EHEZI] 16.30 Poročila 16.40 Bim; barn, bino: Smrkci, Brave Star. CoolMcCool. 18.15 Popaj, Ho-man. 19.00 Smrkci 19.20 Poročila 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.30 Hop ali Top, kviz. 21.00 Bagdadski kafič, ameriški film, 1990. 21.25 Nenavadne zgodbe. 21.50 Poročila 22.00 Propad Japonske, japonski film, 1981. 23.35 Ulica strahopetcev. 0.30 Bliskovito 88. unrmma 7.50 8.00 9.00 11.00 12.00 15.30 17.00 17.05 18.10 18.25 18.55 19.30 19.59 20.20 22.00 22.20 0.15 Video strani Satelitski programi — poskusni prenosi Klub Klobuk Vojne usode, 5/7, angleška nadaljevanka, ponovitev Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Srečanje v Izoli, zabavnoglas-bena oddaja A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 1. del Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 3/7 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Slovenci v Vatikanu danes, 2. del Tv dnevnik 3 Sova: Družinske vezi, ameriška nanizanka, 18/22, Čistina, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Jaz sem pa že 40 let en Franc Košir. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Novoletni koncert. 20.30 Ex libris. 21.00 Posnetek skokov. 21.40 Od obzorja do obzorja. 22.00 Yutel 23.00 Videonoč. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Povejte, kaj naj delam, oddaja za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Inšpektor general, igrani film. 13.55 Satelitski spored. 14.45 I Brkanovič: Ekvinokcij, opera. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Povejte kaj naj delam, oddaja za otroke. 17.40 Hrvatska danes 18.25 Risanke. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.15 Snje-ško Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tanner, ameriški film 21.35 Intervju. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini, 23.00 Slike časa 0.00 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, 9.55 Teleshop 10.15 Ghostbusters, Kadeče pištole, 11.30 Fort Boyard. ponovitev 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni, Glava glavica. 15.40 Teleshop. 15.55 Paradiž, ameriška vestrnska serija, prvi del, 1989 (Lee Horsley). 16.45 TJ. Hooker 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost, igra. 18.46 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Hardball. 21.00 Frankov klub. 22.05 Tisti, ki gredo skozi pekel, ameriški film 1978 Robert DeNiro, John Savage, Mervl ^itreep). 1.05 Hardball. £ RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Nikoli ne reci ne, ameriški glasbeni film, 1966 (Elvis Presley). 11.00 Tv-butik. 11.30 Tvegano! 12.Ù0 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Reporter zločinov. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Boraoora. 20.05 Naloga za Al Mundyja. 21.01) Jack Clif-ton, italiiansko-francoski agentski film, 1965. 22.40 Poročila. 22.50 Najstnice v Ameriki, ameriška komedija, 1980 (John Carradine). 0.05 Kmalu boš zapel, francosko-italijanski agentski film, 1986 (Rod Carter), 1.25 Ringo z zlatimi pištolami, italijanski vestem, 1966 (Mark Damon). 2.50 Ringo, poišči si prostor za umiranje, italijanski vestem, 1969, (Jeffrey Hunter) 4.15 Niti centa za Rinaovo glavo, italijanski vestem, 1965 (James Mitchum). SPO 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 SP v drsanju. 10.00 Smučarski skoki. 11.00 SP v drsanju. 12.00 Golf, Austrian Open. 13.00 Eurobics. 13.30 Veslanje. 14.00 Moto šport. 15.00 Tenis, Hopman Cup. Avstralija. 19.00 Moto sport 19.30 Novice. 20.00 Funboarding, Havaji. 21.00 Plavanje. SP v Perthu. 22.00 Zgodovina nogometa, 23.00 Moto šport. 23.15 Španski goli. 23.45 Deskanje, Havaji. 