30Z^S
POROČILO
O TRIRAZREDNI LJUDSKI ŠOLI
V	VIŠNJI GORI.
KONCEM ŠOLSKEGA LETA
V
1904-1905.
ZALOŽILO ŠOLSKO VODSTVO IN KRAJNI ŠOLSKI SVET V VIŠNJI GORI. c= NATISNIL DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI.
POROČILO
ZALOŽILO ŠOLSKO VODSTVO IN KRAJNI ŠOLSKI SVET V VIŠNJI GORI. c=> NATISNIL DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI.
O TRIRAZREDNI LJUDSKI ŠOLI
V	VIŠNJI GORI.
KONCEM ŠOLSKEGA LETA
1904-1905.
Prijazna beseda mladini o sadjereji in o varstvu prekoristnih ptic.
i.
Ljubi učenci in učenke! Preberite večkrat to, kar vam tukaj napišem, premišljujte skrbno, potem pa smete, ako hočete, naglas povedati, da jih bode veliko slišalo; vsaj vem, da vas ljubi starši in mnogi prijatelji vaši radi poslušajo, pa tudi v vsem podpirajo, kar vedo, da je dobrega in koristnega.
Najlepši čas življenja je mladost, najlepši letni čas je pomlad. Solnce sije prijetniše in gorkejše, led se jame tajati, sneg odhaja, vetrovi postajajo mileji, .in v malo dnevih gledamo namesto zime rajsko pomlad. Travniki in gozdi so zeleni, cvetlice cvetö po tratah in po drevji se razvija cvetje. Blage dišave nas razveseljujejo, ptičice prepevajo vesele pesmi, vse je polno življenja, polno veselja. Kmetovalci hodijo delat na polje in v vinograde. Otroci se zbirajo na tratah, trgajo zale cvetlice, spletajo lepe vence, skačejo za metulji, ter se različno kratkočasijo. Iz gorkih dežel so se vrnile mile ptice, ki so nas bile jeseni popustile. Škrjanček žvrgoli na vse zgodaj in se vrti po zraku, slavec prepeva ob mejah, iz gozda se glasi kukavica in drugi veseli gozdni prebivalci. Pridne čebelice šume po cvetji in nabirajo sladki med. Povsod je vse živo in veselo; noč in dan je vsa narava polna slave Stvarnikove.
Pomladi podobna je otročja mladost. Dete zraste otrok, čvrst deček, zala deklica, in se začne učiti. Kolikor se otrok v mladosti dobrega nauči in česar se privadi, to si pripravi za svojo starost. Čas otročje mladosti je zlati čas; če se otrok slabo izuči, tudi mladenič ni prida, in tudi dekle ne kaj vredno.
Mlada leta so zlata in draga leta; tedaj le prav vestno uporabite zlati čas svoje mladosti! Zdaj imate čas, da se naučite mnogo lepega in koristnega.
Vam, posebno večjim dečkom pa tudi deklicam bi jaz rad neko posebno radost pripravil, ne samo za prihodnjo pomlad, ampak za vse vaše žive dni. „Kaj bi neki tacega bilo?“ bodete radovedno prašali.
Rad bi vam obudil veselje v srcu, da bi prelepo cvetje pomno-ževati se učili, iz kojega se žlahno sadje priredi, to je, da bi se prav živo poprijeli sadjereje. Večkrat že ste slišali, da, ako bi odstranili sadno drevje in gozdno prirodno odejo, bi se potem tudi zračne primere bistveno spremenile; ako bi velik del sveta za polje obrnili, zemlja bi se jela sušiti in mrzli, suhi vetrovi bi golo polje brili, drobne sadike pa zastajale v rasti.
Da se kaj takega ne zgodi, treba je gole prostore nasaditi s sadnim drevjem, s katerim se bodo ne le zračne neugode odpravile, ampak tudi še ljudem nov, dolgoleten živež, prijeten vžitek in okrep-čalna pijača preskrbela. Veliko krajev je že davno s sadnim drevjem obsajenib, ki prinaša ljudstvu mnogo pridelkov od poletja do zime-, a žalibog! v mnogih krajih pa tudi še zmerom po golih planjavah po leti solnce pripeka, jeseni pa veter piska, kjer se otroci gostijo z repo, utrujeni delavec pa z revnim „špiritovcem“. — Ali je kaj lepšega, kakor so rajsko cvetoča sadunosna drevesa? Že cvetje donaša čebelarjem lep denar, ker čebelice iz cvetja nabirajo sladki med in lepo dišeči vosek.
