proi. etarec je delavski list za misleče citateije PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Zveze in Prosvetne Mtile* official organ of j. s. f. and its. educational bureau iT—;;o.i859. •Ml«, Dm 1 IM, .1 tk. pM( rflU» >kuj r««»»»» 4 Mwk i. un. •t CMcâft, Chicago, ill., 28. aprila (april 28), î^oT Published Weekly at 2S01 S. Lswndsle Ave. »•is LETO—VOL. XXXV11I. ^ fFJj. \ ¿j. 4P ¿à r # Ï r- : ft V*' jl S vv >> r w . JU Ameriški letalci, ki i» napadli japonska mesta in po t «m pobegnili aa Kitaj« ko. SliLr o njih ter poročil« o njihovem napadu jo coasc r«kl «rad dovolil v objavo ¿«le pred dobrim tednom. Nemški načrt v mirovnih naklepih se ne bo obnesei HITLERJEVI PODREPNIKI ROMAJO V BERLIN. — FINSKA NA RAZPOTJU. — BOLGARIJA IN TURČIJA JE VEDNO UGANKA. — VPRAŠANJE DRUGE FRONTE Mirovna ofenziva, ki jo je nedavno «prožila Francova fašistična vlada v Španiji, z zagotovilom, da «e v tej svoji akciji zanaša na Vatikan, v Londonu in v Washinu?tonu ni dosegla znželjenega odziva. Francova mirovna ponodba je bila odklonjena. Tudi tipanje na Vatikan ae fašistom še ni Obneslo. Španski diktator Francisco Franco in pa Vatikan bi rada Hitlerju in Musso-j lin i ju pomagala fc klešč, pa ne Tudi Rusija ima besedo Ko se je Franco ponudil za gre. Ne še sedaj, dokler je Rusija tako mogočna, da je lahko Hitlerjevi "festungi" sama koa. posredovalca, je storil pomoto; in naravno, Adolf kliče vse v napadu na Rusijo. Tudi ako svoje trdnjavce na poavetova-bi bila London in VVashington nja in jim ukazuje, koliko naj za mir « Nemčijo, bi njegove mu pomajgajo. Bil je pri nje-ponudbe ne mogla , sprejeti, mu bolgarski kralj, pa mad-ker je ob enem izjavil, da bo žarski in rumunski kolovodje storil vae kar bo mogel za uni- in slovaški ter hrvaški kviz-čenje Stalinove dežele. Amen- lingi. ka in Anglija pa sta -z njo v zve« i. Rusija, ki je dosodaj še-ve-dno glavna sila v vojni s Hitlerjevo armado, ima opravka z nacijsko propagando sama na koAe. Tudi o nji ugibajo, dn mrrda v kratkem sklene mir z Nemčijo, potem pa bosta o-stali v borb» s fašizmom samo Ae Anglija in pa Zodinjene države. Da-li so take sumnje upravičene ali ne, je težko prisegati. Vemo pa, da je Rusija izgubila v tej vojni več mož kot pa šteje vsa ameriška armada, in veliko več, kot jih ima Anglija pod oroijem. Hitler v akrbeh Vzrok, da Hitler s pomočjo Dvojih takozvani h nevtralnih prijateljev išče mir je, ker ve, da mu ¡bo nemogoče zmagati, razen če ae zapadne sile umaknejo in mu prepuste, da se o-sredotoči samo na Rusijo. »S»MS»»S»QS»SSSSSSSS»»S*S trinajst milijard dolarjev novega vojnega posojMal To je cilj vlade v tekoči kampanji. Vsakdo naj pomaga, pa bo gotovo uspehi ......................... Tudi Fince si je podvrgel, čeprav je pri tem moral ameriški državni department igrati vlogo, v kateri je bitko za svoj prestidž »zgubil. Zed. države »o s Finsko še v diplomatični zvezi. Anglija jo je prekinila čim je bila Rusija napadena, (Nadaljevanje na 4. atrinl.) Prvi maj, mednarodni, delavski praznik in njegov sedanji pomen Ogromna večina sociologGv trdi, tta je sedanji družabni red doigral. Socialisti uČe, da bo prihodnja svetovna gospodarska uredba marksizem ah kakor že jo bomo imenovali. Ves svet ve, da je stari red zavožen, ne ve pa, s čem ga naslediti. To je slabo Kajti učitelji so v ogromni večini taki I udje, ki služijo stari uredbi Plačujejo jih tisti, ki hočejo, da delajo zanje Na svetu naj bodo zmerom, za vse večne čase, gospodarji m hlapci. Mi pravimo, da se na) razred gospodarjev odpravi Družba ustvarjanja je brez li M četrt leta $1.00. inocemstvo; sa celo leto |3.(0; sa pol leta |2.00. V «I rokopisi in oglasi morajo biti v nsiem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa prioUitav v številki tekočega tedna. rrr PROLETAREC Published every Wednesdsy by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. Inc Est «bi i»ned 1*01. Editor............... 0>uiness Manager. .........„..Frsnk Zaits .Charles Pogorele« SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year S3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC ZJul S. Lewndele Avenue CHICAGO, 1IX. Telephone: ROCKWELL 2864 Imperializem bo še JOtKO OVEN: RAZGOVORI Velika noč, katera je bila V.as zelo pozna, je za nami. je bilo iz Moskve poročano, da je bilo 87 Cehov odlikpva igral svojo vlogo na obeh straneh Nemški vojak v Afriki, lsgled«, kot da s« is sogUial w J*»o. V resnici j« bil sairtao sadet in Je obloial toj pos». m psišče je prijelo sedanjo vojno popolnoma iz imperialističnih nagibpv. Cilj Nemčije in Italije je bil zavladati nad Evropo, si podvreči Afriko in pfirodna bogastva v Mali Aziji. Japonska je stremela po kitajski vzhodni Aziji in po bogatih angleških, nizozemskih, francoskih in avstralskih posestih v vzhodnih vodah in po Filipinih. • Nemcem je uspelo zagospodovati nad Evropo in Japonska je okupirala v glavnem vse kar je želela. Le Italija se je ujcanila.* Vojno s svoje strani so zavezniki proglašali za borbo proti imperializmu in za osvoboditev pod jarmi jenih ljudstev. N^-rti osišča 90 nam točno znani. Ako ono zmaga, vemo, kakšen bo "mir". Manj jas?n pa je nam npr, ki ga dobimo z zavezniško zmago, ker načrta zanj še niso zasnovali v določnih oblikah. Vzrok je, ker ta naloga za zavezniške narode ni tako enostavna kakor je za Hitlerja njegov načrt "miru?. Anglija in Fratvcija, ki sta se z os išče m v Evropi prvi spopadli^ sta qibe imperialistični deželi. Ako bo po Churchillovem. bo Anglija ohranila svoje poeesti in svojo staro gospodarsko uredbo tudi po vojni. ... Francoski generali v Afriki, ki so sedaj z zavezniki, do lanskega novembra pa so bili z Viehyjem in z Nemčijo, ter proti Angliji in Sovjetski uniji, zahteyajo, da francoski imperij istane nedotaknjen, to general Giraud hoče v Parizu po končani vojni* in še prej, če ga bo mogoče Nemcem vzeti iz rok, vojaški režim, ki bo poskrbel, da se Francijo ohrani tistim s4o-jem, ki so se veliko bolj bali francoskega delavstva in "komunistične kuge** h Rusije, kakor pa Hitlerja in Mus*)linija. Mnogi Srbi se ogrevajo za Veliko Srbijo, češ, da je bila Jugoslavija fiasko, pa naj se to dejatvo prizna in Srbe pooblasti vladati odprto kot Srbom namesto pod kako masko jugo-slovanstva, ki ga sploh ni. Tisti krogi, ki »o gospodovali v bivši poljski državi, zahtevajo, da se jim po končani vojni ščiti pravico povj-atka na njihova pose.^ya, in da se ruske zahteve za pridružitev Rusinov k Ukrajini- ne prizna. Italija deluje, da jo zmagovite zavezniške dežele nagradijo s teritoriji in surovinami tudi če bo še tako tepena. Robert R. McCormick, lastnik čikaške Tribune, je podrezal v sršenovo gnezdo z izjavo, da bo organiziral kampanjo za pridruženje Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, ftkotske ifi Walesa k Zedinjenim državam. Vsaka imenovanih dežel bi imela pod zvezdnato zastavo enake pravice, kot jih imajo dosedanje države Ameriške unije. Nizozemci se vprašujejo, če dobe svoje bajno bogate kolonije v Aziji nazaj in kitajska vlada v Cunkingu se pritožuje, ker ji zavezniški koncem ne nudi tiste pozornosti in pomoč), Vi jo vsled svoje dolgptrajne vojne x Japonsko zasluži. Poslanika Anglije in Zedinjenih držav v Madridu zagotavljata Francovi vladi, da se njuni deželi ne bosta umešavali v španske notranje razmere. Fašistični Španiji pošiljamo olje, bombaž in žito, Španija pa Hitlerju španske vojake proti Rusiji, delavce v nemško industrijo in špansko sadje na nemški trg. < » Rusija je podaljšala ribiško pogodbo z Japonsko, ki ji jp bila prvotno usiljena po porazu carjeve armade in mornarice leta 1906, in od JaRonske kupuje gumij. ki ga je dobila v ugrabljenih nizozemskih in angleških kolonijah v Aziji. Pravijo, da ta gumij pošilja potem v Zed. države v zameno za «lrugo blago, ki ga potrebuje. Ameriški podpredsednik Wallace je na uradnem potovanju po Južni In Centralni Ameriki zagotavljal vladam in ljudstvu, da imajo Zed. države napram latinski Ameriki samo dobrohotne namene in da žele z njim nič drugega kakor prijateljstvo ter sodelovanje v skupno dobro. '» Predsednik Roosevelt je ustvaril nov precedent z obiskom v Mehiko, kjer je mehiškemu ljudstvu in predsedniku Avilu Camaihu izjavil, da so čaai, ko so bila (bogastva ene dežele izrabljana v prid kake skupine v drugi deželi, neoporečno za nami. In Camacho je v svojem odgovoru vljudno dejal, da ne Rco?evclt ne on nimata namena obujati "negativnih sporni- Mihael Keber dokončal svojo pot, ki je bila življenje, vztrajanje in h koncu do vrha polna kupa trpljenja FRANK ZAITZ Kot je že navada skoro vsako nih za hrabrost, med temi dva, leto, je v velikonočnem tednu ki sta dobila največje odlliko- Uidi letos snežilo. Malo čudno vanje, kar jih more dati So se to zdi človeku, kateri je par vjetaka unija. Odlikovanje, >1 dni prej sejal v vrtu solato in ima naziv "Junak Sovjetske korenje, zjutraj, ko vstane, pa .unije", je dobil po smrti poroč- vidi vse svoje delo pokrito s nik Otokar Jaroš, kateri je pa- negom, * del na Čehi malega oddelka, , braneč neko vas eiapram po- Slcvita odkritja, rojstni dnevi, novnjm «apadon nemških tan- ofciski itd. i kov "Leninov red" je dobil Poštni urad mesteca Oregon, 111., je nam 12. aprila poslal naznanilo, da naj Mihaelu Kebru nehamo pošiljati Prole-tarca. Za vzrok tej notici pa je bil označen s križcem uradni okvir, katerem je sledeče besedilo: "Removed — Left No Address". Živel je v Ogle County Old Peoples Home. tPrva srečanja so sicer često-kra goljufiva. Tako sem tudi sodruga Kebra spoznal šele pozneje v njegovi pravi natu-ri, v kakršni sem se ga navadil razumet; in se družiti z njim. Bil je drzen, pogumen, in veseljaic. Iz življenja je vzel vse kar je mogel dobrega, a tudi bridkosti mu je delilo v izobil>u. O tem ni rad pravil. Poštni urad bi sicer lahko k "Pride in odide." je rpkel. tem formalnim besedam ome- Leta ko ««o Majski glas k jubileju tridesetletnice Proletarca, sem ga znova povabil, da naj kaj napiše iz skušenj svojega življenja. Jaz bi ga nikakor ne mogel tako dobro opuati, kakor je to on storil p samemu sebi. Njegov osebni življenjepis je nam poslal za v Majski glas leta 1936, torej osem let pred svojo smrtjo. Poslušajte sodruga Kebra kakor se je sam predstavil v vsej svoji iskrenosti prvič v pisani besedi. K njegovim letnicam dodajte kjer potrebno še osem let, pa bo pravilno. S pokojnim Mihaelom Ke-brom sva se pred osmimi leti torej takole menila: gibanje. To domnevajo menda radi moje starosti m iz dej-»tva, da sem pred mnogimi leti pomagal delavskemu pokre-tu na Slovenskem z utihotap-ljanjem revoiucionarnih leta- Sed^j šele je zvedel svet — da so že leta 1938 gotove nemške skupine tu v Zedinjenih državah propagirale "nacizem". S to novico nas je nedavno iznenadil naš po tristo tisoč dolarjev na leto Diesov odbor, kateri že zadnjih par let odkriva vse take prekucnile namere. In kar je najbolj Čudno je to, da se ni nihče zavedal, da se kaj takega dogaja tu v naži deželi. Za "ta rdeče" smo vedeli, da zmeraj nekaj rogovilijo. Ampak da so naši dobri nemški purgarji pod zaščito njih turnvereinov propagirali firerjevo idejo — to ' je pa nezaslišno.... In po dolgih letih je pa po zaslugi vrlega patriotičnega Diesovega odbora vse to prekucuštvo le prišlo na dan... Firer je srečno dospel v štiriinpetdeseto leto. Ves svet, iz-vzemši njegovih podrepnikov, kateri vedo, da so jim dnevi šteti, želi, da je to firerjev zadnji rojstni dan. Falot je že t^-ko ali tako živel več kot deset let preveč. Ne bom se tu prepiral, da če bi on ne bil firer, bi bile okolščine v Nemčiji ustvarile drugega firerja, kot trdijo gotovi zgodovinarji o Napoleonu in njegovi dobi. Am- polkovnik Ludovik Svoboda. Njima sledi velika vwta drugih. Cehi, katerim Rusi zaupajo, imajo rusko orožje, poveljstvo in jezik pa je češki. Tudi razne ruske enote služijo pod češkim poveljstvom. Cehi niso pozabili, kdo je bil njihov prijatelj v tistem času, ko so bili izdani v Monakovem ... Vojna kov iz Italije. Rodil sem se l. 1857 v fetepa-' pak resnica je.