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz —Dakar. 1.00 Tenis. Hopman Cup — do 5.00. PRO 7 7.00 Daybreak. 8.30 Financial Times. 9.10 Mi. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 20.00 D.O.A., ameriški film. 1949 (Edmund O'Brien). 21.35 Hollywoodske zvezde 22.00 Novice. 22.15 P S I. faktor, ameriški film, 1980. 0.10 Oplove novice. 8.35 8.45 9.00 9.15 9.30 9.55 10.10 10.35 11.40 12.10 14.25 15.50 16.20 17.00 17.05 18.30 19.00 19.12 19.30 19.59 20.20 20.35 22.15 22.35 1.15 Video strani Muzzy, angleščina za najmlajše, 14/20 . Radovedni Taček: Glasbilo Lonček kuhaj: Skutina pita Čebelica Maja: Sumljiva zgodba brbr.. .bipbip (vozila-igrače) Alf, 10. del ameriške nanizanke Zgodbe iz školjke, 1. oddaj Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik,ponovitev 1. oddaje Cirkus Medrano, ponovitev Ousty, ameriški film Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Polfinale jugoslovanskega pokala v košarki (ž), vključitev v prenos Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija, 9/14 Že veste? Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Show Rudija Carrella Tv dnevnik 3 Sova: Zlata dekleta, ameriška nanizanka, 18/25, Neučakana pištola, ameriška nanizanka, 6/8, Casanova, 2. del ital.-nem.-ameriškega pustolovskega filma Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Mati in sin. 6. del hu-moristične oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Nezvesto tvoja, ameriški film. 21.50 Posnetek hokeja. 22.35 Yutel. 23.35 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 8.15 Poročila 8.20 Tv koledar. 8.30 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored, (do 11.25). 11.30 Izbrali smo za vas. 13.15 Zgodba o Billu Johnsonu, ameriški film, 14.15 Mixer »M». 15.30 Tv tednik. 15.45 Oddaja narodne glasbe. 16.25 Dokumentarni film. 16.40 Poročila. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Kralj Patagonije, filmska nanizanka. 17.50 Tv razstava. 18.05 Široki Brijeg, dokumentarna oddaja. 18.55 Rakuni, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Zasledovanje, ameriški film. 21.50 Tv dnevnik. 22.10 Poročila v angleščini. 22.15 Zgodovina hvat-skega sabora 22.50 Fluid, zabavno-glasbena oddaja. 23.35 Športna sobota 23.55 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Paradiž serija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Glava, glavica. 10.30 Risanke. 11.00 Frenkov klub. ponovitev. 11.50 TJ. Hooker 12.45 Berlinski pogovori. 13.10 Hotel, serija. 14.00 Kralj menaže, avstrijski film, 1954 (Rudolf Schock). 15.45 Hallo, Berlin. 16.15 Zapp, šov igra, moderator Frank Laufenberg. 16.45 Neon Rider, serija. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate 18.15 Priložnost. 18.45 Poročila. 18.50 Novi poročevalski magazin, vodi Dieter Kronzucker. 19.30 Očarljiva Jeannie, začetek serije, 1966 (Barbvara Eden, Larry Hagman). 20.00 Flamingo Kid, ameriški film, 1984 (Matt Dilon, Richard Crenna). 21.45 Poročila. 22.05 Alien Nation, serija. 23.00 Dva veličastna lumpa, italijanski film. 1966 (Clint Eastwood). 1.20 Tisti, ki gredo skozi pekel, ponovitev filma. 8.30 Eurobics. 9.00 Drsanje, SP. 10.00 Plavanje, Perth. 11.00 Motocross. 12.00 Moto šport. 13.00 Eurobics. 13.30 Veslanje. 15.00 Zgodovina nogometa. 16.00 Atletika. EP v Splitu. 18.00 Smučanje na vodi. 19.00 Sport 19.30 Novice. 20.00 Martial Arts Festival. 21.00 SP v plavanju, Perth. 22.00 Smučarski skoki. 23.00 Moto šport. 23.15 Arnold Palmer Story. 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz—Dakar. 1.00 Ameriški nogomet: Detroit—Dallas. 3.00 Velika kolesa. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin 9.00 Novice 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila 19.45 Time Warp. 20.00 Kot 100. 20.30 Znane osebe. 22.00 Novice 22.20 Spin. 23.20 Koncert. 0.20 Poročila. 0.35 Blue Night RTL PLUS 6.00 Reporter zločinov. 8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.35 Jetsonsi. 11.15 Spiderman. Hulk, Spiderman 5000. 12.35 He-man. 12.35 He-man. 13.00 C O.P.S. 13.25 Želvice. 14.20 Sierra. 15.10 Daktari 16.05 Lassie 16.25 Mačke in psi. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Čudovita leta. 18.10 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.00 Pustolovščina Nicka Carterja, ameriška kriminalka, 1973 (Robert Conrad). 20.15 Ognjeni valček, ameriški akcijski film. 1986 (Chuck Norris). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač 3. nemška komedija, 1976 (Peter Steiner). 0.30 Sexy Follies. 0.55 Poslednji harem, ameriški film, 1983 (Corinne Lery). 2.30 Ljubezenski pozdravi iz usnjenih hlač 3. 3.55 Zadnji kompanije, italijanski film. 5.15 Slepi alarm, film. EHUD 6.10 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh. Waltonovi, Shiloh ranč, Petrocelli, Coogie Howser, Na zdravje. 11.10 Colt za vse primere. 12.00 Pošta gre dalje komedija. 13.30 Shiloh ranč. 14.35 Jackie in Jill 15.00 Prašiček Dick. 15.35 Potepuh. 16.00 Perry Mason. 16.55 Doogie Howser. 17.20 Barney Miller. 17.55 Bitje srca. 18.40 Dick. 19.20 Colt za vse primere. 20.10 Odongo, angleški agentski film, 1956 (Rhonda Fleming), 21.50 Nedotakljivi, ameriška kriminalka, 1987 (Kevin Co-ster, Sean Connery). 0.00 M.A.S.H. 0.35 Vulcano, film. 8.30 Za otroke 10.00 Jadranje 10.30 Novice. 11.00 Športno popoldne: SP v plavanju, Smučanje, Hokej na ledu. Atletika, Funboarding, Smučanje, pregled. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Jadranje. 20.15 Wrestling, The New Year Special. 22.15 Boks. 23.15 Smučanje, pregled. 0.30 SP v plavanju, Perth. 1.30 Moto šport. 1.45 Hokej, evropski pokal. TT Emu 8.25 Video strani 8.35 Otroška matineja: Živ žav 9.25 Cirkuške živali, švicarska nanizanka, 3/7 9.55 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 3/6 10.45 Mati in sin, ponovitev humori- stične oddaje 11.15 35 let Štirih kovačev 11.45 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 12.50 Ona + on, ponovitev 14.10 S. Bareja: Alternative 4, 9., zadnji del poljske nadaljevanke 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Povabilo na večerjo z umorom, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Cvetje v jeseni: Cvetje, 3., zadnji del igrane serije 21.00 Dan v Vatikanu 21.30 Zdravo 22.50 Tv dnevnik 3 23.10 Sova: Spet ti?, ameriška nanizanka, 7/8 0.30 Video strani 8.50 9.00 9.15 9.30 10.00 10.30 10.45 11.00 11.15 15.20 15.30 17.00 17.05 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 22.00 22.50 23.10 23.40 1.05 Video strani Alice v deželi risb, oddaja TV Sarajevo CCD: Naš pismonoša Da ne bi bolelo: Kajenje MPF Celje 85 — Mladinska zbora iz CSR in Trsta Utrip Zrcalo tedna Tv mernik Video strani Video strani Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Zdravo, ponovitev Radovedni Taček: Jezero Čebelica Maja: Koncert škržatov Risanka Tv dnevnik 2 Branislav Nušič: Pokojnik, komedija TV Beograd Osmi dan Tv dnevnik 3 400 let slovenske glasbe, 1. del Sova: Avtostopar, 2:16, Neučakana pištola, 8., zadnji del ameriške nanizanke Video strani TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2 11.50 Melalu: SP v smuku (ž), prenos. 12.55 Bischofshoffen: SP v smučarskih skokih, prenos. 15.15 SP v plavanju. posnetek iz Pertha. 16.15/16.30 Vključitev v športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Kajenje. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žival—človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 1/5 20.30 Strah pred strahom, dokumentarna oddaja. 21.30 Posnetek smučanja. 22.45 Športni pregled. 23.15 Yutel. HTV I 9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini. 9.45 Poročila. 9.50 Tv koledar. 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Sadovi zemlje, oddaja za poljedeljce. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, filmska nanizanka. 13.55 Družinske vsebine. 14.25 Sestanek brez dnevnega reda. 16.45 Celovečerni film. 18.45 Leteči medvedki, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.05 Priče zgodovine, dokumentarna nanizanka. 22.05 Tv dnevnik. 22.25 Poročila v angleščini. 22.30 Glasba za lahko noč. 23.30 Športni pregled. 0.15 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. igra. 8.30 Neon Rider. 8.30 Risanke. 10.00 Jastreb španske Sier-re. 11.05 Flamingo Kid, ameriški film, 1984 (Matt Dilon). 12.45 Živali, dokumentarec. 13.10 Hotel. 14.05 Novo v kinu. 14.30 Hokej, nemška liga. 17.10 To je ja noro, angleška komedija, 1962 (Kenneth Connor). 18.45 Poročila 18.50 Šport. 19.30 Od srca do srca, glasbena oddaja. 20.00 Prvi sestanek, avstrijsko-nemška komedija, 1955 (Adrian Hoven). 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Valentina, začetek italijanske erotične serije, 1989 (Demetra Hampton), 13. nadaljevanj. 23.45 Obraz ob obrazu, švedski film, 1975 (Liv Ullman). EEnn mu 7.00 Mix 15.00 Ostržek, japonski risani film, 1984. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Ultra šport. 20.00 Najboljše iz oddaj Blue Night. 21.00 Molčečnež. novozelandski film. 1981. 22.50 Oplove novice. 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Ljubljana 1, 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Francija v šansonu, 1 oddaja. 21.50 Kraj v Evropi: Ulica v Koelnu, dokumentarna oddaja, 1/4. 22.05 Yutel HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.30 Stara kitajska kultura. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Čas za bajko, spored za otroke, 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Alpe—Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 21.05 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Kinoteka Hollywo-oda 23.30 Poročila. SATELITSKA TV SAT i 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje. Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Živali. 10.40 Prvi sestanek, avstrijski film. 12.20 Kolo sreče, 13.00 Tv borza. 14.00 Sosedje. Ladja ljubezni. 15.15 Beetlejuice, začetek risane serije. 1989, 13. nadaljevanj. 15.40 Teleshop. 15.55 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacy. začetek serije. 1982. (Sharon Glesss, Tyne Daly). 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate, serija, 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka, ameriška serija, 1989 (Richard Chamberlain) 21.00 In večno pojo . . avstrijski film, 1959 (Gert Fröbe). 22.40 Poročila. 22.55 Magazin. 23.40 Obraz ob obrazu, švedski film. 1.55 Sin z otoka, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Otroška oddaja. 6.45 Jetsonsi. 9.40 Blacky, francoski otroški film. 1969. 11.00 Vojna zvezd v vesolju, japonski znanstveno-fantastični film, 1978 (Vie Morrow) 12.30 Klasika, 13.00 Za mlade: Moj oče vesoljec, Munsterjevi, Ultraman. 14.20 Pogovor z Petrom Krausom, nato Prijateljica mojega moža, nemška komedija, 1957 (Peter Kraus). 15.55 Srebro, banke in lopovi, ameriška komedija, 1977 (Michael Caine). 17.50 330 kilometer. 18.45 Poročila. 20.15 Buddy ima Luka-sa. italijanska komedija, 1980 (Bud Spencer), 21.45 Spiegel TV, 22.15 Prime Time 22.35 Dr. Westphal. ameriška zdravniška serija. 