Ali vam, dragi otroci, niso sladke češnje in potem drugo sadje, naj se vživa surovo, posušeno ali kuhano, čez vse ljuba jed?
Gotovo je, da sadjereja blagostan posameznih vlastnikov in tudi cele dežele močno povzdiguje, in da so bogati pridelki sadja dostikrat bramba zoper pomanjkanje drugega živeža in zoper lakoto. Dostikrat se primeri, da je zaradi velike suše slaba letina za poljske pridelke, sadje pa obilo donese, ker globokeje v zemljo segajoče drevesne korenine še v suši dobijo potrebne mokrote in hlada.
Kdo bi le mogel povedati in našteti, koliko dobrot nam daje sadno drevje! Koliko se proda surovega sadja, koliko se ga posuši, koliko se naredi iz njega 'zdrave pijače, in koliko bolnikom se lahko ž njim postreže! Drevje je blagoslov in dar božji. Koliko bogastvo, kako obilne dari ima človek v samej tej rastlini.
Za veliko dobrega, kar dobivamo od sadnega drevja, pa se moramo s tem hvaležne skazati, da si živo prizadevamo, sadjerejo kar je le mogoče povzdigniti. Ako bi le hoteli mladi ljudje pridni biti, v kratkem bi bili naši krasni kraji lep in cveteč sadni vrt. Potreba je tedaj sadjereje se učiti, potem pridno saditi, in dobri Bog bode dal rast.
Dragi moji! prebirajte pogosto dobre sadjerejske knjige, na pr. „Kranjskega vrtnarja,“ „Knjižnico za kmeta,“ „Vodilo umnega kmetovanja“ itd., premišljujte skrbno, kar vam storiti velevajo, in kar ste brali, poskušajte potem tudi djansko; tako si zamorete po tej poti kmalu prisvojiti popolno ročnost v sadjereji.
Nabirajte tudi prav marljivo peške od dobro dozorelega sadja, izberite si na zračnem solnčnem kraji gredico z dobro zemljo, kamor zamorete	posejati na zraku	posušena sadna jedrca ali	peške	po 1 dm
narazno.	Ako o sv. Mihaelu peške vsejete, bodo se	precej	spomladi
prikazale male rastlinke, ter postajale od leta do leta večje, bolj debele in košate. Oplevite in okopujte večkrat mlada drevesca, — če je suša, jim tudi prilivajte, — potem pa pocepite z mladikami (cepiči) plemenitih dreves, kakor se vam praktično pokaže v šoli ali na šolskem vrtu, naposled pa še privežite h količkom, da bodo ravno zrastla. Oster nož, cepilni vosek — ki se skuha iz rumenega voska, navadne smole in loja — si vsakdo lahko preskrbi, da cepi drevesa in lepša zemljo, vrt božji. —
Koliko praznega prostora je še poleg naših cest in potov, kjer bi lahko	veliko sadunosnih	dreves stalo in žlahni sad	rodilo	revnemu
kmetu v	poboljšanje slabih	časov in v krepko brambo	zoper	pomanj-
kanje druzega živeža!
„Vse lepo in dobro,“ bodete rekli, „pa če začnemo šele zdaj drevesca saditi, ali celo iz pešek in koščic izrediti, kdaj bode kaj dobička?“ — Zavrnem vas in pravim, da ni. lep izgovor: Kaj bi drevje sadil in žlahnil, saj rle bodem učakal njegovega sadu.
Ako bi bili naši predniki tudi tako govorili in delali, bi nam rastle zdaj le lesnike in trnolice. Bog jim daj dobro! zapustili so nam nekaj lepih sadunosnikov, naj jih tudi mi poboljšamo in še bolje zapustimo svojim naslednikom. Zapomnite si dobro pregovor, ki pravi:
Kjer prostor imaš, postavi drevo;
Sadja obilno doneslo ti bo.
II.