^da od kar so nji vasi pri Ljubljani. Torej imam 78 let za seboj. In povem vam, to je bilo življenje. Burno, čestokrat silno mučno, nemalokrat vsled trpljenj* skoro umor no. Lahko bi o tem umrli Nero, Atila in Čingiskan, je on največji lažnjiv, domišljav falot, izvzemši" mogoče njegovega slamnatega brata Mu^solinija, kar jih je še kdaj hodilo po tej zemlji. Da bi se napisal knjigo, ali vsaj mnogo 1 \e kmalu zadušil v krvi milijo- ..¿O.. .. 4„m M 11 i jl/am nr 1 aeii ! ____ _ •__a.__,___• f _ _I«» nil, da ni Mike Keber po izselitvi zapustil zato ni kakega naslova, ker je umrl. Upravniku Pogorelcu se je sicer dozdevalo čudno, čemu naj se bi človek, kot je bil Mike Keber. izselil iz zavoda, v katerem je imel okrbo, kakršne si bi s svojimi sredstvi nikjer drugje ne mogel privoščiti. Točnejše poročilo je prejel Filip Godila naravnost te zavoda, datirano 20. aprila. Filip mu je pošiljal slovenske časopise, pa jib je zavod ustavil s sporočilom, da je Mike Keber ilokončaf "že pred nekaj dnevi*'. Ko sva se s Kebrom prvič se-šla, morafi po pravici) prizna- Nekaj o mojem življenju strani v tem Majskem glasu. Ampak je tako, če bi jaz napolnil preveč strani, bi moral urednik drugim odreči prostor, ker ga ne bi bilo za vse. V korakanju skozi to dolgo življenje nisem igral vloge "puščaka". Ravno nasprotno. Zato sem doživel v takem razpoloženju tudi veliko veselih dni. Pred 18 leti sem se pa oženil. To Je bila največja neum-l nost, ki sem jo kdaj Btoril^ Prej sem bil "fant" in tudi živel po fantovsko. Bilo mi je 10 let, ko sem izgubil mater. Oče je bil tesar. Vedno je poudarjal, da se moram izučiti kake boljše obrti s katerimi je poplavil 4 nov, svet. Predsednik Roosevelt je bil zopet na potu, tokrat v Mehiki. tPrav je, da so se razmere hi odnosa ji med tema dvema deželama v rplošnem zboljša-le. Razmere v Mehiki niso ravno to kar bi človek želel. Ca-machova vlada je zašla precej na desno. Ali razni poročevalci, kateri so bili zadnje čase v Mehiki, trdijo, da je revolucionarni razvoj še vedno v akciji. Upajmo, da je to resnica. Vaien sestanek V Montevjdeu, Urugvaj, je bil nedavno zelo važen zbor in obenem praznovanje dvanajstletnice ustanovitve španske re- .1 L rkt i» niseovn M p sor do smrti ionice ustanovitve spansKe re-'SETlTSSfi T« -.tki zbor. kate- me je silil, naj kaj napišem iz svojih spominov. Urgí ra lt so me v to tudi drugi sodrugi. Zdaj pa me vabi še urednik Majskega glasa — ampak bože moj, to zame ni igrača! Po poklicu sem krznar, v pisanju pa sem ee le mafo vadil. V časopise nisem dopisoval — ali pa le poredkoma. 0 Oitatelji naj ne smatrajo, da sem "kaka velika glava". Nisem literat. ne govornik. Prištevam se k večjemu aa vojaka v armadi, ki se bori proti socialnim krivicam in sa odpravo. sedanjega gospodarske-ga reda (nereda). J/fie omenjam zato, ker mtfrsikak so- Ljubljano in me izročil na stan k negi gospodinji, kakršnim smo rekli "študentovdka mati".* Bilo jih je vse polno v Ljubljani. Imele so na stanu in hrani dijake in po materinsko pazile nanje. Pazile namreč— rega se je udeležilo več kot 25,000 ljudi, je bil impozanten še posebno v tem, ker so sklicatelji svetu povedali, da so samo oni pravi reprezentanti španskega ljudstva, katero se je za republiko ustavno i zre- ti, da on ni napravil name vti- drug misli, da imam bogve kosa idealističnega socialista. likšpe zasluge za socialistično nov Roosevelt v Mehiki in Wallace v Južni in Centralni Ameriki sta napravila to misijo, ker je bila potrebna. Propaganda osiščnih dežel deluje neumorno v Mehiki in v Braziliji, v CiVeju in v vsaki drugi deželi. Za materijal ni v stiski. Kako lahko ji je v Mehiki obujati spomine na "yenkijski imperializem"; -kako silno so ameriški in angleški kapitalisti izrabljali mehiško kajti vse niso bile dobre. Bile^o ™ ni.en parlament demo-so to takrat po navadi »tare i krat»*no ^volilo. V Afriki in spodnjem Kavkazu se vrše ostri boji, kateri so kajpada samo uvod k temu kar še pride. Iz Švice in drugih nevtralnih držav poročajo o ogromni armadi 5,000,000 mož, katero zbira Hitler za ponovno ofenzivo v Rusiji. Ti so mnenja, da Hitler pe pričakuje to 'poletje nobenega večjega napada od ruskih zaveznikov na evropsski kontinent-Po njih mnenju bo morala Rusija ponovno, in to že tretje leto, nositi vse breme boja na svoji rami. Seve, to so samo u-gibanja takozvanih novinarskih in diplomatičnih specialistov. Rusija ve, da bo borba to poletje težka in pričakuje od zaveznikov da store svojo dolžnost. Naša in angleška ofenziva v Tuniziji je našla v Rusiji velik odmev, kajti v nji je dokaz, da so zavezniki v resnem glede zdrobljenja Hitlerjevih fašistov. Govori se veliko tudi o separatnem miru. Tu in tam slišiš po radiu o raznih nemških • ponudbah Rusiji glede separatnega miru. Stvari se glase na ta način: "čemu bi se mi tepli in uničili sami sebe. dočim demokracije sede na strani in se nam smejejo"?" Rusija bi baje dobila baltiške in skandinavske dežele, izvzemši švedsko, Norvežko in del Finske. Zatem polovico Poljske, Transilvanijo in Bu-kovino ter vse po nemških četah zasedeno rusko ozemlje. V slučaju, če se Stalin upre sprejeti ta mir, bo Hitler udaril z vso nemško silo ter zdrobil Rusijo to poletje. Stvar je absurdna, ali za naše radijske poročevalce, kateri se tako radi ponašajo s tajnimi viri, je to prava sladkost. Sploh tee sedaj vrši* v tej deželi organizirana kampanja, naperjena proti Rusiji. Nobeno sumničenje jim ni preveč, samo da se jo očrni. Iskreno želim, da vsak prijatelj Rusije prečita članek "On the Fear of Ru'ssia," katerega je spisal Anglež Sir BernArd Pares (Nadaljevanje na 5. strani.) po device, tercijalke, skoro vse pod vplivoih duhovščine, in tako sem v tem novem domu moral vsak dan v cerkev in se pridno učiti katekizma, molitvic in slične robe. To so bili zame iflostni časi. Končno mi je sa-čelo vse to presedati. Ker sem vedel, da očeta ni bilo doma — bil je uposlen nekje na Hrvatskem — sem jo popihal k stari materi in teti. Rekel sem jima, da v merttu nočem živeti in da raje hodim v šolo kar od tu peš v* Ljubljano. To je bilo pred 68 leti, ko šolstvo le ni bilo niti od daleč na stopnji kakor danes, in ko je bilo tudi na Slovenskem veliko analfabetov. Obiskoval sem na. ta način šoio tri leta — nato mi je začela presedati. Gradaščica in ljudstvo in odvažali bogastva, načrpana iz mehiških prirodnih virov! i • šele pred nekaj leti, ko si je bila mehiška vlada svesta, da ameriški in angleški kapitalisti ne tbotjt) rrtpglj vprizoriti svoje ■.inčajne "revolucije" za strmoglavljenjc mehiške vlade, dokler bo Roosevelt v Beli hiši, se je opogumila in proglasila oljna polja v Mehiki za svojino mehiškega ljudstva. Izgledalo je že, da jo bo kapitalistični pritisk vizlk vsemu stri in tudi UMM državni department se ni zadržal napram Mehiki prteej < a a prav nič prijazno. No, in sedaj je bil tam Roosevelt Mali graben sta mi bila veliko osebno in dejal, da je škoda, ki se jo stori eni republiki na tem 11 , — - Kontinentu, kvarna vsem drugim republikam. Vzlic dobrim namenom teh dveh predsednikov in mnotgo drugih državnikov pa je tu vendarle dejstvo, da živimo še vedno v kapitalističnem, imperialističnem sistemu — z izjemo USSR — in zato zaveznikom ni tako iahko skovati idealen mirovni načrt kot bi ga kdo rad. Posebno še zato ne, ker v njihovih vladah niso samo dobrohotni, Mealiiitični ljudje, ampak taki, ki se zelo trudijo, da gospodarska uredba, v kakršno verujejo, ne pride v nevarnost. Odpravljena bo šele, kadar pridejo v vlade državniki s socialistično miselnostjo. Nekaj jih je že, a ne še zadosti. ljubša kakor pa se truditi s šol skimi vajami v razredu. Na kratko, vzor ločenca nisem bil. Rekli so celo,, da sem malopridnež. Po tretjem razredu šole je bilo mojetfi učenja konec. Kam in kaj sedaj? U posli) me je z* vajenca neki tapetnfk, ki je imel za postransko obrt barvanje In po-zlačevanje razpel, svetnikov (Konec na 5. strani.) Diego Martinez Bario, kateri je bil zadnji predsednik španskega parlamenta in ob enem Španske republike je izjavil: "Mi smo bili vrženi z vnanjo silo in ne legalnot Mi predstavljamo voljo španskega ljudstva." Ob enem so zbo-rovalci na tem sestanku apelirali na zaveznike, da naj jih priznajo kot gibanje "svobodne dpanije", kakor je priznano gibanje svobodne Francije. Na tem ziboru so bile zastopane vse republikanske skupine in vsi deli Španije. Fašistična Francova vlada takih zborov nič kaj rada ne^vidi. Pravijo, da je španski poslanik v dveh dnevih pri urugvaj-ski vladi radi tega sestanka petkrat protestiral brezuspešno. I>a imajo španski republikanci dovolj vzroka za proteste je dokaz to, da je kljub doneč im obljubam raznih francoskih generalov še danes 20 tisoč španskih lojalistov za koncentracijskim omrežjem v Afriki. Cehi v Rusiji Kot. je bilo že večkrat poro-'čano, imajo Cehi svojo lastno armado, «katera se bori proti Nemcev v rdfči armadi kot samostojna enota. Zadnji teden Tole mi ne gre v glavo? Cemu si delavci po vseh težkih skušnjah še vedno volijo take poslance, ki so radodarni > obljubami in a demokracijo le v volilni kampanji, po izvolitvi pa delujejo proti ljudskim interesom? Posebno sedanja av*xna | zbornica in |e-gislature kar tekmujejo, katera bo po organ ta ¡ranem delavstvu čimbolj udarila. POVESTNI DEL mua MILENA MOHORICEVA: Zgodba o tigru in o Indijancu , t "Muca, kje si?" Pogledal je svoj pragozd in Janezek, ki mu usoda po i® podvomil, ali je prav, da je krivici ni dala bratcev in se- odmeril muci vlogo tigra. Na •tir, je"hrepeneče klical svojo dnu svojega srca je vedel, da ftroco. Mehkcdlačka pa ni ve- Pri tej vojaki nekaj ni v redu, »dela, ali naj bi prišla k njemu, kakor najbrže pri nobeni voj-Bila sta prijatelja, to je res, toda Janezku prav dp konca f k i ne. Toda te se je preveč zamislil v igro, že so ga mamilo Iendarle ni zaupala, najsi jo skrivnosti pragozda, že ga je e že bolj milo klical. Nazad- preveč zamikala pustolovšči-njo ri je le premislila ki je na boja s tigrom, da bi se mu pred vrati nedolžno zai^ijav-' mogel odpovedati, kal«, kakor bi šele zdaj prišla W bogvekje. Sel je k muci i.i jo stresel, ram te bodi, ves dan bi "O, ti porednica. kje si tako..pala! Glej, kaj imam zate." dolgo hodtla?M ; Privezal jc na nitko kovček papirja in ga vihtel na i muci-no glavo. Muca si le*«i mogla kaj, še leže je segla po njem, Ko je Ji. ne z to ugotovil, je naglo cpustil svojo vabo na tla. se je bližal s čedalje večjo naglico, življenje vseh je bilo v nevarnosti in njih obramba jej bila zato čedalje bolj ljuta. Titer ni mogel nazaj, da bi se umaknil pu5čkam, ki so nene-homa deževale nanj, treba je bilo za Vsako ceno prodirati naprej, mimo Indijancev, in zbežati v varno zavetje divjine. 