1988 (Ed Flan-ders). 23.25 Boj proti mafiji (Wiseguy). serija. 0.10 Ponoči, ko zmrzuje kri 0.30 Cona somraka. 1.00 Hitchcock prikazuje. RTL PLUS 6.00 Halo, Berlin. 8.35 TV-butik. 9.40 Kriminalka ob ponedeljkih: Noč tisočih oči, ameriški film, 1948 (Edward G. Robinson). 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Spriengfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Galaktika. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila 19.15 Mini Playback Show. 20.15 Nogometni gala. 22.00 Umor je njen hobby. 22.50 Kulturni magazin. 23.20 Poročila. 23.30 Playboy Late Night 0.20 Osebni servis, angleška komedija. 1986 (Julie Walters). Ennm 7.00 Religija 8.00 Cirkus 8.30 Za otroke. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Hokej. 12.00 Športno popoldne Smučanje, SP v plavanju. Smučarski skoki Smučanje, 19.00 Moto šport. 20.00 Nogomet 22.00 Smučanje. 23.00 Moto šport: Rally Pariz—Dakar 23.15 Smučarski skoki. 0.15 Motociklizem 1.15 Rally Pariz —Dakar. 1.30 Hokej IH'I'UI 7.00 Mix. 11.00 Eurochart. Hot 100. 11.30 Mix 13.30 Hello. Austria 14.00 Mix 15.00 George Vanderman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E R F 17.00 Mix. 18.00 Financial Times 18.30 Oplove novice 19.30 Video moda 20.00 Spin 21.00 Vreme 21.05 Dolina maščevanja, ameriški film, 1951 (Ella Raines). 8.30 Eurobics. 9.00 Smučanje, pregled 10.00 SP v plavanju, Perth, Avstralija. 11.00 SP v plavanju. 14.00 Eurobics. 14.30 Kolesarstvo. 15.30 Košarka. 16.30 Nogomet 18.30 Rally Pa-riz-Dakar. 19.00 Novice. 20.00 Velika kolesa. 21.00 Hokej 22.00 Moto šport. 22.15 SP v plavanju. 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz-Dakar. 1.00 Ameriška košarka. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak, finance, vreme, novice 8.30 Reportaže 9.10 Mix 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp 20.00 Tajska panorama. 20.30 Živali Avstralije, dokumentarec. 21.00 Perspektive. 21.30 Nasa film, nova serija. 22.00 Novice. 22.15 Oplove vesti 22.50 Perspektive. PRO 7 PRO 7 14.25 Perry Mason 16.00 Emil in detektivi, nemški mladinski film, 1931 (Käte Haack). 17.20 Riptide 18.20 Sanje o velikem denarju, pilotska zgodba iz serije Harry O. 1973 (David Jansen). 19.45 Bill Cosby 20.15 Čas nežnosti, ameriška drama. 1983 (Debra Winger Shirley MacLaine. Jack Nicholson). 15.40 Potepuh. 16.00 Richmond Mili. 16.55 Doogie Howser. 17.20 Murphy Brown, 17.55 Harry O, serija (David Janssen). 18.50 Dick. 19.20 Colt za vse primere 20.15 Ladja za Hong Kong, angleški film. 1959 (Curd Jürgens) 22.00 Maškerada. ameriška agentska serija v 13. delih, 1983 (Rod Taylor. Kristie Alley). 23.15 Kraj srečanja Trst, italijanska vohunska serija. 1988 (Tony Musante). TOREK 8. januar SREDA 9. januar gEEnun; 8.50 9.00 10.00 11.05 11.35 11.55 12.40 14.50 15.00 17.00 17.05 18.10 18.20 19.10 19.30 20.05 20.55 22.00 22.20 23.30 Video strani Zgodbe iz školjke, 2. oddaja V hribih se dela dan . . Kvaliteta življenja, 2/5 Sedma steza Osmi dan Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska tv, ponovitev Lonček kuhaj: Čokoladna^zmr- zlina Zgodovina Vatikana: Od Petra do Konstantina, ponovitev I. oddaje Risanka Tv dnevnik 2 J. Austen: Preprečevanje, angleška nadaljevanka, 2/5 Rock maša Tv dnevnik 3 Sova: Policijski oddelek, 5/6, Yellowthread Street, 1/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 16.40 Svet športa, oddaja HTV. 18.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Tamburaška skupina iz Artič in folklorna skupina Emona. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota, oddaja TV Bgd 20.35 Umetniški večer — Portret Barbare Stanwick, ameriški dokumentarni film in Stella Dallas, ameriški čb film. 23.10 Vutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali'svet, spored za otroke. 10.00 Zimski šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.15 Neznano nasledstvo. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar, 16.40 Mali svet, spored za otroke. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 Številke in črke, kviz. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Snježko Bjelič, risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pred-večerje, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Poročila v angleščini. 22.55 Kinoklub Evropa. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV 8.30 Eurobics 9.00 Hokej. 10.00 SP v plavanju. 11.30 SP v plavnaju. 14.00 Eurobics. 14.30 Funboarding. 15.30 Ameriška košarka. 16.30 Sezona Ayr-tona Senne. 18.00 Odbojka. 19.00 Španski goli. 19.30 Novice. 20.00 Wrestling. 21.00 Boks. 22.00 Moto šport. 22.15 SP v plavnaju. 0.15 Novi- TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.55 11.40 12.25 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.20 19.00 19.30 20.05 22.10 22.30 23.05 0.20 Video strani Živ žav Branislav Nušič: Pokojnik, komedija TV Beograd J. Austen: Prepričevanje, angleška nadaljevanka, 2/5 Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Strah pred strahom, dokumentarna oddaja, Po sledeh napredka Klub Klobuk, kontaktna oddaja Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Razsodba, ameriški film Tv dnevnik 3 Arsen Dedič (Šanson Rogaška 90) Sova: Alf, 19/24, Yellowthread Street, 2/12, Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija, 4/6 Video strani SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, 9.55 Teleshop. 10.05 Beetle-juice, risana serija. 10.40 To je ja noro, angleška komedija. 12.20 Kolo sreče. 13.00 Tv-borza. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Policijska akademija, risana serija. 15.40 Teleshop. 15.55 Bo-nanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila. 19.15 Kolo sreče. 20.00 MacGyver, serija. 21.00 Imenovali so ga Hombre. ameriški vestern, 1966 (Paul Newman, Richard Boone). 22.45 Poročila. 23.00 Spiegel TV. 23.25 Por Pie, novozelandski film, 1980 (Tony Barry), 1.05 MacGyver, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.25 Srečanja v Salzburgu, nemško-francoski film, 1964 (Curd Jürgens). 11.00 TV-butik. 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M, 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buck Rogers. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Nori tip, francoska komedija, 1977 (J. P. Belmondo), 22.00 Explosiv, 22.50 Zakon v Los Angelesu. 23.35 Poročila. 23.45 Črni angel, ameriška kriminalka, 1975 (Cliff Robertson). EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 To so bili dnevi 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics 9.00 Smučanje. 10.00 SP v plavanju. 14.00 Eurobics, 14.30 Rokomet. 15.30 Kolesarstvo. 17.00 Konjeništvo. 18.00 Odbojka. 19.00 Cirkus. 19.30 Novice, 20.00 Svetovni šport. 21.00 Smučarski raport, 22.00 Moto šport. 22.15 SP v plavanju. 0.15 Novice. 0.45 Rally Pariz—Dakar. SUPER CHANNEL - SUMR «"»«El 7.00 Daybreak. 8.30 Ruska enajstica. 9.00 Novice. 9.10 Mix. 13.00 Japonski poslovni vsakdan, 13.30 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Ultra šport: Dragon boat Racing, Singapur. 22.00 Novice. 22.15 Ultra šport. 0.15 Novice. 0.30 Blue Night. PRO 7 5.55 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Richmond Hill, Shiloh ranč, Harry O, Do-ogie Howser, Murphy Brown, Colt za vse primere. 