Vobče je znano, da so živali božje stvari, Bog nam jih je dal v veselje in korist. Hvalimo Boga za to njegovo modrost in dobroto in vedno bolj Spoznavajmo in cenimo korist živali.
Večkrat ste slišali, ljubi otroci, da je v kultiviranih državah že na stotine takih društev, katera varujejo nedolžne živali in pod kaznijo prepovedujejo iste preganjati ali pa celo trpinčiti.
Toda žalostno bi bilo, ko bi se človek le toliko zavedal, da samo iz strahu pred kaznijo ne sme mučiti živali. Tu nas pač morata voditi zdrav razum in vest.
Med vsemi živalmi, karkoli jih je ustvarila božja roka, so ptice človeku najljubše. Dobro vemo, da so nam potrebnejše mnoge druge živali, vemo, da bi živeli brez njih težko, skoro nemogoče, ali najdražje
so nam vendar ptice. Že od nekdaj je rad gledal in opazoval človek njih vedenje in poslušal njih petje. Vsakogar, komur ni srce popolnoma popačeno, mora veseliti, ako gleda ptico, kako skaklja vesela po vejah in izliva svoje čute v glasno pesem. Kako žalosten bi bil svet, kako dolgočasen, kako mrtev najlepši kraj, ko ne bi ga oživljale ptice s sladkim petjem!
Ptice pa nam niso samo ljubeznive prijateljice, ampak so tudi naše velike dobrotnice. Ako bi iz naših krajev izginile vse ptice, kmalu bi bilo drevje po gozdih in vrtih okleščeno in golo: senožeti in polja bi bila brez kose in brez srpa postrižena. Temni roji vsakoršnega škodljivega mrčesa djali bi v kratkem vse rastje v nič. Ptiči neutrudno preganjajo vse nadležne golazni, ter skrbe, da se nikjer preveč ne za-plode. Kjer človek pusti ptice v miru, ondi se rade ustanovijo, ondi rade gnezdijo, in taki kraji ne trpe toliko od požrešne golazni. Poglejmo vrte in polje v takih krajih, kjer puste ptičice v miru in jih po zimi marljivo krmijo. Poljski sadeži so zdravi in neobjedeni, sadno drevje se pa jeseni šibi pod težo obilnega sadja. Žalosten je pogled na vrte tacih krajev, kjer malopridna mladina in leni postopači strežejo na vsako ptico, ki se oglasi v sosedstvu. Resničen je pregovor ki pravi:
Če ptičke preganjaš in gnezda razdeneš,
Tud’ petje in sadje od sebe preženeš.
Prav toplo vam tedaj priporočam in na srce polagam, da si kolikor le mogoče privabite ptice v svoje vrte in gozde. Ali niso ptice, ki po zimi pri nas ostanejo in čestokrat hudo stradajo, vredne in potrebne človeške pomoči? Boječe in plahe so sicer, ali vendar jih glad in mraz prisilita, da pribeže v bližino naših bivališč in nas prosijo usmiljenja. Naj vam vendar, dragi otroci, seže njih mili pogled, njih nema prošnja v vaša mlada srca! O kako ponižno in prijazno bi vas prosile pomoči, ko bi znale govoriti! Pomislite njih žalostni, obupni položaj! Z lačnim, praznim želodčkom sedejo v kak kotiček ali grmiček; prevzameta jih lakota in mraz; zadremljejo in — več se ne zbude.
Ko nastopi zima, jih zopet prav marljivo krmite. Vrzite jim tedaj večkrat peščico slabejega zmesnega žita, konopeljinih zrnec, krušnih drobtinic, kuhanega krompirja ali kaj tacega.
Spomladi nikar ne stikajte za gnezdi; hudobno in zelo neusmiljeno srce ima, kdor ljubeznivim ptičicam razdira gnezda, jim jemlje jajčeca ali pa celo mladiče lovi in trpinči. Res so dane postave, ki varujejo koristne ptice; toda premalo se pazi, da bi izvrševali te pre-koristne postave.