'rtgrove oči so se svetile v blatnem 'rahu, in kljub bolečinam. ki o mu jih prizadevale puščice, je prodiral dalje in dalje, gnal ga je en sam temni na-fen, da si mora za vsako ceno. z vsemi svojimi močmi zopet priboriti življenje in svobodo. Zdaj je bil že prav blizu Indijancev in v njem je gorela samo ena. strast, da bi raztrgal, razkosal svbje krivične napadalce, ki so ga iz zanem sovraštvu bliščalo dvo- Muca jc bila v Janezovih rokah, božal jo je vesel, in muca je ui)a zadovoljna. Da je bila rti zadovoljna, je pokarala očitno, ker je predla in nalahno migala z repom. Vstala je. se pretegnila in v/- je žarečih 'oči. Ko jih je Janez "Mama. jaz sem pa poprej | hočila hi bet kakor pol črke Indijanec zagledal, se je zdrz-I cd no mi lil. da samo kužki^n", nato P» Je počasi, /toda n,l in povedi svoj lok. Ta kra-migajo z repe m, kadar so pri-1 vendarle, skočila na tla. wpra- tek premor je izrabil tig«T, šujoče je pogledala Jane 'a. ki / ikfHil» e je vanj in mil raz-je približeval in oddaljeval praskal roke. svojo miško, nazadnje pa se je Takoj nato je bilo slišati hu-s polnim navdušenjem prepu- ronHko vpitje, Janez je klical jazni. Ampak tudi moja muca iiiga z njim, če je zadovoljna." Da. saj vidiš. 'tisov. Iz bližnjega Peruja pa e poslal pozdravni oglas in $2 tiskovni fend na* stari zna-C Fred Malgai. ■■■■■taMiJ na precej raztegnila. Sicer bi morala biti alična v vsaki izdaji lista, Var bi značilo, da je v naše gibanje yrača spet tisti stari ogenj in volja do dela v novce za agitaciji za Proletarca in za 4 po- vse kar je z njim v zvezi. Tone Zupančič, Poillt rion, Pa., je poslal piodanr koledarje in zdrav ne oglase za Majski glas. # . ~~~ Jacob Ambroaich, Moon S SCJC kluba $t. 1 J5Z Run, Pa., je podal 8 trgovskih Chicago,, III. — Na minuli in m pozdravni oglas ter 12.10 neji kluba št. 1 JSZ je bilo tú kovni fond. precej poročil, med njimi o Iz Sheboygana, Wis., sta se smrti našega 86-letnega aodru- cd/vala s pozdravnimi oglasi ga Mihaela Kebra. Frank Stih in France« Skrube, Joško Oven, ki je seji i>rod- prvi jih je poslal 10, slednja sedoval, je navzoče pozval, da pa 7. naj v znak spoštovanja vsta- Joie Ovca poroča, da so ze-|nejo. lo zaledeni, vendar si je vzel j toliko ča«a, da je nabral 131 pozdravnih oglasov za Majski glas. zanj ter članarino za klub št. 47 JSZ. Kot je bilo že naznanjeno \ listu, je bil Tone Zornik h pet nekaj dni na agitaciji po W. Virginiji, vzhodnem Ohiu in okrog Girarda, O., ter Shar.i-na, Pa., kjer sicer >e ni končal z agitacijo, vendar kolikor je dozdai po lal je tnpeh povo-Ijen. P>slal je okrog 80 naročnin, od katerih je skoro polovico' novih in zbral $0.50 za ti kouii fond lista. Zdaj bo po,len glasa. Pa., Na kratko so izrazili omembe o tem našem pokojnem pio-___________nirju Filip Godina, Joško O- Posial je- tudi naročilo! ven, Angela Zaitz, Chas. Pogorele«, I.ouis Beniger in Fr. Zaitz. Ko je prišlo na dnevni red p&mo s. Aniona G a »dna, taj-i ka okrožne c ganizacijo Pro vetne matice, ki sklicuje «ejo na nedeljo 30. maja, so nekateri izrazili mnenje, da je bil ta datum zelo ponesrečeno izbran. Prvič, ker se istega dne vrši v Chicagu velika dramska prireditev in veselica v korist slovenska pomožne akcije (za stari kraj) in ob enem za ker ima rbi-ne federacija S. N. IV J. svečanost v spomin Mm, kako je mama kratkih «tila lovu na miš. najsi je ime-besed! Najbolje bo, če se^z njo ' 1» PrwJ tako otipljivo sploh ne pogovarja ve*. Zaprl! prevaro. Najprej je sedla na je vrata v mamino sobo in je i™* ^iri. kakor bi nič ne bilo. posvetil vso svojo p'.zc: no't! vmo nenaden bli k je švignil muci. ! h njenih cči. Nato se ji je po- "Muca, igrat?" n se greš t Muca je predla, mi'ala je Hi |H od samega zadovoljstva in Ja-1* i* «koraj neopazno po tavi- na vse grlo, in njegov glas je bil čedalje bolj prodiren. Muca se je skrila za omaro, ker je vedela, da se je pregrešila proti hišnim pravilom. In zdaj je prišla še mama. Aaieriild im kitajski vojaki t j»o«Uni v letalski »laiki •kupne e vojni proti Jap« naki. Oboji so id Usta. ZU a j oo za- . prodajo Majskela SANS, m da je 1 ("\ |tto tega dne /rt'rii v^rcí Sko»"o hI Jceph Krmel 2 narcé- < , . , ¿|ani. J± JÄ«1!* c t* T upofllcni v teh aktivna menoj j i» podaljial vrat in «miteli » alkoholom izpra- i ii i« rwirirh taval. Sieflrnila te : v * J . . ji je pod rh te val. Stegnila je vrat dvakrat ali trikrat, nato GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC nez je bil prepričan, da je o-dobravala njegov namen. "Veš. muca, ti beš tiger, jrz Iinlijanec, pod klavirjem bo • la na vse štiri, se oprla na zadnji nogi, znova stegnila vrat 'n se v enem skoku s tako silo rv gnala na mojo žrtev, da ' pa pragozd. Takoj ga b>m na-M* sa*nft Prevrnila na hrbet. redil/* * In Janez se je z veliko vnemo in s strokovnjaškim Snv pjem lotil dela za prag I. Prevrnil je stole, ki niso bili preveliki, da bi jih potisnil pod klavir. Tako je napravil goSčavo, sredi katere je bila Toda svoje žrtve se je oklrpa la z vsemi štirimi in se r. zobpr /aq:r:maj do- dno znova upa; da bo ušla po- volj velika, da bi po njej mo- gubi, in vedno jo izpusti samo gla prodirati njegova muca. zato, da bi se lahko delj ča a Noge klavirja so bile tisočlet- igrala. Nikoli ne pomisli, da je na drevesa in pedal grm, za mi.-ka uboga, nikoli ne pomi- ta Janezove roke, nato jih je še z jodom namazala, da so bile vse rumene. Janeza je strašno peklo, drl se je neutolaže-no in bil je prepričan, da ga bo mama vsaj zdaj, po tem strašnem umivanju in mazanju potolažila. Ona pa ga je •>o*tavila v kot in mu š» povrhu razložila, da se zdaj dva dni ne bo šel drsat. A tudi muci ni bilo prizane-i seno. Mama jo je potegnila iz-omare in jo zaprla v Črno luknjo, kjer je bila do naslednjega jutra brez vode in kruha. Preden pa je Šla v ječo, so jo še temeljito pretepli. Ko smo si v kampanji za Majski glas zamislili pozdravne cgla^^ ter apelirali na gotovo število naših sodrugov in *o- naročilo zanj ter članarino za k hib št. 19 JSZ. Iz Milwaukecja je poslala Kristina Podjavoršek 13 pozdravnih oglasov Majskemu glasu, Louis Barborich pa še tri trgovske in 6 pozdravnih er dve naročnini. Tudi naš stari agitator John Jrrcb iz Rock Spfingsa, Wyo.. je j» pet tu. Poslal je 4 naročnine. Iz moje "-tare kontre", tudi zdravnih oglaso\, od katerih je 431 po dolarju. To je uspeli, prijatelji, na katerega smo la-! h ko vsi upravičeno ponosni. Tudi trgovski oglasi so preko-i i i lan ki rekord. Vs3 to delo so opravili naši sodrugi in so- in naročilo za Majfki gla*. mišljeniki brezplačno, ali pro- j * y ^ ^ sm, m ,je,le. ti majnnl pmmin, ki Jo dobe j ^ ftk tivni; Upravnik je dobil posleni stih, zato je bilo na predlog Filipa Godine sklenjeno, da se , na tajiika Antriia Gardna a-pelira, da datum spremeni. Dalje je bilo sklenjeno, da se na tej seji izvoli tri delegate za konferenco Prosvetne matice. Sprejeli ?o, pod pogojem, da *e je udeleže le a ko se ne bo vršila 30. maja. Filip Godina, Fred A. Vider in Frances Vreček. Bili so soglasno izvoljeni. Bilo je dalje sklenjeno, da ker se vrše prvomajske prire- ... . , ditve dved društev SNPJ. nam- ------------ - - du0,arIJu. nr dve n.! rc^č na severni in na južni stra- a.? Ako je kdo mislil, povrhu. Bajgali sem si mislil. j( ^mcro ^ tm ne bo odziva« it je; moji nekdanji kamarati so še ^ J|( ^ rajAe ^^ di} boljšega u*peha omenjenima mi rojaki čezdalje več zaslom-be. Iz Johnstownskefra okrožja je p< >lal Frank Cvetan se 14 mlšljenikov, nismo niti z daleč trgovskih in 8 pozdravnih o- ne bo brez pozdravnih ogla-•»riAakovali, da bo uspeh tako glasov ter 7 naročnin. Naročil j Zato je poskrbel naS za-triumfalen. Prejeli smo 63JI je /a razpečavanje tudi obi- topnik Ludwig Yoxey, Pue- čajno število Majskega glasa, bio, Colo. Podal jih je 22, vse Pa ms Joie Cvelbar na Sha- 4" Jia*vvXninl i .:u. Pa.? Ida jI P - .1,1 motil. To delo je opravil on. Po- 2 mere m alright, lal je 18 p.. cd ravni h oglasov h; od trgovskih rgla«*ov, pa še od teh si nekateri niso vzeli niti' 21 trgovskih in 34 pozdravnih katerim se bo skrival Indijanec ter iz zajede skozi vejevje streljal na tigra. Ko je bil pragozd gotov, je Janez z veščim očesom še en- «li, da bo miška zaradi nje merala umreti. Janez je presenečen opazoval muco, ki je bila rsa zatopljena v svojo na pol igro na krat premotril svoje delo in u- pol re.nico, in ki najbrž sama gotovil, da je bilo dobro. Zdaj: nI več vedela, ali je vse to igra je bilo treba #e muco pripra-iali resnica. Vendar se je kma-Viti do tega. da bo prevzela lu zdramil iz svojih razmiš-vlogo tigra. Ko je delal pra- Ijanj, da bi speljal muco tja. gozd, je legla na divan, se zvi- j kamor je prvotno nameraval, la v klopčič, položila sprednji»Svojo vabo je spretno spravil nogi čez glavo, tako da je sa- v-'4pragc>zdM, in ko je bila mu-mo gobček molel kvišku, in je ca na ozki »tezi sredi njega, ji resnično zaspala. Spala je ta- ie spretno zastavil pot nazai. ko globoko, da se ji je celo sa-| Zdaj ni ime,a nobenega dru-ntalo in da ie v spanju vzdi- gega izhoda več, prodirati je njalo in da je bovala. . morala skozi pragozd, bila je Dokler je delal Janez svoj | tiger, ^ci ?o ga za grmom čaka-pragozd je samo na pol slišal i li Indijanci z loki. Neka j časa mucine vzdihe, in še to mu ni I se je še igrala z miško. Ko pa bilo preveč prijetno. Ko je i je priletela vanjo prva pu>či-zdaj stal pred končanim de-,ca z loka, so se ji povesila uše-lom in je muca v spanju zopet Naslednjega popoldneva je 2a ¿t^rte. Od pozdravnih o-i Janez ugetovil, da je njegova K|aAOV 8j pa sp)oh ni V2e| n[.immm kazen mnogo hujša od muei- provizijet m(i bj|i u )ra. ne. Prvič ima praske, ki ga š> j vU?enj do nje ^ v ' eMjo poleg v tega, petem tej koloni omcniu onet ki se n. VSI #vrl7foti Art tn/la i >«?dravnih oglasov in Frank Birjak 7 pozdravnih o-«lac\ pozdravnih oglasov in vso-; drug TokllJC to $9.75 v tiskovni fond. Torej uspeh 100'i. Joe in Anna ni fond. Tudi Andrej Bozich, tajnik kluba št. 49 JSZ je poslal še en oglas. Roie Jurman je poslala $10 v tiskovni fond, Leo Poljšak pa $5 v isti namen in tri pozdravne oglase. Tone Jankovich je poslal dve naročnini in 16 pozdravnih o-glasov, vse po "copaku", kot pravi on. Iz Canonsburga, Pa, je po-slal Marko Tekavec 31 pozdravnih oglasov, ki jih je nabral doma in v bližnjih par naselbinah. Dober rekord, so- Tudi La Salle, 111., je zastopan v Majskem glasu s po- . >. /U« v vojne bonde. S tem po- r»-| uspen iuw » . m nnn. i............-- matale vojnim naporom svoje Klarich ,ta poslala $5 v thkov- j zdravnjmi o«la^Zato je po-deiele, n^ da bi od svojih vlog ni fond Izgleda, da imajo na-! akrbel Tone UMkPMuai je kaj itfubill. i še publikacije med dttrolteki-1 wakih nekaj in naročil 50 iz- 1k> prepozno, naj mu za dolar pošljemo le Majski glas. in tako se bo zgodilo, dasi bi bili veseli, ko bi bilo tudi njegóvo ime med ostalimi prijatelji našega tiska. Iz Chisholma, Minn, je poslal dolar v tiskovni fend Fran Klun in 50c za prostovoljno zvišanje naročnine na li t. Prijatelj Klun se je iad-nje Čase moral podvreči nevarni operaciji, katero je pa srečno prestal in mi smo veseli tega ter mu želimo skorajšnjega in popMneg* okrevanja. Anton Gantar, Gallup, N. Mex, je zvišal svoje naročilo na Majski glas iz 10 na 15 izvodov, ker se mu je priglasilo še več rojakov, ki ga žele. John H. Krzisnik, Kemme-rer, Wyo, je poslal 4 naročnine m $2.10 v tiskovni fond. Iz Forest Cityja, Pa, je poslal dva pozdravna oglasa Anthony Drasler ml. Bivši pomožni upravnik in urednik angleškega dela Proletarca Joseph Drasler, ki se že precej časa nahaja v Da-venportu, la., se je tudi spomnil Majskega gla. 10; it. 3 JPZS, Weat Allia, Wia., 10; it. 478 SNPJ, Salem. O, 10; Herma» Drebescb, New Waterfotx), C. B, Nova Scotia, Canada, 8; Joba Mandich, Pinry Fork. O., 8;Leabart Werdinek. Thoma», W. Va„ 7; Lo«U Dornik, Uniontown, Pa., 0; Anton Caatar, Gallup. N. Méx.. ft; it. 107 SNPJ, St. Louis Mo., 5; Jaba Pan-gartnik. Port Wawhinprton, Wia., ft; Aataa Zayar, RaM Biady. Pa., 4; Jotepk Klan. Ix>wher. P»., 4; Fraab Zaalber, Willamette, Oro., 3; it. 287 SNPJ. Raton, N. Mex, 2; Praab Lee. beeieb. Port Washington, Wia., 2; John Pctbeeieb, Kokomo, Ind., 2. Vojni bondi in anamke ao veliko aktivnosti zadnjih ' vloga dršsvljaiiav v seejo da- ■ ' šaio. If 4* KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • cev zaradi starega kraja. Saj | niso brezbrižni. So pa resigni-rani, iker se jih je lotila zavest, da bo «loven ki narod edaj Ae __________ J| veliko bolj izdan kot pa je bil drugim «redo. V , kako „ag.j.jo vladi nek** I ,^'raviia prejšnTi itevilki .