Četrtek, 26. avgusta 2004, št. 35, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK OKRACIJA Marijana Kanduti je v uradu predsednika vlade Antona Ropa tiskovna predstavnica. Kot premierjeva dolgoletna tesna sodelavka ima nanj izreden vpliv. Bojijo se je tako uredniki v medijih kot ministri. INTERVJU Dr. Andrej Bručan Zdravniki so Kebru obrnili hrbet . SLOVENIJA / LDS steguje ' lovke tudi i po igralnicah n Za sproščeno Slovenijo v t/0 ^ll rdečem Kopru knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzoija.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE P0SEBEI. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT Tm* JanF.Trista rj-^ - ^ MM r^ TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT iz množičnega l JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil boiev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT DIMITRIJ 2 I L E V S K I MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA. FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945 244 strani, 3.906 SIT DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Informbirojevci v jugoslovanskih komunističnih zaporih Stari Gradiški, na Golem otoku. Sv. Grgurju in drugje. 256 strani, 3.996 SIT Janez Janša PREMIKI Janez Janša '! "S S? T; v I' Pot slovenske države 1991-1994 MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT TI > i V ** ?. JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT j» f, ■ 1' JANEZ JANŠA OKOPI Politični raz\'oj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT TonJUMMtovič vzpon nom« MEDznrononnvsTKo-oaiisiiE vF i, ar t. ----¿T* MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT ■¡»»BODO gHJV Dušan li i v Lajovic RDEC0 ZVEZDO DUŠAN S. LAJOVIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev- Udbe. 347 strani, 6.200 SIT VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT Petra S v <-. I j S a k SOČA SVETA REKA TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani 5.500 SIT Viktor Blažič SEMENA RAZDORA MALINA SCHMIDT-SNOJ JOSIP VOŠNJAK Zdravnik, politik in književnik, predvsem pa rodoljub, ki je bil za svoj narod po potrebi tudi ogn jevit taborski govornik. 292 strani, 11.400 SIT PETRA SVOUSAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Cnihie v spopnii vksti lahko kupite ri ni na obroke. Najnižji obrok ie 3.000 SIT. Za vladajočo LDS je zato naslednji teden skrajni čas, da pride do seje, pa čeprav jim po drugi strani tudi to hodi narobe. Za prve dni septembra namreč načrtujejo programski kongres, na katerem naj bi predstavili prenovljeni program stranke za naslednja štiri leta. Naj gre ta kelih ... mimo mene (nas), bi lahko rekli nekoliko svetopisemsko za željo vladajoče koalicije, da bi se čim prej znebila neprijetne interpelacije o delu in odgovornosti vlade Antona Ropa. Od vložitve interpelacije konec julija teče polemika med opozicijo in pozicijo. V opoziciji izpostavljajo številne obljube, ki jih vladna koalicija ni izpolnila, v vladnih vrstah pa se hvalijo z domnevnimi dosežki in govorijo o sebi le najboljše. Vlada je na interpelacijo odgovorila z obsežnim poročilom. Celotno dogajanje je pretekli teden na tiskovni konferenci dobro opisal predsednik SDS Janez Janša: "Dokument, ki ga je vlada pripravila kot odgovor na interpelacijo, za nas ni pravi odgovor in tudi naslovljen ni tako. Predsednik državnega zbora bi tak dokument iz formalnih razlogov moral zavrniti. Poleg tega, da vlada ne odgovarja na vprašanja, ki so bila postavljena, beseda interpelacija