Pokončavati se smejo le škodljive ptice, kakor: kragulj, sraka, vrana, veliki srakoper itd.; gledati je pa na to, da jih hitro in brez bolečin usmrtimo; zato je najbolje, da jim kar jajčeca iz gnezd poberemo in uničimo. Tiste pridne in pogumne dečke, kateri so pokončali 35 sračjih gnezd s 185 jajci, 5 kraguljevih s štirimi mladiči in 37 jajci in 6 gnezd velikih srakoperjev s petimi mladiči in 21 jajci, moram tu javno pohvaliti. Poleg javne pohvale zaslužijo tudi, da bi se jim od kake strani priznala in podelila primerna nagrada v to svrho; ker pa nimajo v to dosti upanja, naj imajo vsaj prijetno zavest, da so s tem vobče veliko koristili, ker so s pokončanimi ujedami obvarovali mnogo koristnih ptic.
Končno še enkrat rečem: Vi, ljubi otroci, ste mladi in krepki, toraj premila slovenska mladost, nada lepše in boljše prihodnosti! Poprimite se z veseljem toliko blagodarne sadjereje v svoj lasten prid in v prid naše drage materne dežele! Ljubi Bog bode gotovo blagoslovil vašo pridnost, in jaz ne bodem osramoten v svoji nadi.
Vroča želja, da bi se sadjereja, kar je le mogoče povzdignila in da bi se ljubi, veseli ptički v naših lepih slovenskih krajih skrbno varovali, me je napotila, da sem spisal te vrstice, katere vam podam v blag spomin.
Janko Skerbinec.
Šolska oblastva.
I.	C. kr. deželni šolski svet.
Predsednik:
Nj. Prevzvišenost Viktor baron Hein, tajni svetovalec Nj. Vel., kr. deželni predsednik, vitez reda železne krone II. vrste itd. itd.
Namestnik:
Dr. Andrej grof Schaffgotsch, c. kr. dvorni svetnik.
C. kr. deželna šolska nadzornika:
Franc Levec, za ljudske in meščanske šole in učiteljišča,
Franc Hubad, za srednje šole.
Poročevalec v upravnih in gospodarskih šolskih rečeh :
Oskar vitez Kaltenegger, c. kr. deželne vlade svetnik.
Člani:.
Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, deželni odbornik, državni poslanec
zastopnika
Anton grof Barbo, komornik, graščak, deželni od- ^ odbora^ bornik itd.
Dr. Karel Bleiweis vitez Trsteniški, primarij, podžupan, zastopnik ljubljanske občine.
Anton Kržič, c. kr. profesor na učiteljišču, \
Dr. Josip Lesar, profesor bogoslovja in	zastopnika	cerkve.
vodja knezoškofijskega semenišča. /
Dr. Rudolf Junovicz, šolski, svetnik,	c. kr. real.	ravnatelj	,	zastop.
Ivan Pezdič, nadučitelj v Kranju,	lastnik	srebrnega	;	uči-
zaslužnega križa s krono,	)	teljstva.
II.	C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik:
Ivan Tekaučič, c. kr. okrajni glavar.
Namestnik:
Ljudevit Stiasny, c. kr. okrajni šolski nadzornik.
Člani:
Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji,	)	zastopnika	dežel-
Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnjigori,	)	nega odbora.
Anton Žlogar, dekan v Šmartnem, zastopnik cerkve.
Bernard Andoljšek, nadučitelj v Litiji.	)	zastopnika
Josip Zajec, nadučitelj v Velikem Gabru,	)	učiteljstva.
III.	Krajni šolski svet.
Predsednik:
Anton Jaklič, posestnik in občinski svetnik v Križki vasi.
Namestnik:
Konrad Texter, župnik in zastopnik cerkve.
Člani:
Janko Skerbinec, nadučitelj in šolski voditelj, zastopnik učiteljstva.
Mihael Omahen, trgovec in župan v Dednem dolu,} zastopnika
Anton Lokar, posestnik in župan v Dragi,	S	občin.
Andrej Kurent, c. kr. cestni mojster. in posestnik, krajni šolski nadzornik.
IV. Učiteljstvo.
Janko Skerbinec, stalni nadučitelj in šolski vodja, razrednik III. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete po 23 ur in v ponavljalni šoli po 4 ure na teden.
Ivana Dolinar, stalna učiteljica, razrednica I. razreda, je poučevala v tem razredu vse predmete razen telovadbe, po 2572 ure na teden.