«mo se l»«slo-1 Uki ljudje, ki »o pre.bc.jati, da ! ,Vmcent C.mk.r ra/.praUja , pu jsnji r.t a ■ jim bi mogle »topiti na pr-' v letoJnjem Majskem «lasu. k. liOMIMAIMI Drug za vili cd Johna Bradača, v dopisu o njemu, ki ga je poslal John Krebel, v tej številki pa od Mihaela Kebra. Njemu v e!ovo je pri občen opis, ki si ga je pred o mimi leti o svojem življenju sam napisal. Mihael Keber je bil star 86 let, ko je dokončal svojo pot. Zc!d se je bal, da bo živel pre-ve legenda dejal Angležu: "Na- Churchill pa mu je v drugi: uhman, ki je sedaj ravnatelj zapretil: "Kar poskusi!" — za wkrbo tivi| v ^ iakote pri. Naj reče o Angliji kar že kdo zadetjh deželah, je bil koncem hoče, res pa je le, da se Hitler Rusije ne upa lotiti s plinom edino vsled Churchillove pret-nje. Čisto neepaženo je ¡Ma v svet vest, da je Jacques Mornar 1. ki je umoril Leona Trockega, Nekaj za salo Oakland, Calif. — V Chica-gu se nekateri bahate z "vrto-vi zmage". Tudi jaz sem upre-žen pri tem opravilu. Ne zato, ker sem patriotičen, pač pa zaradi draginje. To pišem 17. a-prila in v mojem vrtu je ho-late toliko, da letos ne bo več treba ponjo v štacuno. Vrh tega sva z ženo nasadila fižola, krompirja, graha, korenja, čebule in česna, in kaj vem če koliko druge zelenjave. Vreme pa je pri nas druga čno kakor pri vas na osrednjem zapadu. Sedaj je toplo in taksno bo tudi ostalo. De ževna sezona je že nekako prešla a morda dežja še dobi- Kar se mene tiče, nimam nič uči se srbsko, pa te bo ves svet razumel." Louia Adamič se je velesrb-stvu zameril, ker je srbske šoviniste v angleškem tisku opisal za to kar so. In čudno, očitajo mu celo, da je ne le Slovenec, nego tudi katoliške vere. Oboje pa je po mnenju srbskih šovinistov velik zločin. Chicago Tribune se je lotila angleškega imperija s kampanjo, da se naj pridruži Zed. državam. S tem si je napravila nič koliko reklame tu in v vseh enih deželah, ki imajo kralja Georga za svojega vladarja. Stvar je marsikomu vmesna, ne pa angleški vladi. Lastnik či-ka£ke Tribune je multimllijo-nar, ki kontrolira ogromen časnrški koncem v Ameriki, papirnice v Kanadi, in pa industrijo poljedelskih strojev. Niti predsednik Roosevelt mu ne more do živega, kar je sam via , o katerem bi lahko so-1 dobil dvajset let zapora. Vze-vražniki Sovjetske unije rekli.| lo je mesece in mesece, pridno da je 44sopotniški", a je vzlicise je sodeče sploh odločilo iz-temu resničen. Tiče se generala Mihajloviča, ki je koreapon-dentu čatniške agencije United »Press dejal, da imajo njegovi "četniki" sedaj boj tudi z "notranjimi" sovražniki. Z reči obsodbo. Zapora za morilca bržkone ne bo. So namreč tudi take kazni, ki ostanejo samo na papirju. Kar se pa njimi bo opravil čim se dogodi i 1 jen je skončal v smislu «vojifa naukov. Ako bi še živel, bi se panudil Stalinu — o tem ni bo branil po zmagi Slovence pri sklepanju miru? Edino SANS z vso naAo pomočjo bo mogel to storiti po svojih za-aprila pri jugoslovanskem stopnikih pri zeleni mizi. Nič kralju Petru v Londonu. In mu nam ne sme biti pretežko in je Lehman pravil o lakoti. Pe- nikogar ne bo bolelo če kaj ter o nji ničesar ne ve. i žrtvuje za naš trpinčeni narod Le čemu ameriška vlada tro- v stari domovini. Pokažimo z hi denar za take obiske k člo- delom, da nas ne bo obsojal veku, ki besede glad prav nit'svet. da nismo storili, kar bi ne razume. In dalje, čemu je lahko in morali storiti. Odšli ______ zastopnikom demokracij «ploh bomo. spomin za nami **> o-^.^ treba hoditi k fantom, ki o j stal. Ovekovečilo ga bo veliko ..Q tudj ženi je toliko ,et 2 rešitev enjm dedcem preveč", je od-krvnih bratov in sester. \ zgo- vrni,a Ko sem-maj0 pomislil dovtni bomo živeli večno, potomci se nas bodo spominjali s ponosom, a naš narod v mili sedaj tako tužni Sloveniji nam bo hvaležen. (Nadaljevanje s 1. strani.} Enako je Anglija skončala zvezo s Francijo čim se je podala Hitlerju, dočim >mo mi z njo ostali v prijateljskih odno-šajih in pošiljali zastopnike v Vichy. Ko smo mi iskali zveze s fa- ' Šiatično orientiranimi Franco-, zi, so Angleži podprli z vso svojo diplomacijo borbene Francoze, katerim načeljuje general de Gaulle, ki ni radikale^ ali naziv 44borbeni Francoz" le zasluži. Z njim sodelujejo tudi socialisti in komunisti. On hoče, da se ustanovi francoska republikanska vlada pred no se prične z zavezniško invazijo v Evropo. General Giraud ne soglaéa. On je za tako vlado, v kateri ne bo nič naprednjakov. Podporo ima v Washingtonu, de Gaulle pa v Londonu. Ako se še pomisli, da podpiramo generala Mihajloviča, o katerem je znano, da dela za starokopitni, pred potopni režim, in za dinastijo, ki je za državo brez vsake vrednosti, vemo pri čem smo. * t Bene* o demokraciji Nedavno je posegel v vse te spletke na svoj diplomatični način načelnik Čehoslova^ke zamejne vlade Edvard Beneš. On smatra da reakcionarni režimi nimajo bodoènoeti in jim želi konec čimprej. Njega večina ministrov za-mejnih vlad nimajo radi. To mo nekoliko kapljic koncem tega meseca. Potem pa ne prej I -e dobro znamenje za Bekeša, kot v septembru. | ^er je to ljudstvu v dokaz, da )e on res demokrat. In drug važnega poročati. Dne 11. ma- dokaz mu'je to, da ker se je ja bova z ženo obhajala 35-letnico najinega zakonskega jarma. Pa sem ji nedavno ome nil, da je toliko let pri eni ženi bržkone vseeno nekoliko pre moral odločiti za sodelovanje eno ali drugo vlado, si je za sodelovanje izbral vlado Sovjetske unije. problemih sedanjega sveta nič j-požrtvovalno delo za rti»«* ne vedo? Radio ia Vichyja je dne 23. aprila omenil, da so Frančovl "invazija" zaveznikov na Balkan. On hoče absolutno kontrolo nad svojo deželo. Notranji nasprotniki so partizani, čeprav se bore zoper osišče. Mihajlovič je za dinastijo in za reakcijo. Amerika in Anglija naj mu pomagata. Ljudstvo v Jugoslaviji noče ne dinastije — če so poročila resnična, ne njene vlade, če Mi- dvoma — v kakršno koli službo v rdeči armadi, ki jo je on začel prvi graditi. Predaednik Rooaevelt zna francosko, podpredsednik H. Wallace špansko. Znanje jezikov obema koristi. Urad za vojne informacije išče ljudi, ki obvladujejo še kak drug jezik hajlovie zmaga, bo to zmaga'poleg angleškega. Neki kon- trockega samega tiče. je po v Barceloni umorili tri čudnem naključju svoje živ- apanske republikance, ker to» dognali, da so v zadnji civilni vojni bili 7-a demokratično državo. Vzelo je dolgo, predno so jim prišli na sled. A ne predolgo. Trije pošteni ljudje so morali neprostovoljno v smrt. dočim angleški in ameriški poslanik pihata Francu v dušo, da naj se nas nikar ne boji, in pa da Španija lahko ostane fašistična, kar se nas tiče. sem jo pogledal in molčal. Anton Tomšič. reakcije — na ameriške in angleške stroške — proti demokraciji! Jože Menton iz Detroita se je nedavno v slovenskih listih v Ameriki potožil nad brez- priznal s tem, ko je omenil, brižnostjo ameriških Sloven- gresnik pa je dognal, da se je Pozor Detroit in okolica C' ! ! rrrsr PRISTOPAJTE K 'MJÊTMA*. s SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE' NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročniaa aa Zdraion« dritv» (iaun Cklca|>) la Kaaada $«.00 aa lata; $3.00 sa pal Uta t $1.50 sa ¿atrt lotst >• Ckicsfo la Cie.ro $7.SO sa eolo l«toj $3.78 sa pol lotaf sa laososMtva $t.O*. Naslov zo (ist in tajništvo je: J 2057 Ko. Lawndale Avenue ^ Vj Chicago, Illinois S Ï urinil v tujejezično službo nekdo, ki zna samo angleško. Ni pa povedal imena tistega kon-gresnika, ki je dotičnika porinil v tako službo, s plačo $6,-500 na leto. Japonščina je baje za naia ušesa zelo težak jezik. A v tej vojni smo spoznali, da je dobro. če Japonce razumemo v njih ni govorici. Veliko Američanov se je uči, četudi imamo svoji »redi tisoče Japoncev, jim vrhovno poveljstvo ne zaupa. Američani se uče jezikov kot še nikoli v tolikšni meri. Nemcev ne boste izstradali. Tako pravi trditev iz Berlina. In vsa druga poročila dokazujejo, da je Nemčija izžela v svoje dobro vse okupirane dežele. člani unije ILGW, moral bi omeniti tudi članice, so prispevali v ruski relif $340,000. In to samo en lokal te unrje. Načeljuje ji David I)ubin*ky, ki je nasprotnik komunistične taktike, a navdušen za Sovjetsko unijo. To se sicer ne vje-ma, zato pa so te reči tako čudne. . New Deal izgublja. To priznavajo posebno tisti, ki verujejo vanj. New deal 1>i lahko pomenil kaj le tedaj, če M imeli svoje, delavsko, zares ljudsko politično gibanje. Na Kubi so predvajali ameriški film, ki je prikazoval, kako kvarno je zdravju uživanje sladkorja. Kuba' žjvi od sladkorja. Film je vlada |>re-•povedaln. V nedeljo 2. maja ob 3. popoldne bo četrta seja podružnice št. 1 SANSa v Slovenskem narodnem domu, 17153 John R. Prosi se, da se udeležite v največjem Številu, ker so zelo važne zadeve na dnevnem redu. Potrebno je odločiti prav, da bo nam v čast in naši zasužnjeni Sloveniji v korist. Na sejo nas kliče SANS! Le pridite vsi na ta dan, dolarček al dva premore ;. Že vsak in bratu pokloni ga rad. Ce sam ne prinese na sejo daru. naj Charlesu Gabru odda, al ga mu pošlje domu. (Chas. Gaber, 16641 Inve-ness, Detroii. Mich.) Za podružnico št. 1 SANSa: Lia Menton, tajnica. Delavci potrebujejo svoje liste V tedniku Labor se neki dopisnik pritožuje, da razpolagajo unije z milijoni dolarjev in imajo nad deset milijonov članov, pa nobenega «svojega dnevnika. Sladkorja za prezerviranje živeža bo dovolj Prentiss M. Brown, ki načeljuje uradu za reguliranje cen livilskih potrebščin pravi, da bodo gospodinje, ki prezervi-rajo sadje in sočivje doma, dobile v ta namen dovolj slad- korja. Nekaj o mestu Sfax Sfax, ki so ga 9. \aprila za- __ sedle angleške čete, je drugx) j jaYmikK* in'nemilost's^vjet: PRELOM MOSKVE S POUSKO VLADO JE • NARAVEN POJAV (Nadaljevanje s 1. strani.) * se podala v boj za Poljsko kakor je bila, ali pa jo prepusti-; Da se razumemo... Dvakrat, trikrat sem preči-tal stavek: "Vfo krivdo glede (kongresnega) zapisnika se polaga na konvenčna zapisnikarja, ki svojega dela nista dokončala;..", pa .