že sama po sebi pomeni postavljanje vprašanj, je v tem poročilu nametano vse mogoče. V večini poglavij so navedene celo usmeritve za naslednje mandatno obdobje. Mi vlade o tem nismo spraševali, nič pa ne škodi, da so to naredili. Žalostno pa je, da je morala opozicija od vlade izterjati poročilo o delu vlade v iztekajočem se mandatu. Če bi vladi verjeli, da je res delala tako odlično, potem bi pričakovali, da bo sama od sebe pripravila takšno poročilo, in ne bi namesto odgovorov na vprašanje, zakaj nekatere obljube niso bile izpolnjene, v poročilo napisala novih obljub. Na teh nekaj sto straneh so tako znova spisane obljube za naslednja štiri leta. In tako je med zadevami, ki so naštete, da jih bodo naredili v naslednjih štirih letih, veliko zadev, za katere so obljubili, da bodo narejene že do konca tega mandata. Zaradi tega je za vladno koalicijo razprava o tem in polaganje računov neprijetno in vlada panika, da se približuje dan razprave. Če bi bilo res, kot je rekel predsednik vlade, da se veselijo razprave o tem, da bodo lahko predstavili svoje dosežke, potem bi to lahko naredili sami, ne da bi jih mi morali izzvati. Bili bi zainteresirani tudi za to, da bi bila razprava čim bliže glasovanju, ne pa da bo čim bolj oddaljena od njega. Glasovanje bo 3. oktobra, in če je vlada dobro delala, mora biti zainteresirana za to, da bodo volivci o dobrem delu izvedeli v dneh čim bliže glasovanju. Če pa ni tako, bodo zahtevali sejo čim prej, in sicer takoj, ko bodo zidarji zapustili stavbo državnega zbora." Kot kaže, drži slednje; vlada ni tako prepričana o svojem dobrem delu, saj so njeni poslanci v državni zbor vložili zahtevo za sklic izredne seje, ki naj bi bila predvidoma v torek, kar pomeni, da si želijo, da bi bila razprava o vsebini interpelacije čim prej. V liberalni demokraciji pravijo, da želijo s tem preprečiti "politikanske namene" opozicije, ki po njihovem mnenju zavlačuje s sklicem seje, in njeno željo, da bi z razpravo tik pred volitvami odvrnili volivce od udeležbe na volitvah. Razumljivo je, da si v LDS želijo razpravo o odgovornosti vlade čim prej, saj je neprijetna v vsakem primeru. Račune je neprijetno polagati, še teže opravičevati neizpolnjene obljube. Edino kar jim ostane, je hvaljenje samih sebe, kar pa je pogosto dvorezna zadeva, saj ljudje neradi poslušajo tiste, ki sebe preveč hvalijo, o čemer govorijo celo stari ljudski pregovori. Za vladajočo LDS je zato naslednji teden skrajni čas, da pride do seje, čeprav jim po drugi strani tudi to hodi narobe. Za prve dni septembra namreč načrtujejo programski kongres, na katerem naj bi predstavili prenovljeni program stranke za naslednja štiri leta. In lahko se jim zgodi, da bo predvolilni kongres ostal v senci očitkov o njihovi vpletenosti v korupcijo in klientelizem. Zato so panični. Poleg tega jih v slabo voljo spravljajo strokovnjaki iz Janševe "vlade v senci", ki jim z argumenti kvarijo idealno podobo stanja v Sloveniji, kakršno poskušajo "prodati" slovenskim volivcem. Strah v vrstah liberalne demokracije pred nizko volilno udeležbo je v precejšnji meri upravičen, kar so pokazale evropske volitve. In to jim ni v prid, saj se je veliko ljudi, ki so prej volili liberalno demokracijo in Janeza Drnovška, zaradi razočaranja nad eldeesom in njenim predsednikom Antonom Ropom od njih odvrnilo. V teh tednih pred volitvami bi LDS nadvse potrebovala sedanjega umirjenega predsednika države, ki pa se politično verjetno ne bo opredelil. Rop, Golobič in Gaber prav gotovo niso ljudje, ki bi bili vaba za zmerne volivce... Prav gotovo pa bo LDS in združeno listo podprl nekdanji predsednik partije in slovenske države Milan Kučan, ki bo poskušal tik pred volitvami še enkrat aktivirati svojo staro komunistično-udbov-sko mrežo, ki jo je vsa leta tranzlcije skrbno vzdrževal in obnavljal, da bo ljudi podobno kot v preteklosti strašila pred "nevarnostjo prihoda desnice na oblast". Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 O kazalo Thorez in Quisling Nekdanji partijski predsednik Milan Kučan je v Baški grapi spet delil Slovence na komuniste in kolaboracioniste. 11 Kdo je prisluškoval 12 Ropov Rasputin v krilu Nekateri poznavalci dogajanja v kabinetu predsednika vlade opozarjajo, da se nič v njem ne zgodi brez Ropove svetovalke za odnose z javnostjo Marijane Kanduti. Diplomirana inženirka kmetijstva naj bi bila v vladi močnejša od ministra, slepo naj bi jo ubogali uslužbenci Ropovega kabineta in nekateri uredniki medijev. 16 Za sproščeno Slovenijo Zbor za republiko je z javno tribuno v Kopru v torek, 17. avgusta, končal z nizom javnih tribun s tematskim naslovom Narod v nacionalni državi: za Slovenijo enakih možnosti. 22 24 31 LOS steguje lovke tudi po igralnicah Poplava trgovin Kulturna Slovo Američanov? Ameriškim vojakom se obeta najdaljnosežnejša sprememba v razporeditvi po svetu od konca hladne vojne. V naslednjih desetih letih bo iz ameriških baz v Evropi in Aziji odšlo 60 do 70.000 vojakov, z njimi pa še kakšnih 100.000 družinskih članov in civilnih uslužbencev. Mnogi se bodo vrnili domov, nekateri se bodo odpravili drugam: v vzhodno Evropo in morda na Srednji in Bližnji vzhod. 34 Zdravniki so Kebru obrnili hrbet 42 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov, TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: fotomontaža Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Q Demokracija • 35/2004 Pogovor z dr. Andrejem Bručanom Način Kebrovega dela nikakor ni dober in posledica tega je, da so zdravniki ministru popolnoma obrnili hrbet. Ankete kažejo, da je povprečna ocena njegovega delovanja, ki so jo podali zdravniki, le 1,6 od 5 in kar 60 odstotkov vseh anketiranih zdravnikov je njegovo delo ocenilo z oceno 1. zgodbe, ki so se srečno ali pa nesrečno razpletle. "Premajhna " Bronasta Urška Zgodovina olimpijskih iger je vselej pisala najspektakularnejše življenjske Ogrožena suverenost (Stran 8) Znana kandidatna lista SDS (Stran 10) Bohinčev "pobalinski" izziv (Stran 14) Obljuba na obljubo (Stran 15) Svoboden kot ptica (Stran 26) Zlata maska (Stran 30) Koncc ljubljanskega poletnega festivala (Stran 39) Sprehod po Edinburghu (Stran 40) Borovška vas (Stran 44) Savinjska dolina v srcu (Stran 47) Boj z močnejšim (Stran 48) Brez mentalitete (Stran 55) V ritmu duha (Stran 58) Skrivnosti njihove lepote (Stran 60) Kako so gradili Belo hišo? (Stran 62) Žrtvovanje bataljona v Dolomitih (Stran 66) pogovor Strašenje s čistkami je zavajanje S sekretarjem na notranjem ministrstvu in strokovnjakom za državno upravo dr. Gregorjem Virantom smo se pogovarjali o javni upravi in kadrovanju vladne koalicije. Opozicija meni, da je v državni upravi veliko političnega kadrovanja s strani vladajočih strank. Se strinjate s tem? V vrhnjih plasteh državne uprave, na občutljivih mestih, kot so državni sekretarji, direktorji najpomembnejših organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, so vladajoče stranke poskrbele za zaposlitev politično lojalnih kadrov. V