Pavlina Tomšič, stalna učiteljica, razrednica II. razreda, je poučevala v tem razredu vse predmete po 28Vs ure in v ponavljalni šoli 2 uri na teden.
Kateheta.
Gospoda duhovnika v dušnem pastirstvu oskrbovala sta katehezo in sicer:
Texter Konrad, župnik, v nižji skupini I. razreda 1 uro, v obeh skupinah II. razreda 3 ure in v ponavljalni šoli 2 uri na teden.
Čik Karel, župni kaplan, v višji skupini I. razreda 2 uri in v
III.	razredu 2 uri na teden.
Od 19. grudna 1904 do sklepa šolskega leta 1904/5. je prevzel gospod župnik verouk v vseh razredih in v ponavljalni šoli po 10 ur na teden, ker je bil gospod K. Čik imenovan župnikom v Žabnici.
o
Q.
C.
C
D.
C.
C
”3
<t>
D.
?r
"2.
5’
n
D.
<	2
c/5<	N<
	BS
C/3	cn
ji	?r
*T3	TD
3 as	S
00
to
00
Cn
►fe.
O
OJ
o
4^.
o
to
CO
I I
to
to
05
00
I to
00
o>
CO
00
o>
o
Cn
00
CD
to
to
_ca_
OJ
CO
00
X3
£5
N
~t
(K
CL
Število učencev 16./9.1904 Število učenk 16. 9. 1904 Skupaj
Število učencev 29. /7. 1905
Število učenk 29./7. 1905
Skupaj
učenk
skupaj
učencev
učenk
skupaj
učenk
učenk
učencev
učenk
učenčev
g-S
o
CL
3
O
-
3.3 j
Cu
3 «5 I
-° I
co<
o
o
Er
o
o;
č/>‘
o
<
učenk
učenčev
učenk
skupaj
-o
o
C/S
O
cr
3
M
B5
<
učenk
skupaj
učenčev
učenk
Neizpra-
šanili
<
Statistični pregled učencev in učenk.
VI. Kronika.
1. Šolsko leto
se je pričelo dne 16. septembra 1904 s sv. mašo in klicanjem sv. Duha. Takoj po sv. maši se je pričel v šoli redni pouk.
2.	God Nj. Veličanstva
presvetlega cesarja Franca Jožefa I. je praznovala šolska mladina dne 4. oktobra 1904, ter se udeležila v ta namen z učiteljstvom sv. maše.
Dne 19. novembra 1904 se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom tudi spominske sv. maše za Nj. Veličanstvo, rajno cesarico Elizabeto. Oba dneva sta bila pouka prosta.
3. Nadzorovanje šole.
C. kr, okrajni šolski nadzornik, gospod Ljudevit Stiasny je nadzoroval tukajšnjo šolo dne 5. grudna 1904 in dne 1. svečana 1905.
4. Konference.
Okrajna učiteljska konferenca je bila dne 15. julija 1905 v Toplicah pri Zagorju pod predsedstvom c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Ljudevita Stiasnega.
Glavna točka dnevnega reda so bili referati: „1. Vzgojni pomen varstva živali in rastlin.“ Referentje učitelji ljudskih šol v Šmartnem in v Višnji gori. 2. Splošna referata „Zakaj moramo težiti po zboljšanju metode in kako to dosežemo“ in „Kako je učitelju delovati, da se vedejo učenci tudi zunaj šole lepo in dostojno.“
Pri rednih domačih učiteljskih konferencah se je obravnavalo o došlih razpisih, o šolskem redu in vedenju šolskih otrok, o metodično-didaktičnih vprašanjih, o učnih uspehih in napredku pri pouku.
5. Zdravstveno stanje
šolske mladine je bilo manj ugodno. Meseca januvarja 1905 je bilo nad 60°,o šolskih otrok — nekateri le nekaj dni, nekateri pa več tednov — za influenco bolnih. Umrl ni nobeden.
6.	Verske vaje.
V teku šolskega leta je prejela šolska mladina trikrat zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa. Prvo sv. obhajilo je kaj slovesno
praznovala šolska mladina v nedeljo, dne 23. julija 1905. Prvikrat ie pristopilo k mizi Gospodovi 50 šolskih otrok. Po cerkvenem opravilu je'gospod župnik pogostil prvoobhajance in prvoobhajanke v župnišču z belim kruhom in kavo in jim podaril krasne spominke.