še nisem mogel zapopasti, kako mi je - - - . - „ • .. i mogel kdo kar tako na lepem Mnogih m bilo na nyinlfe- j ^¿¿j krivdo, ne da bi nave-staciji Slovenskega dneva. Pi-|dče razveseliš in nam zaigTaŠ, da bo več veselja do nagega požrtvovalnega dela. Kdor je kriv, naj popravi svojo brezbrižnost in pride se: daj, da d< princ«' «toj delež k težki nalogi Slovenskega a- njeno, sozapisnikar Urankar ne more biti na podlagi najinega medsebojnega dogovora prizadet, radi tega se nanaša takozvana •krivda* le name.) &e preden sem zapisnikar-stivo prevzel, sem opozoril predsednika kongresa, da se bo zapisnik zakasnil, kajti pred božičem ga gotovo ne bom mogel pripraviti za v tisk. Na čikaški glavni poAti, čije Uradnik sem, se je namreč •prav tiste dni že začelo nadurno delo. Naposled sem se dal pregovoriti in tako sva si z Aleksandrom Urankarjem delila za-pisnikarsko delo, ki ni bilo lahko in ne majhno. Par dni pozneje je že pri šlo vprašanje, dali bo zapisnik kmalu zrel za v tiskarno. Po-;! dci uniji. Rusija poudarja, da je izgubila devet milijonov* mož. To je cena, h kateri niti poljska izamejna vlada ne more ničesar pritakniti, in ne Vatikan, ki je največ kriv, da se je Moskva odločila vzlic Londonu in VVashingtonu prclgla-siti poljsko zamc\jno vlado za nebodijotreba. Ali je raie društvo ie Prosvetne matice? član Milijon dolarjev na mesec za ruski relif » Iz urada ruske pomožne akcije v New Yorku poročajo, da so znašali prispevki prve mesece v tem letu povprečno po milijon dolarjev na mesec. '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • Ciceru in Berwynu. ^ j I Parkview Laundry < o. J * FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika ■ Fina pr »strežba — Cene smerne — Dejo jamčeno ■ Ttlafoni: CANAL 7172—7173 J 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO, ■■■■■«■■■■«■■a ■iiBiiaitaift merskega narodnega sveta. Slovenci v domovini so že silno --------------. . razredčeni, voditelji kolikor vodni sem, da me dvanajst, iti- , jih je Ae živih po gozdovih in rinajst ur odgovornetga, težke- planinah so . zapisani smrti. Nafte vasi, trgi in mesta so naseljena z Nemci, Italijani in Madžari. Težko bo te roparje spraviti ven. ker je mnogo legalnih kistntktfv mrtvili? Kdo ga duševnega dela — in to dan na dan, vključivii *ot>ote in celo nedelje — preveč izbi-je, da bi se mogel lotiti fte kakega drugega »posla. Naj torej *M\ W/.jo voljo iMH-ivkajo do ja-1 MlllltllllllllilllltilMlllMltHI$$|imi|ll|| »HM ^ ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA TJN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. ✓ « 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. T.I. MOHAWK 4707 PROLKTAREC SE TISKA PRI NA3 .................................i HI............ Etbin Kristan, predsednik SANSa, pisal angleškemu ministru vnanjih zadev Anthonyju Edenu za pomoč Sloveniji Sl v r. n trU»veZ1,.Ake vele«!«: Zedi- dicUted by the dV.p^.te države, Velik« BrtUrUja in USSR. V uvMevanju tega situation the Slovenian people uejitva re je predsednik SANSa, Etbin KrUtan. obrnil's po- were plunged into. For every Ht^Jllim ItUmnm no iainiln «rnaniiU .> J____ _____1.11.1 ..I. JI A — ¿L!_________ _t^Ll _1 ___k^L.I nebnim pismom na tajnika vnanjih zadev v angleški vladi An-thony Edena, ko je bil tu na obisku pri predsedniku Rooaeveltu in članih državnega oddelka ameriške vlade. Kristanovo pismo, naslovljeno Edenu, se v orijynalu glas» : Honorable Anthony Eden, Eaq. Britith Embaasy, Washington, D. C. Your Excellency: We are fully aware of the extreme importance of your mission to this country and c incMjuently of the limited time at your disposal. We are, therafcre, very reluctant to bother you with our worries, but nevertheless, by doing so we are respectfully a ski n« you to consider the terrible suffering of the Slovenes, and Hthe dark outlook the uncertain future has in store for them. We ace representing the Slovenes of the United States. ..moat of »them American citizens, thousands of whom are fighting in the American armed forces. Our Council was dully elected by the Slovenian j. National Congress held at Cle-i, vcland, Ohio, on December 5th and 6th. 1942. thing you might do on behalf of their just aspirations, you may be sure of the undying gratitute of a nation that loves liberty above all thing* and ported to replace the ruthle-n- deserves it after centuries of ly discharged "Slovenian work era. Farm lands weYe expropriated by newly created laws, and Slovenian peasants thus became homeless pauper«. Austria followed the suit both in Styria and Carinthia, especially after the famous "Anschluss"; Nazism proved its "efficiency" at the abomin- suffering and struggle. Accept, Sir, the assurances of our most sincere respect. Slovenian American Council, Etbin Krietan, President. Mirko G. Kuhel, Ass't Secretary. V odgovor na to piamo je In predstavljam »i ga v veselju, ki ga je znal le malokdo uživati toliko kakor on*, kadar mu je bila dana priložnost. Ni jih bilo malo. Pobkatj si jih je znal in prinesel smeh kamor se je prikazal. able work of enforced dena- P1*^ Etbin Kristan od an«le-tionaliaation. Akega velepotfJanittva iz Wash- ingtona slede^e vrstice: Dear >Sir. Mr. Eden has a^ked ma to vojaki v b»e v trenotktt, ko j« podal M ••«»•ko postojanko stroj aie Vojak n* desni jo kil ude t in «lik« j« kilo imU m tU. We need not tell you for no doubt, you know very well, that today thousands of,.. . * , # Slovenes, technically subjects1 J™ ... of -Italy, are serving and fight- ing in the ranks and side by side with the forces of the United Nations. Deep in their hearts these Slovene soldiers believe that they will never again be forced under any hateful foreign rule. At home thousands of them are risking their lives, obstructing and March 25 in which, on behalf of the Slovenes of the United States, you express your sentiments regarding the unhappy situation of the Slovenes in Europe. Your letter is accordingly receiving appropriate consideration. Yours very truly. Donald J. Hall. »¡fighting desperate battles in r' the field, have no means of normal communication with »'the outside world nor any in drugih nabožnih soh. Po ¿tirih dneh sem dezertiral. Potem «o me dali za vajen sabotaging the war efforts of -- ' Since you are well acquain- the Axis. Other again, are par- Mihael Keber dokončal « • ted with the situation existing ticipating in the fights of the $vojo pot kl je bila u in the European countries sub- [ Slovenian guerillas. ' • . jugated by the Axis, you un-j Slovenes under Italy fervent-1 *l¥llenl*> v*rrO|OH|e in h - derstand that the Slovenes, al- iy hope for a United Slovenia, *onCU dO vrha polna u 'though resisting the conquer-(a goai toward which all the kupa ttplenja j.crs in all possible ways and Slovenes were struggling for /VT , .. „ 4 centuries and specially since Nadaljevanje z 2. strani.) the collapse of Napoleon's "Illyria". They, as well as the Slovenes under Austria and _______ __ h other opportunity to express i Hungary, witnessed the phe-lca k mizarskemu mojstru Re--r their grievances, their desires j nominal cultural rise of that i galiju na Sv. Petra cesti. Tu so and their hopes for the future, remnant of Slovenia which at zbijali mrtvaške krste, meni —if, indeed, there h any fu- i the end of 1918 became a part pa so dali kamen peščenec, s left them. The exter- 0f Jugcslavia. They, therefore, katerim sem jih drgnil, dokler want to be united with their niso bile deske gladke. To de-brethren in order to build up a lo mi tudi ni ugajalo, posebno national culture, unhampered $e ne, ker je bil mojster silovi-by eternal strifes and struggle to surov in pretepal učence, for the preservation of their kakor da mu je to največja language, in a Slovenia that slast. Nekega dne sem izginil. 1 will become a bulwark against i Nato sem se šel učiti za krz-both German and Italian ag-1 narja k Antonu Kamanu» ki je gr ess ion. 'imel prodajalno Ql. trg»u, The Slovenes are by no means delavnico pa na Sv. Petra na*i-isolationist*. They do not want to part ways with Jugoslavia. On the contrary, they are exerting their utmost to eliminate the artificially provoked mination of the small nation by executions, cold murder, * deportatinos and forcible deft nationalisation of youth in »••German, Italian and Hungari--f an school is 'proceeding relentlessly. ¡In view of this tragic situation, and according to the wishes relayed by underground channels from organizations in Slovenia, the Slovenian American National Council is acting as the spokesman for the Slovenes in Europe until such time when either an invasion ■i or the final victory of the United Nations will enable them to ■Jspeak for themselves. Slovenes were treated as an inferior race even while their »country formed a part of the * Hapiburg Empire. They were >divided into five seperate provinces and mixed with other nationals in such a manner 'that they were not able to act as a political unit; they were deprived of schools; their language was barely tolerated; they were excluded from all important administrative posts. But that, of course, is history. • ¡It only explains the reason k why the Slovenes rejoiced more than any other nation in • Europe when the first World War ended with the victory rior the Allies and the artificial „empire of the Hap*burgs col-w lapsed. But bitter disappoint- * ment was not far away. In-p Ftead of the hoped for unity, the -«mall nation wiw dmmem-m hpred. Only a part of Slovenia was attached to Jugoslavia^ while other important and * vital sections were awarded to * Italy, Austria and Hungary. * There were solemn promises * that the national rights of * thes$ Slovenes would be respected by the governments of * aformentioned countries. f*But they were never kept, t First of all Italy—long before ? Fascism rose to power — t launched a ruthless campaign 1 of denationalization. The use * of the Slovene . language in I public became a crime. Slovenian institutions jvere des- ¡1 troyed and Slovenian names were forcibly!^ itaUanteed — I evon on the tombstones; tens ; of thousands of Italians from ^Southern provinces wore im- pu. Tudi pri njemu nam jih dobil dostikrat po ušesih, pa eo mi je vseeno bolj dopadlo kakor na prejšnjih mestih, posebno še, ker sem moral pohaja-misunderstanding between th* 1 ti v večerno šolo, v kateri sem Serbs and Croats, and to builu, se naučil v enem letu več kot a new federated Jugoslavia prej v ljudski šoli skozi tri based upon the principles of leta. true democracy and equality. They also look forward to a ne^, federated, democratic Europe and finally to a new, free world. But they are disturbed and their hearts are heavy, because their hopes for encouragement are still unfulfilled. They are bringing untold sacrifices, they are dying in their homes, in concentration camps, as slaves in foreign factories; their daughters are becoming victims of white slavery instituted by Nazis and Fascists; they are laying down their lives in battlefields all over the country, and they are seeking and asking why nobody tells jthem that after the victory they, too, will be awarded freedom in a home of their own. Your excellency, we realize that you are occupied with thousand problems of your own and other nations', compared with which the Slovenes would seem a nonentity. But large or small, justice for which you are working day and night is everybody's due. One word that the Slovenes will be regarded as a nation that has a right to live would be the source of the most genuine enthusiasm in the enslaved lands of the Slovenes; and when the United Nations decide to invade those parts of Southern Europe, they will be welcomed with open anus by young and old, and helped in every way on