vrhu državne uprave so večinoma ljudje, ki podpirajo vladajoče stranke. Da ne bo nesporazuma: mnogi med njimi so sposobni in kompetentni in njihova politična orientacija jih ne diskvalificira kot profesionalcev, strokovnjakov in menedžer-jev. Tudi novi sistem, ki gaje uveljavil zakon o javnih uslužbencih, končno izbiro med kandidati, ki prestanejo zahteven preizkus kompetenc pred načeloma neodvisno komisijo uradniškega sveta, prepušča ministru in vladi. Ta končna ali "osebna" izbira pa bo temeljila na osebnostnem in konceptualnem, v mnogih primerih pa, poznavajoč stanje politične kulture pri nas, tudi političnem, strankarskem ujemanju. Na nižjih ravneh je bilo političnega kadrovanja po moji oceni manj, je pa bilo. Z novo zakonodajo so možnosti za to manjše, saj je postopek javnega natečaja za sleherno uradniško mesto transparenten. Ste avtor programa strokovnega sveta SDS za področje vlade in javne uprave. Do kakšnih sprememb bo prišlo v vrhu državne uprave, če bo ta stranka sestavljala vlado? V programu je izrecno poudarjeno, da bo med kriteriji za kadrovanje na prvem mestu sposobnost. Veliko uradnikov na pomembnih mestih (direktorji organov v sestavi ministrstev, načelniki upravnih enot) ima petletni mandat brez možnosti predčasne zamenjave iz nekrivdnih razlogov; ta mandat bomo seveda spoštovali in tudi po preteku mandata gledali izključno na rezultate in kompetence, ne pa na politično orientacijo. Na mestih generalnih direktorjev (današnjih državnih sekretarjev) pa bo vlada izmed kandidatov, ki bodo prestali zahteven postopek pod okriljem uradniškega sveta, imenovala osebe, katerih konceptualni pogledi bodo kompatibilni z vladno politiko, kar je nekaj povsem normalnega. Strašenje LDS s kadrovskimi čistkami v primeru menjave vlade je velika manipulacija. Tisti, ki poznajo moje delo v upravi, vedo, da na ljudi gledam pozitivno in da jih poskušam povezovati in motivirati za sodelovanje. Takšen pogled sem prelil tudi v program, ki ga je podprla SDS. V primeru menjave vlade torej ljudi v državni upravi ne bomo odganjali, temveč jih bomo spodbujali za čim boljše sodelovanje. Posloviti se bodo morali le tisti, ki ne bodo dosegali pričakovanih rezultatov. Kako komentirate sprožitev postopkov za imenovanje generalnih direktorjev v več kot 15 direktoratih na ministrstvih? Vsakomur je jasno, da ni prav, da minister, ki se mu mandat izteka, išče in postavlja vodstveno ekipo v ministrstvu za pedetno obdobje, torej tudi za svojega morebitnega naslednika. Takšno ravnanje je preprosto v nasprotju z načeli politične kulture in kadrovskega menedžmenta. Odločitev ministrov, da sprožijo razpise, meje neprijetno presenetila in zanjo ne vidim pravega motiva. Zdi se mi, da to ravnanje izhaja iz nekakšnega "lastniškega" odnosa, ki ga imata LDS in ZLSD do državne uprave. Kot da tretjega oktobra ni volitev, kot da je vladavina sedanje vladajoče koalicije časovno neomejena. Posebej pa meje razjezilo sprenevedanje vodilnih predstavnikov LDS (Band-lja, dr. Gantarja, Golobica, Ropa), ki se sklicujejo na zakon o javnih uslužbencih, ki sem ga pripravljal skupaj s sodelavci. V tem zakonu nikjer ne piše, da se morajo imenovanja generalnih direktorjev opraviti pred volitvami, temveč v roku enega meseca po konstituiranju vlade po volitvah. Če bo prišlo do imenovanj pred volitvami, kar je teoretično mogoče, se bodo ob morebitni zamenjavi vlade novi ministri pač morali pogovoriti z generalnimi direktorji, ki jih bodo imenovali njihovi