Šola se je korporativno udeležila slovesne procesije sv. Rešnjega telesa dne 22. junija 1905.
7.	Šolska naznanila
so prejeli učenci in učenke dne 16. grudna 1904, 1. marca, 15. maja in ob sklepu šolskega leta 1905.
8. Šolsko leto se je sklenilo
dne 29. julija 1905 s slovesno sv. mašo. Po slovesni sv. maši, pri kateri so otroci navdušeno peli zahvalno pesem in cesarsko himno, se je vrnila mladina v šolo, kjer so se razdelila šolska naznanila, iz-pustnice in letna poročila.
Opomniti je še, da se je na dan sv. Alojzija, dne 21. junija 1905. blagoslovila nova prekrasna šolska zastava in da se je dne 25. julija 1905 začela graditi nova, prepotrebna in dlje časa hrepeneče zaželjena štirirazredna ljudska šola.
Imenik učencev in učenk.
I.	razred.
Nižja skupina.
Brnik Albin — Višnja gora.
Čoz France —- Leskovec.
Dremelj Avguštin — Draga. Dremelj Jožef —- Nova vas. Erjavec Jožef — Draga.
Erjavec Vincencij -— Križka vas. Glavič Alojzij — Dobrava.
Grčman Anton — Leskovec. Jamnik Janez — Nova vas.
Jamnik Jožef — Nova vas.
Jeršin Janez — Peščenjek.
Kalar Ignacij —- Deden dol. Kastelic Jožef — Leskovec. Klobučar Ferdinand — Ljubljana. Miklavčič France — Nova vas Mohar Jožef — Vel. Loka.
Moran Jožef — Peščenjek. Omahen Janez — Višnja gora. Omahen Jožef — Pristava.
Pajek France — Vel. Loka.
Pajek Jožef — Višnja gora.
Palčič Martin ■— Nova vas.
Puš Alojzij — Višnja gora.
Rus -Alojzij •— Selo.
Skubic France — Deden dol. Škufca France — Sp. Brezovo. Štepec Alojzij — Stari trg.
Stojan France •— Višnja gora. Zadel Janez — Leskovec.
Zajec France — Vel. Loka.
Zajec Tilen — Križka vas. Zupančič Andrej — Vel. Loka.
Ahlin Alojzija -— Vrh.
Bregar Terezija — Zatičina.
Ceglar Jera — G. Brezovo.
Culjkar Marija — Draga.
Culjkar Marija — Draga.
Čož Jera — Leskovec.
Erjavec Alojzija — Draga.
Erjavec Marija — Nova vas. Habjan Neža — Sp. Brezovo.
Hren Marija — Draga.
Hren Terezija — Draga.
Jeršin Jožefa — Deden dol.
Kalar Ana —- Deden dol.
Kavšek Ivana — Višnja gora. Kocmur Uršula — Višnja gora. Kozlevčar Frančiška — G. Brezovo. Kuhelj Angela — St. Vid.
Menard Marija — Križka vas. Miklavčič Terezija — Draga. Mikulič Julija -— Zatičina.
Oven Frančiška —- Vel. Loka.
Pajek Ana Višnja gora.
Pajek Terezija — Višnja gora. Planinšek Ana — Vel. Loka. Radelj Jožefa — Sp. Brezovo.
Rus Jera — G. Brezovo.
Skubic Katarina — Vrh.
Skubic Neža — Deden dol. Škufca Marija — Sp. Brezovo. Škufca Angela — Draga. Smrekar Marija — Višnja gora. Skoda Ana — G. Brezovo. Turk Antonija — Višnja Gora.
Turk Marija — Višnja gora.
Zajec Angela — Stari trg.
Zajec Ivana — Križka vas. Zupančič Alojzija — Križka vas. Zupančič Antonija — Polje. Zupančič Ljudmila — Višnja gora Zupančič Marija — Dobrava.
Višja
Ambrož Mihael — St. Vid.
Dremelj Anton — Draga.
Dremelj Jožef — Mala Loka. Erjavec Jožef — Draga.
Galič Janez — Pristava.
Glavič Anton — Dobrava.