their road to victory. , / We beg your forgiveness for taking some of your valued Po treh letih sem dobil izpričevalo, da sem izučen krz-nar, in tedaj sem zapustfl Ljubljano. Takrat ni bilo avtov. Hodili smo peš, če za vlake ni bUo denarja. Prepotoval sem avstrijska mesta, se vozil, kadarkoli sem imel priliko, a kakršnimkoli vozilom, tudi o tovornimi barkami po Donavi, se u-stavljal in povpraševal za delo, kakor je bil običaj za "van-drovce" — in stradal. ftest tednov na tem prvem potovanju me je mučil glad, da se mi je stemnilo pred očmi. Končno se mi je posrečilo iz-takniti delo. Mojster je opazil, da sem se včasi dolgočasil, pa me je povabil na pristop v katoliško strokovno druitvo. "I-majo telovadnico," je dejal, "pevski zbor, zabavišča in sploh razne ugodnosti." Pristopil sem. O socialističnem gibanju nisem vedel ničesar. Bil sem član leto dni. L. 1876 se mi je zahotelo i«pet po potovanju. Odpeljal sem se zopet a parni kom. tokrat z Dunaja v Line. Dobil sem delo in se seznanil z rojakom, ki je bil klepar po poklicu. šest mesecev po mojem prihodu je bil odslovljen. Sporočil mi je, da se vme*v Ljubljano. Tudi mene se je lotevalo domotožje. Bila sva prijatelja in od*el sen} z njim. Moj oče se je med tem zopet oženil. Priženil je tudi sina, ki ga je imela s prvim možem. Ko sem se vrnil domov, je bi|o njeno prvo vprašanje, kaj mislim početi. Potolažil sem jo, naj se nikar no straši, kajti poiskal si bom delo in ' - 1 ' =s=a drug dom. To jo je vzradosti-lo. in res sem že naslednji dan flobil delo pri Preklnu, ki je imel prodajalno Pod trančo pri čevljarskem mostu. Umevno, da sem v Ljubljani našel cel kup starih pajdašev, ki so bili že vsi odrasli. Nekateri izmed njih so bili člani Delavskega izobraževalnega dru-fttva, v katerega so tudi mene vpisali. Tu sem se prvič seznanil z nekaterimi prionirji delavskega gibanja med Slovencu Spominjam se še imen Turna, Sturm, Zeleznikar, De-kval G rab lov ic, Kordelič, So-klič, Doe, Hubmeyer in domislil bi se najbrž Še precej drugih. Vsi ti so me ob tej ali oni priliki "obtesavali'* za socialista. Posebno me je imel na piki Dekval, ki je hotel da postanem delaven socialist. Društvo je posedovalo precejšnjo knjižnico kateri eo rekli "So-zialistervfabrik". Prva knjiga ki sem jo dobil v roke je bila !'Die Ruincn", prevedena iz angleščine v nemščino. Spisal jo je Sir Volney. Delavske literature v slovenščini tedaj še nismo imeli, razen kaj malega. Ko sem jo prečita), sem jo smatral za silo, ki mora odpreti oči vsakemu. Od tedaj s?w kar hlastal po knjigah. To je bilo I. 1876. Naslednje leto so me vzeli k Vojakom. Dodelili so me k 7. lovskemu bataljonu. Ho so nas izvežbali, je bila stotnijar v kateri sem bil, poslana v Dalmacijo na mejo Hercegovine, peto zatem je Avstro-Ogrska okupirala Bosno in Hercegovino. Imel sem priliko okusiti vse slasti te okupacijske vojne. Koliko trpljenja in gorja! Dasi je od tega že 57 let, se vrste pred menoj še vse slike. Dvakrat sem prehodil počez in v podolž vso Dalmacijo in Hercegovino. Nekega dne smo Začeli korakati iz Trebinja v Dubrovnik in od tam proti severu. Nekako v sredi med Met-kovičem in Dubrovnikom je malo, prijazno mestece, čigar imena se več ne spominjam. Znano je že izza rimskih časov. Naša stotnija je dobila za svoj stan — cerkev. Bili smo izredno vzradoščeni, kajti po Štirih mesecih je nam bila prvič dana prilika spati pod streho. Vojaki so prižgali vse sveče na oltarjih in lestence. Qb vsakem oltarju se je postavila skupina kvartačev, ki so igrali, peli in kleli. Vsi so bili založeni « čutarami 'Maimatinca". Veseljaško razpoloženje je raslo. Božji hram je postal hipoma gostilna, v kateri se gnete-jo vojaki, kvantajo, kade* či-kajo, pljujejo in pri tem slednjem poslu niso nič pazili, kam je priletelo. Tako sem u-videl, da bo treba župniji ne le čistiti tal, ampak tudi oltarje in svetnike, ko odidemo. Meni je bila dodeljena varstvena služba. Bil sem v skrbeh, kaj bo, če se zdaj zdaj prikaže župnik, ali kdo izmed oficirjev! Vojaki me niso hoteli u-bogati, ker so bili večinoma rezervisti. Res ni minilo dolgo, ko ugledam župnika na pragu. Zastala mi je sapa. kajti uradno sem bil za ve« ta bakanal jaz odgovoren. 2uipniku sem začel pojasnjevati, da me vojaki ne ubogajo «— ampak on je take stvari raaumel. Potrep- ljal me je po rami in dejal, naj bom bretz skrbi. Po vojaščini sem se vrnil v Ljubljano. Vprašal sem takoj o socialističnem gibanju — in izvedel sem kaj kmalu mnogo in bil razočaran. Sodrugi, prej tako složni, so se razdelili v dva tabora: v radikalne in amerne. Takrat sta na Dunaju izhajala dva socialistična lista: Gleicheit (glasilo zmernih) in Kukuhft (radikalno). Koliko nepotrebne polemike, ravsa in kavsa je bilo. Delavsko gibanje je izgubljalo energijo in čas v medsebojnem boju. To je trajalo več let, dokler ni prišel na površje dr. Adler, ki je postal za avstrijsko delavstvo to, kar Jaures za francosko ali Debs za ameriško. Vsi so že med pokojniki. Kordelič in Grablovic sta Ee preselila v Gradec in tam nadaljevala delo "zmerne" stru-je. V Ljubljani pa so prevladovali "radikalci". Zbirali smo re v Izobraževalnem društvu ali pa v. delavnici pri s. Tumi. L. 1882 sem odpotoval v Benetke. Z. izjemo nekaj mesecev sem živel v Italiji 22 let. Sodrugi v Ljubljani so mi naročili. da v Italiji poizvem ra tiskarno, ki bi bila pripravljena tiskati slovenske letake. Dobil sem jo. Natisnili so mi 400 izvodov letaka. Ko sem ga ti-fkanoga prečital, sem videl, da mu manjka strešic. Tako sem bil sam prisiljen opraviti to sitno namudno opravilo. Pisal sem strešice na c, s in z pozno v noč. Vsake štiri dni se je oglasil pri meni železniški sprevodnik in odnesel letake, kolikor sem imel pripravljenih. tajno preko meje v roke zaupnim sodrugom. Pozneje sera i/.taknil v tem kraju Italije tifkaruo. ki je imela tudi slovenske črke. • Od 1. 1882 sem šel iz Italije dvakrat v Ljubljano. Prvič leta 1883 in nato še enkrat leto poizneje. Vsakikrat sem se obložil z letaki. Pri prvem obisku sem si vzel dva meseca dopusta, ker sem nameraval ostati tam le teden dni. Komaj sem se oglasil v Ljubljani pri Tumi, Že sem videl, "da se nekaj kuha". Sodrugi so mi rekli, da se zbirajo nad njimi "hudi oblaki" in da naj "jo popiham nazaj ko hitro mogoče." Preudaril sem okolščine in vzel proti Benetkam prvi vlak, kamor sem srečno dospel, pre-dno so se pričeli v Ljubljani žandarski in .policijski vpadi v stanovanja naših sodrugov. A-retirali so fceteznikarja, Tumo, ftturma, Doeja, Hubmeyerja, Kriegla, Breskvarja in mnogo drugih, čijih imen se več ne spominjam. Na kratko, aretirali so ves takozvani radikalni krotžek. Kdor je zasledoval znani prores v Celovcu, ve, kaj se je ugodilo. V Proletarcp je bil opisan v ponatisu knjige Antona Kristana "O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem". Ako bi me prijeli, bi se mi zgodilo enako kakor Železni-karju ali pa še hujše. V Italiji je bilo tiste čase svobode na koše. Svoboda tiska je bila popolna. Ped režimom De Pretisa pa se je začelo v tem oziru slabšati Uvajali čezdalje strožje odredbe. Ko je prišel na krmilo socialistični renegat Crispi, je bil v marsičem celo slabši od Bis-mareka. Proti socialistom je uvedel brezobzirno gonjo, kar ga je med buržvazijo zelo priljubilo. Vpadi vladnih biričev v stanovanja delavskih agitatorjev so fe dogajali ob vsaki uri, posebno še ponoči. Prebrskali so VMe. Trikrat sem bil v r.evarnorti deportacije in vsa-kikrat sem se je otel edino s pomočjo dobrega odvetnika. S. Kriegl, ki je bil v procesu v Celovcu tudi obsojen, je po prestani kazni odpotoval v A-meriko. Pisal mi je, naj otre-*em evropski prah s svojih čevljev in pridem za njim v Chicago. Tako sem tudi storil. Dne 28. maja 1904 ?em izstopil na postaji v Chicagu iz vlaka, kjer me je čakal s. Kriegl. Odpeljal me je na svoj dom in predstavil soprogi in dvema hčerkama. Bil M*m pri njem dva meseca. Ko sem dobil delo, sem se preselil v kraj blizu Lincolnovega parka. V delavnici sta bila upat^lena tudi 4ya Nemca, rrcialista pp prepričanju, ki sta mi bila na uslugo v vsakem oziru. Zaradi dolgoletne odsotnosti od Slovencev v Evropi, sem bil temu zelo privajen in mi ni prišlo na misel, da je v tem mestu morda tudi slovenska naselbina. Slovenščine nisem govoril dvajset let. L. 1906 rem se udeležil veselice nemških socialistov v dvorani na ulicama Clark in Erie. Sedeč pri neki mizi, mi udarijo v uho glasovi znane govorice. Nap-nem posluh. Bile so slovenske besede. Vzradostilo me je. Grem k njim in se jim pred-tavim. Bili so to Jože Zavert-nik, Anton Prešeren, Frank Janežič in Frank Podlipec. Zavertnik je bil presenečen, ko je začul moje ime. Dasi nisva bila nikdar skupaj, je dejal, da me dobro pozna. Ko so mi povedali, da je v Chicagu že nad tifoč Slovencev, sem se jaz čudil, kajti mislil sem, da sva Kriegl in jaz edina. "Kje se Slovenci shajajo," sem jih vprašal. Najlaglje in najhitreje se seznanil z njimi v salunu pri Martinu Potokar-ju ali pa pri John Ko&ičku na Centri, so mi pojasnili. In res , | Usti na v IJaJ te nova družtvi. « ► De«et članov (ic) je treba sa , \ novo družtvo. Nsslov ta list in j » «a tajništvo je: 2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILL. HIMMMIHltMHIIIMI» MMMHMMnmiUMMr BARETINCIC & SON j j POGREBNI ZAVOD ;; Tel. tO-361 424 Broad Street JOHNSTOWN. PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF ' J. S. F. And Ita Educational Bureau PROLETAREC I EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1859. Published Weekly at 2301 Sa. Lawadaln Ava. CHICAGO, ILL., Apr» 28, 1943. VOL. XXXVIII. Cut-Backs ! * THI MARCH OF LABOR REFLECTIONS í i«,r Another Labor "Smear" Is Nailed A report by the House Labor Committee should definitely lay on the Amazing an it may teem, plsnts'ure being cloud and hundreds of thousands of wtukem confronted with layoff» at the height of our country'« war production drive. These shutdowns and layoffs are called cut-backs. They result from "over-production" — believe it or not — of certain war materials and weapons. That is to say. more have been produced than can be shipped to where they are needed moRt, due to a transportation bottleneck. Or else, change* an style of weapons cause layoffs until plants are lonverted to new production. CIO Pies. Murray estimates that 650,000 war workers will be thrown out of work from auch causes in the next three months. What is responsible for lb* tragic irony of such uneinploymeal in a period nf unparalleled demand for manpower7 Nothing but tbe lack of planning against which the CIO ka« keen warning tinea long befero tke war. There is work to be done by every willing porker to win this war. All our industrial equipment needs to be kept busy for our supreme effort —not only for existing needs on all the fighting fronts of the United Nrt-tinos, but also for the promised second front in Europe. But close, coordinated and centralised planning is necessary to adjust one production need to another, and to keep all workers and all plants working without interruption. That's why tke CIO demands again and again, and eter more insist* ently, the over-all planning and centralised administration envisaged in tke 1 olan-Pepper Kilgora kills.