11.55 Ladja za Hong Kong, angleški film, 13.35 Shiloh ranč. 14.40 Jackie in Jill. 15.05 Dick. 15.40 Potepuh. 16.05 Tarzan. 17.00 Doogie Howser. 17.25 Alice, 18.00 Diamarti. 18.50 Dick. 19.20 Col za vse primere, 20.15 Dvoboj ob sončnem zahodu/ nemško-jugoslovanski vestern, 1965 (Peter Van Eyck). 22.00 Kobra, prevzemite. 22.55 Kraj srečanja Trst, drugi del. 0.40 Maškarada, serija. 1.50 Krafsrfecanjà Ttsr, ponovitev J. dela. . 7.00 Daybreak. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Novice. 13.00 Japonski poslovni danes. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 20.00 Reportaže 20.30 TBA 21.00 Ruska enajstica. 21.30 Financial Times. 22.15 Oplove vesti. 22.20 Reportaže. 22.50 Ruska enajstica. PRO 7 jiiatL (bjXùAi Tel. št.: 853 451 _855 450_ PISALNO MIZO PRODAM © 852-744. MLADE NEMŠKE OVČARJE, stare 7 tednov, prodam. © 850-022 po 14. uri. JUGO GLV (katalizator), star 2 leti, garažiran, prodam. © 850-190 Velenje. NOV RENAULT CLIO RN 1,4, prodam. © 855-237. TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.00 Poslovna borza. 19.15 Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Operne zgodbe — Othello, 8/10 21.25 Svet poroča. 22.25 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 18.00 Zimski šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 16.10 Video strani. 16.25 Poročila. 16.30 Tv koledar. 16.40 Vrnitev ladje Antilopa, nanizanka za otroke. 17.40 Hrvatska danes. 18.25 številke in črke, kviz. 18.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer. 22.00 Tv dnevnik. 22.20 Poročila v angleščini. 22.55 Pripovedujem ti zgodbo. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.25 Sosedje, Ladja ljubezni. 9.55 Teleshop. 10.15 Policijska akademija. 10.40 Imenovali so ga Hombre, vestem. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-butik. 14.00 Sosedje, Ladja ljubezni. 15.15 Veter. 15.40 Teleshop. 15.55 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Sestra Kate. 18.15 Priložnost, igra. 18.45 Poročila 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker, serija (Richard Grieco). 21.00 Joe Dancer, serijska detektivka, 1980 (Robert Blake), 22.40 Poročila. 22.55 Petek, trinajstega, serijska grozljivka, 1988. 23.45 Rinascimento, melodrama. 0.00 Hallo, Berlin. 0.25 Booker. KAMNOSEŠTVO Rezanje in obdelovanje marmorja in granita Sedaj je čas, da tudi v stanovanju nekaj spremenite! Kamen vrača pot nazaj k naravi .. . Iz različnih barvnih odtenkov marmorja režemo in obdelamo: — razne police ali plošče na kuhinjske elemente, marmorne plošče za mize (namesto stekla), stopnice, okenske police, tlake, nagrobnike in žare Za naročila nagrobnikov v mesecu januarju vam nudimo 10% POPUST! Priporoča se: KAMNOSEŠTVO PODPE-ČAN, Šalek 20, Velenje, tel.: 063/857-558 Vaša ideja — naša uresničitev — skupno zadovoljstvo RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.30 Srca v vročici, ameriški film, 1953 (Joan Crawford). 11.00 TV-butik 11.30 Tvegano! 12.00 Cena je vroča. 12.35 Oddelek M. 13.00 Bogat in lep. 13.20 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 15.50 Chips. 16.40 Tvegano!. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Salvatore. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Gottsc-halk. 21.15 Model in vohljač (Delo na črno), serija. 22.10 Stern TV, 22.45 Poročila. 22.30 Bad Raiders, ameriški znanstveno-fantastični film, 1985 (Deborah Rennard). 0.35 Postaja do sreče, francoska kriminalka. 6.05 Ljubezen, laži, Jackie in Jill, Potepuh, Tarzan, Shiloh ranč, Diamanti, Doogie Howser, Alice. 11.15 Colt za vse primere. 12.00 Dvoboj pred sončnim zahodom, nemški film. 13.40 Shi- Na VPterjnar