Gros Anton — Kamno brdo. Groznik Jakob — Stari trg.
Habjan Anton — Sp. Brezovo. Hribar France — Vel. Loka. Jamnik Anton -— Nova vas. Janežič Janez — Peščenjek.
Kahne Jožef — Deden dol. Kamnikar Jane/. — Leskovec. Klemenčič Janez — Leskovec. Kozlevčar France — Dobrava. Kralj Martin — Dobrava.
Menard Alojzij — Križka vas. Menard Alojzij — Vel. Loka. Miklavčič Anton — Nova vas. Mikolič Anton — Zatičina.
Mikolič Jožef — Zatičina.
Moran France ■— Peščenjek. Normali Janez — Peščenjek.
Novak Janez — Sp. Brezovo. Podržaj Alojzij — Zavrtače.
Pucihar Anton — Šmarje.
Sever Avguštin •—• Zatičina. Trontelj France — Peščenjek.
Turk Alfonz — Višnja gora.
Turk Anton — Višnja gora.
Zabret France —- Leskovec.
Zadel Janez— Vrh.
Zajec Jožef — Križka vas. Zupančič Anton — Dobrava. Zupančič Janez — Križka vas.
skupina.
Brčan Marjeta — Sp. Brezovo. Culjkar Alojzija — Vrh.
Čož Marija — Leskovec.
Dremelj Ana — Nova vas. Erjavec Jožefa — Draga.
Erjavec Marija — Draga.
Erjavec Marija — Polje.
Fine Marija —- Leskovec.
Gros Uršula — Dobrava.
Groznik Ana — Višnja gora. Gorše Frančiška — Sp. Brezovo. Gorše Terezija — Sp. Brezovo. Habjan Frančiška —• Leskovec. Habjan Jera — Leskovec.
Jaklič Angela — Križka vas. Klemenčič Marija — Leskovec. Končina Matilda — Dobrava. Krževan Ana — Višnja gora. Miklavčič Ana — Nova vas. Normali Angela — Peščenjek. Novljan Ana — Mala Loka. Omahen Marija — Deden dol. Pleiweiss Olga — Ljubljana. Potokar Marija — Pleščenjek. Slapničar Alojzija — Višnja gora. Svet Jožefa — Vel. Loka.
Tornada Alojzija — Vel. Loka. Tomšič Rozalija — Vrh.
Vrhovec Neža — Selo.
Zajec Antonija — Višnja gora. Zajec Marija — Križka vas. Zavodnik Ana — Višnja gora. Zavodnik Angela — Dunaj. Zavodnik Alojzija — Sp. Brezovo Zupanc Marija — Dobrava. Zupančič Jožefa — Križka vas. Zupančič Katarina — Polje. Zupančič Marija — Višnja gora.
II.	razred.
Nižja
Culjkar France — Draga.
Gorše Anton — Sp. Brezovo. Groznik France — Polje.
Hren Anton — Draga.
Jaklič Avguštin — Stari trg. Jamnik Karol — Zavrtače.
Kastelic Anton — G. Brezovo. Kastelic Ivan — G. Brezovo. Kozlevčar Alojzij — Dobrava.
Kralj France — Dobrava.
Krištof Ivan — Višnja gora.
Kurent Andrej — Stari trg.
Lokar Ivan — Vel. Loka.
Miklavčič Jožef — Draga.
Pajek France — Kräl. Poli (Moravsko).
Pajek Ignacij — Višnja gora.
Pajek Jožef — Vel. Loka.
Pajek Rudolf — Višnja gora. Perme Avguštin — Zatičina.
Pirnat Jožef — Višnja gora.
Puš Anton — Višnja gora Rupnik Miklavž — Weissenstein (Tirolsko).
Rus Ivan — G. Brezovo.
Skubic Ivan — Deden dol.
Škufca France -—• Draga.
Stepic Peter — Višnja gora.
Turk Jožef —Jamnice (Moravsko). Zajec Anton — Križka vas.
Višja
Boltič Alojzij — Draga.
Borštnar Alojzij — Deden dol.
Fine France — Leskovec.
Fink Ivan — Nova vas.
Jeršin Jožef — Višnja gora.
Menard Jožef — Vel. Loka.
Novljan Ivan — Mala Loka.