—Tke CIO Nnws. Boosting Salaries And Bonuses The extent to which the salaries of corporation executives have skyrocketed since Pearl Harbor was reveald by Congressman A. Leonard J Allen (Dem., La.), who preaented to the House a tabulation by the Securities and Exchange Commiaaion reporting paymenta to officials of "typical" corporations. The five pages of "samples" offered by Allen include the salary in-J creases of officials of many well-known concerns. The compensation of President Eugene R. Grace of Bethlehem Steel was boosted from $271,224 to $637,724, and his bonus was increased from $298,144 to $357,724. That's doing pretty well in war times, when all Americans are suppoaed to aacrifice. We Agree With Berle In a speech at Reading Adolf A. Berle. Aaaiatant Secretary of State, declared that "the idea of a buffer sUte is aa dead as a dodo." We agree but we still want to know why the odor of the corpae hangs so persistently arcund the corridors of State. And while we are glad to have Mr. Berk President H~." E/ Lewis of Jones & Laughlin Steel was hiked from J on record M an opponent of the cordon sanitaire policy we propose to keep our fingers croaeed until we learn that Hapsburg. Eckbardt, am' «118,000 to $136,000; Preaident J. W. Fraser of Willys-Overland, from 4120,000 to $153,000; President S. G. McAllister of International Harvester, from $83,368 to $121,000; Preaident D. W\ Douglas of Douglas Aviation, from $64,683 to $101,769; President B. F. Fairless of United States Steel, from $138,410 to $162,010; President R. W. Clark of Hayes Manufacturing Company, from $18,000 to $364,416; Charles MarcuS, vice president of Bendix Corporation, from $40,892 to $77,043, to which a bonus of $298,144 was added. And that ia only part of the story! But no newapaper suggests that these staggering increases will "lead to inflation."—Labor. aries who stubbornly oppose liberal transactions and thoughts. Is this •consistency? Our country will never supply ita ^P i P A full richea upon us while we exist In normal respects and accounts. , . _ .. w ___ r under a system which encourages MAY DAY GIRARD, O.—Saturday, May 1st, is MAY DAY!! May 1st will appear and disappear as any other dsy. It has an outstanding significance, tho, which demands an attentatrve ear and an alert eye. May 1st is dedicated to the common man and woman who walk up and down the Muin Streets of the World; people who are all- ami sponsors greed, jealousy, hatred. These, and similar symptons of lust for power, are the parents of our sufferings. Our only guarantee of security, contentment and happiness is cooperative movement based on a production for use practice. This is today a thoroughly practicable ideal powerful in unity; weak and helf* ^ ^ ^^ ^ less in their carelessness. This, then, is an opportune moment to resort to inventory. Let us investigate our concrete efforts in connection with the alleviation or the elimination of that phase of life which injures or destroys our advancement or impedes our wholesome resolutions. Let us accentuate these proposals so that righteousness and justice shall be our goal. tion increased our productive powers that an abundance of all the good things of life for the whole population could be produced without subjecting any human being to drudgery or exhausting toil. The con- tinued existence of poverty is due solely to causes which intelligent j Socialists or Czech democrat*, social action can overcome. Future May Daya may serve as a yardstick of our endeavors. YOU emissaries of Catholic reaction have become peraonae non gratae at the State Department. In attacking the unkind people who have criticized tecent developments in American foreign policy, Mr. Berle uaed the common and shabby rhetorical device of bracketing together aa "meddlers or loose thinkers or plain liars" those who have attacked public officials both «a too friendly toward Russia and aa not friendly enough. This shows in gratitude toward the Russophobes who have persistently praised every reactionary move by the State Department, while it ia unfair to those who have stood faat against attempting to wage a war against fascism by encouraging fascists. The evidence is all too clear that some high official* in the SUte Dapertment have at least been toying with th* idea of creating a Central European bloc which can be relied upon to Wep the Continent safe from bolshevism We have alwaya thought this the surest way of driving all Europe to communiam. If Mr. Berle has now grasped this fact we will acclaim his return to realism. But we wait stronger evidence that, one speech. Ode salutary action which would help ua to believe that Mr. Berle neans what he says would be a reorganization of the hitherto unpublicued nter department Committee for Nationality Problems of which he la th« .ead. The function of this committee ia to handle relations with foreigr ¿roups in this country, and it ia presumably responsible for aome of th<# ni l choices which the State Department has made in dealing with sue! rroups. Its work is secret and confidential, and tts secretary is a Miss Rebecca G. Wellington. Miss Wellington ia listed in the State Department Register for 1942 as having been private and aocial secretary to the Gar* nan embassy from 1928 to 1939, to the Italian embassy from 1933 tr 1939, and to the Finnish legation from 1939 to 1941. She was also social secretary to Mrs. Evalyn Walsh McLean and entered the employ of the State Department six dsys sfter Pearl Harbor at $2,600. A Washingtor society reporter defended the. State Department appointment on tkt ground that Miss Wellington had long experience in "dealing with foreigners." Long experience In helping to make Nazia and Fasciata socially successful hardly seems the proper background for dealing with Austrian Reading Labor Advocate Reaaonlng from the assumption that we work in order to live and rejecting any implication that we live merely to work, and proceeding from the premise that things are produced to be used instead of to be sold for somebody's profit, I just can't arrive at the same conclusions is tho«e voiced the people who cry to heaven that the governmen. is throwing small bu*inesa to thi wolves. Of course, I know that the pro mises I have set up in the above long puragsaph do not fit the facts. Under the system of Individualistic enterprise which manpy people erroneously think ia going to last forever, most people do live to work for the minority and goods are produced, not chiefly to be usod by the people who produce them, but to be sold for the profit of the people who own the means of production. But that way of life and that purpose of lumen aMivity is what is wrong, not the fact that competition is bringing the business set-up to its logical and predictable conclusion. We Socialiata knew long ago that the game of busineaa, as it was being played, was placing wealth and power in fewer and fewer hands. We warned about that. Moreover, we had a program for doing something about it—and we still submit that program. a The Socialiat way of meeting natural procesaes is not to buck them of slackera. . On behalfs of the committee, Chairman Mary T. Norton (Dem., N. J.) denounces those who have been responsible for the slander. Although she did not mention Captain Eddie Rickenbacker by name, the plain inference was that the blistering denunciation waa aimed oi him. The committee, the report emphasized, has devoted weeks to investigating absenteeism, questioning spokesmen for industry, labor and the gov eminent. Without exception, the report revesla, the witnesses testified that wilful absenteeism is negligible. "To croatn tke impression tkat American workers am slackers," tkn m-port declared, "whon actually they am working kard under difficult con ditions, is nn« gning tn make it aasy for labor, management and gnvern-innnt tn jnin in solving tkn prnklen. "An attitude which blames "irresponsilbe workers' for production delays causes a natural resentment among the vast majority who are giving their best to war work. People close to war production 4 problema know tfcjt to date material shortage, not absenteeism, hss been one of the important faitor» in retarding output." Mrs. Norton said the testimony of msnagement witnesses showed that "the typical American worker is not a deliberate truant, but the fellow who gets up early, shares hia car with fellow-workers, drives often timen 10 to 50 miles to work in sll kinds of westher, puts in a long day worft in uti overcrowded workshop, and get* home late at night, fluently to fuee t dditionul responsibilities. "The woman worker who muat carry her household responsibilities along with her job deserves even greater credit. Many workers do not have even the elementary comfprts of home after work. They live in one-room shacks or frailera, or sleep by shifts in 'hot beds'." » » * Getting down tn casns, tkn report shows tknt accidents and illaoss ara . * sponsible for SO to 70 par ennt nf aksantnoisai. Among ntkor major cansos listod aro poor transportation, fatigue from nvnr-lnng knars aad poor kousing conditions. Mis. Norton said the committee wm convinced that any legislation at this time "would not solve the problem." The only effective method of dealing with it, she insisted, ia through management and labor cooperation, with such assistance as the government and local communities can give. The first job of government agencies, she said, ia definitely to repudiate the slanderous charge that workers are "slackers". « a a a That, precisely, is what labor ha» been contending from the outset. Socialist prefer to conform to the { Th<' of "absenteeism" was aimply a part of the campaign to "smear" inevitable. the nation's workers. In exposing it as such, Mrs. Norton and her com-Instead of halting the onward i ,niU*e dwrve ** ihan|ks of Americans who are striving to promote march of big business, Socialist, i th^ har^ny so essentml to our war effort Probably it ia too much to hope that the report will ailence Rickenbacker and othera who are trying to uae the emergency to deprive workers oi long-established righta. Truth and fairness have no place in the vicious campaign they are waging.—Labor.' have long since made it clear that they want big business to be the property of the American people, to be operated for the benefit of the American people. Socialists, therefore, think it is H »• very ridiculous to say—aa the Phi-1 J]] » Maurer ladelphia Record aaid—that "small] _ _ w _ * business is the backbone of the na- J{ Wfl " JMtUr*r' ««* tion's democracy.