Skubic France — Deden dol. Steklačič Ignacij — Vrh.
Trontelj Jožef — Peščenjek.
Vidic Vinko — Višnja gora.
skupina.
Zupančič Jakob — Zatičina. Zupančič Jožef — Križka vas.
Culjkar Uršula —• Draga.
Čož Marija — Leskovec.
Debeljak Terezija — Želimlje. Dežman Marija — G. Gradišče. Dremelj Neža — Nova vas. Kastelic Marija — Stari trg.
Kralj Angela — Dobrava.
Kunstek Marija — St. Vid. Miklavčič Frančiška — Draga. Mohar Frančiška — Vel. Loka. Omahen Terezija — Višnja gora. Pajek Marija — Vel. Loka.
Palčič Marija — Nova vas.
Perme Julijana — Zatičina.
Skubic Frančiška — Vrh.
Skubic Helena — Vrh.
Strubelj Marija — G. Brezovo. Tornada Marija — Vel. Loka.
Volk Terezija — G. Brezovo.
Zajec Alojzija — Višnja gora. Zajec Frančiška — Vel. Loka. Zavodnik Marija — Sp. Brezovo. Zupančič Alojzija — Dobrava. Zupančič Frančiška — Križka vas. Zupančič Marija — Višnja gora. Zupančič Marjeta — Križka vas.
skupina.
Volk Jožef — Višnja gora. Vrhovec Jožef — Vel. Loka.
Zadel Anton — Vrh.
Zadel France — Leskovec.
Zajec France — Križka vas. Zupančič Jožef — Zavrtače.
Bernik Leopoldina — Višnja gora. Dremelj Frančiška — Mala Loka. Galič Frančiška — Pristava. Groznik Angela — Višnja gora.
Jelnikar Alojzija — Vrh.
Kocmur Marija — Vel. Loka. Miklavčič Marija — Draga. Normali Frančiška — Peščenjek. Omahen Jožefa — Pristava.
Oven Marija — Vel. Loka.
Škufca Angela — Draga pri Zati-čini.
Škufca Frančiška — Draga.
III.
I.	oddelek.
Brčan Alojzij — Leskovec.
Erjavec Jožef — Nova vas.
Gros Ivan — Kamno brdo. Groznik Ivan — Polje.
Hribar Jožef — Vel. Loka. Kastelec Ivan — G. Brezovo. Nadrah Ignacij — Višnja gora. Novak Anton — Polje.
Novak Tilen — Sp. Brezovo.
Pajek Alojzij — Draga.
Podržaj Ivan — Zavrtače.
Radelj Jožef — Sp. Brezovo. Tomšič Jožef — Stari trg.
Turk Alojzij — Višnja gora. Zavodnik Anton — Sp. Brezovo. Zupančič Alojzij — Višnja gora.
Dremelj Jožefa —• Sp. Brezovo. Glavič Roza — Dobrava.
Kocmur Ana •—- Višnja gora. Nikler Neža — Vrh.
Omahen Ana — Pristava.
Skubic Marija — Deden dol.
Stepic Jožefa — Stari trg.
Strojan Marija — Višnja gora. Skoda Marija ■— G. Brezovo. Tomšič Alojzija —■ Stari trg. Trontelj Ana — Peščenjek.
Turk Neža — Deutschbrod.
Zabret Helena — Leskovec. Zupančič Ivana — Vel. Loka. Zupančič Marija — Križka vas.
razred.
Škufca Marija — Draga.
Škufca Pavlina —- Draga.
Tomšič Margareta — Deden dol. Turk Antonija — Deutschbrod. Turk Hermina — Murau.
II.	oddelek.
Bernik France — Višnja gora. Jaklič France — Stari trg.
Kalar France — Deden dol. Krištof Ignacij — Višnja gora. Slapničar Ivan — Stari trg.
Štepec Ivan — Višnja gora.
Ambrož Angela — Št. Vid. Groznik Ljudmila — Višnja gora. Janežič Alojzija — Peščenjek. Kavšek Marija — Višnja gora. Klobčar Ida — Domžale.
Pajek Jožefa — Višnja gora. Ulčakar Frančiška — Višnja gora. Zajec Marija — Višnja gora.
Zorec Zofija — Tržič.