** [distinguished citizen and pioneer It'a no such thing. There is just as much opportunity for democracy if business ia big and centralized as there ia when it is small and scattered—if the people own the economic The Nation. * Frank Resek. The most important man; the * and YOU and YOU shall be the most numerous man in this, or aay- judges. The answer is in your hands! country, is the man on the produ -tion line. This, tho, is no guarantee of stability of wages; no provision of a well supplied larder; no permanent contract for adequate housing or sufficient clothing. CONTINUED LITTLE LUTHER "Why, Little Luther wanted to know, "can't they have an incentive plan so the workers get extra ration coupons and extra dollars to go with them when production goes over the top?" That/' his father said after three Darlan ia dead — but Darlanism .An exacting, elastic worker's or- »till pollutes the atmosphere of our puff„ on fa is pjp€t "wou|d caUse in-ganization will do much to forward foreign policy in regard to North fiation—the extra money, I mean." these desires. This requires an in- Africa. ««gut tj,e coupons?" persisted telligent, ambitious leadership and' We are bound in common sense Luther. an informed, loyal leadership. This snd the cause of the United Nations *|'m not Hj>out that, my ltd," membership must steel itself against to throw our full weight behind a Mr Dilworth answered. "But I'll the poisonous words of ex-hero Ri- policy of wiping out the last vestiges wriu, Xti NAM advisory council ckenbacker, the dangerous West-; of Vichy from North Africa. Gen-1 tomoirow. They'll probably know. It brook Pegler and writers and lee- *rgl DeGaulle. the leader of the|mijrht bp n ROO(, m% that jf ,t turers cast off the same die. It must Fighting French, has made it clear didn't involve any more money." refuse to take serioudy the words that the French people will not unite ^ W(HJitjn»t thoy m.ej with any party or partiea as long as monty to go wUh tht, coupon„?M Vichy men are allowed to hold po.i-1 ,ng a» of our silver voiced orators who find it no difficult matter to describe a violent thunderstorm as a refreshing spring rain. This membership must watch the politicians who would restrict the policies imd freedom of (he labor movement to such an extent as to make it an impotent weapon in collective bargaining. Then, too, members must be cautious of the tr.ir^tctions and manipulations of one another for a union is only as stiong as it* most earels* member. \ "I never even thought of it. But, , now you've said it 1 like it. No coupons for coupon-clippers, eh Pop?" ¥ Mark Starr, educational director of the Intl. Ladies' Garment Work-era* Union right to left in their hatred for f|U,m! Hohhn wM| ,ntroH(lce a b|j, Vichy and Hitlsr. to ^y overtime In ration coupons Our Allies, to the extent that we Quj^, a suggestion ." show them that the Atlantic Chatter Mr nUworth ,moked silently for meTns what It says, are the Inhabit- a mom(,nt. Th„„ ,lowly he hi!l anta of Africa. How cln we expect h . Muteness. These people who now represent us are the very ones who are sponsoring bills to turb our progress. Who Ihen' is responsible for anti-labor legislation? Ia not the elective power in our nanda? Mil-! lions and millions of us are staunch supporters of Preaident Roosevelt'a social program but how did we indicate our enthusiasm? On election day, we went ahead and voted Into office a groat number of rsaotion- ln our last election, we voted on a great m.ny occasions, without re-! th#ir itt**#rt if wo I "No." ha m»M firmly. "No, it gird to worthiness, quality or approp- »low#r th* m*n who b,rtfk th<,r road 1 wouldn't work. Someone might sug to freedom. ; W9§t th,t on|y thrfMI who work co||M Our Allies are the many anti-fas- ^ rmir>onil And_w Xake a bi(f ,n. Africa by Hitler and Darlan. rcator, now. No coupons." Let'a get aolidly together with our, ,Ip A cnme to h|> Allies and clean Hitler and Vichy "The new world order, like the Chinese Republic, and like all hu man institutions, will never be realized until we start it. And wa shall nevèr be more readv for starting it «yatem and if the welfare of everybody inatead of the profit of ownera ia the end and aim of busineaa. People who talk aa the Record did thia weak are using the wrong word when they say "democracy." What they should be aaying ia "anarchy." That ia the word that best describes he dog-eat-dog econoraic conflict which, down through the years, saw little business trying to beat their competitors and trim the general public at the same time. When we Social lets objected to that anarchistic conflict and argued for a socialised economy and democratic cooperation inatead of a private economy and wasteful competition, we were told that "competition ia the life of trade.** Now many of those who amugly tried to squelch ua with a silly sentence are learning that competition has become the death of THEIR trade and attempting the hopeless task of temming the course of economic evolution. When General SomerVell, one of the Army's "bra»» hats," told a Senate committee that hundreds of small industrial plants will have to close, and "you can put that down *s n fact," We don't think he necessarily was speaking as an enemy of democracy. On the contrary, we think the general was merely Interpreting events snd will be justified ss a prophet within his own lifetime. The danger about business ia not that It ia big any more than a big snd powerful nation need necessarily he an autocracy. The question in each«case ia: , v "Whr is In control, and wkosa interest are being servedT' If a small ruling claa« dominates Socialist, attained hia 79th birthday Ion April 16. However, if "Jlm'a" life is measured by deeds alone, he has lived much longer than that. As a son of the working class and a warrior against aocial and econom- ic injuatice, "Jha" Maurer ran the gamut of human experience. From the time when he was a fatherless child of u widowed moth** until, as hia laat active project, he recorded the story of hia brave and busy life in a book which ke titled MIt Can Be Done,** "Jim" traded blow for blow with a hostile economic system and never aaked for quarter. As a gvoundbreaker for the American Socialist movement, as a battling member of economic organizations, ss s state lawmaker through three terms in the Pennsylvanis legislature, ss president of the State Federation of Labor for mkny years, as * national campaigners and his party's repeated choice for high public office, and, finally, as an honored Councilman in his home city, "Jim" Maurer gave conaistent evidence of his honesty of purpose, his determination to achieve and his downright ability. "Jim" Maurer never chooee the easy way. Because he knew he was fighting a good fight, he accepted the ostracism of his fellow townsmen, the blacklists of autocratic employers, the gibes of the ignorant and the persecution and villification of powerful reactionary officialdom. But he never hesitated to defend his principles and, In tke end, fate has been kind enough to permit him to live to see hia struggles vindicated by eventa. For a number of years age and illness have relegated "Jim" Maurer to the sidelines. In a personal sense he has fought his laat fight. But It Is also true that the cause for which he fought and sacrificed will continue to be advanced by the life of "Jim" either government or industry, and ! »V» that life ends. If either are used as an instrument of oppression, then either ia bad. But both can be made better, not by breaking them into small parcels. than now. If we cannot compodr ouri^ vesting the control of them differences now kith all thujl we the hell out of North Africa. — Building Trades Unioij Press, AFL. ¡»•yet. "Luther, you tried to* trick me,'/ he *hfl«ted. "Tbere'd be no food for the men who founded our system--for the men who keep K Tell me with whom thou *ra *oing. the investors. Big buainesa. feand, aad I will toll thee who thoa Luther, where'd you pick up such an idea? Why... Why..." hold dear at stake, what chancds are there later when exhaustion, mutual recriminationli, and cynicism at the •nd of the war paralysa eommon action?"—Dr. T. Soong, Foreign Minister of China. Today "Jim" spends his daya in an easy chair, attended by hia good wife, hia body broken by age. But, happily, fate is still kind to the man who fought for class juatice and a better world in that the great mind which guided him safely through uvnv a crisis tcmiins active, alert You can never get prosperity by •Utting down on everything. And atand where the Socialiata of Amer you can't aolve the farm problem by iea have been pointing for many in the hands of the people and using them to promote the public welfare. The American people need to re-alise the necessity of controlling their own economic machine. They need, likewise, to understand that "'th Hopeful eyes^ He sjUM the only way they csn control It Is ** ?«ht in a *ood —collectively. If they understand "ever can be lost those truths they'll at last under- Crested from the psth, he chose many years ago. — Reading Labor Advocate. "Jim" still looks upon the world lie still knows cause aking away aomebody elao. Whon ' years. And they'll know that the! __. .. fanners find a way to get mora milk bigger and more centralized and to babiea in the citlea, they will aloo more efficient buaineaa becomes, the ^^"«Ta myself." find a way to get «ara dftonoy for | better life will become for every- yiaKor: "What ara yoa telling their milk on the fann —Marray D. body—If buainesa ia operated for the y#urt#|ff Lincoln, Preaident, Co-oparativa; uae and welfare of tho people and Lunatic; "How do I knew? I wan t League, U. ft. A. , ^ not for the profit of a claaa. gat tho letter until "BACKBONE OF AMERICAN INDUSTRY" Following is an intereating little article, captioned "There Muat Be No Coal Strike", which appeared In a Pittsburgh daily paper: "Why the country cannot tolerate a coal atrike waa summed up succinctly in a recent statement by Luther Ifarr,. biiurtiinuos coal consumers counsel— "Bituminous coal is the backbone of American Induatry. It aupplies more than half the power turning out planes, tanks, guns and ammunition. It drives four of every five railroad locomotives and creates 56 per cent of all the electric power uaed in thia country. The United Nations cannot win the war without America'a bituminous coal." According to Attorney Hair's statement, ultimate victory for the Allies in the World War II is dependent upon the United States bituminous coal industiy, and the figures he quotes very clearly bear out his contention. Obviously, the saft coal industry, and thia includes the miners who produce the coal, have a responsibility second ta none in he home front efforts to bring the war to a successful conclusion. While the Pittsburgh paper cited Attorney Harr*s comment for the purpose of showing why "there must be no coal strike," we quote it for an entirely different reason. Perhaps our little piece should be headed "Why The Miners Are Entitled to A Wage Increase." In view of the major importance of the coal industry to the prosecution of the war effort, it would seem that the workers who are employed in the mines would be entitled to consideration of their wage demands commensurate with the responsibility they bear. Needless to say, the miners who hsve not hsd a pay raise for two years, a two j^srs which Ipa seen their coat of living aky-rocket, are receiving little conaider-ation from ^Government officials The attitude of official Washington will hsrdly mollify diacontented miners who have seen the purchasing power of their waces drastically cut through increaaed prices. The injection of the serum of a wage raise into the "backbone of American Industry" will aerve to strengthen it and make It more capable of carrying the heavy burden resting upon It Let us hope the miners soon will receive the conn»» deration to which they are an juatly entitled.—The Progressive Miner. FORWARNED >, I hear that Parmer Jones' hired man left hlm.f • "Yoa, he aaid he couldn't stand the cold." "Why, It'a no colder on the farm thia year than uaual." "No, but ho hoard over the radio that farm labor waa to bo frosea this