predhodniki, in ugotoviti, ali je sodelovanje mogoče. Če bo šlo za profesionalce, ki bodo želeli izvajati vladni program, ni videti ovire, sicer pa lahko nastanejo težave. Aleš Kocjan Namerni tiskarski škrat Pri Primorskih novicah so v številki, ki je izšla na dan, ko je v Kopru potekal Zbor za republiko, dogodek sicer napovedali, a so ga "prestavili" na naslednji dan. Namen tokratnega tiskarskega škrata je bil preprečiti prevelik obisk javne tribune v "rdečem" Kopru. Glede na to, da je bila dvorana nabito polna, obiskovalci tribune časnika očitno niso utegnili prelistati. L Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 Z DEMOKRACIJO NA MORJE tri pike... Šnopček Pred kakšnim tednom je spodaj podpisani pokukal na manj znan spletni forum, na katerem seje nekdo glasno razburjal, ker je slovenska vlada zdaj menda obdavčila celo vodne vire. Nato se je oglasil neki proletarec in mu zabrusil, češ, saj si hotel demokracijo, pardon, kapitalizem, zdaj ga pa imaš. Takšna pripomba je avtorju teh vrstic seveda dala misliti in je skoraj začel verjeti, da smo v socializmu živeli brez davkov, saj je bila samoupravna socialistična družba menda tako napredna in idealna, da plačevanje davkov sploh ni potrebno. Namesto tega smo raje plačevali prispevke za gradnjo bratstva in enotnosti, česar ni bilo nikoli preveč. Dajali smo prispevke za jugoarmado, ki nas je v zahvalo leta 1991 celo napadla, plačevali smo za nerazvite in skoraj tudi sami postali nerazviti ... Skratka, veliko slovenskega denarja je frčalo s severa na jug, kot da bi ga vsako jesen nosile ptice selivke. Toda le kdo bi si upal te prispevke poimenovati davki? Verjetno nihče. No, nič čudnega, če so nam obdavčili zdaj še navadno vodo, saj je slovenska vlada že pred leti z obdavčitvijo prav posebne vrste vode, ki jo mnogi imenujejo ognjena, povzročila veliko sivih las marsikateremu pridelovalcu šnopsa. Nekateri jo uporabljajo za umivanje zob, drugi za čiščenje želodca. No, problem je v pridelavi tovrstne vode - če odštejemo Gorenjce, ki znajo spreminjati navadno vodo v ognjeno (podobno kot je Jezus spreminjal vodo v vino) s pomočjo lesene letvice (s katero porabnika ognjene vode lopnejo čez hrbet, da ognjena voda sploh kaj učinkuje), se morajo mnogi Slovenci za pridelavo ognjene vode pošteno potruditi. Na primer pobirati sadje, ga zmleti in namočiti v sodu ali kadi. Nič čudnega torej, da so naši finančniki ustanovili dve instituciji z zvenečima imenoma SOD (Slovenska odškodninska družba) in KAD (Kapitalska družba). So že morali vedeti, iz katere posode pride največ dobrega. Toda z ognjeno vodo se ni igrati. Verjetno imajo prav iz tega razloga naši politiki raje vino, saj ga je teže zamenjati z vodo. Kajti če bi se naši poslanci nalivali z ognjeno vodo, Zmago pl. Jelinčič - Pištola zagotovo ne bi samo zletel s ceste, pa tudi Tone Anderlič ne bi samo obtičal s svojim avtom v snegu. Čeprav je tudi res, da se šnopček najbolj prileze v mrzlih zimskih dneh, še zlasti če ti ga prinese bernardinec v sodčku pod vratom. In si rečemo: Glej no, glej - človekov najboljši prijatelj. Pa kako lep pes ga nosi! Da pa se z ognjeno vodo res ne smemo hecati, dokazuje primer ene od kandidatk Mladega foruma na jesenskih volitvah, ki naj bi bila po pričevanju nekaterih študentov v svojih študentskih letih uprizarjala orgije na račun Svetega pisma. Torej bo že držalo, kar pravijo naši dedje, da se namreč v ognjeni vodi skriva sam vrag, pa čeprav je le-ta največkrat rdeče barve... Gašper Blažič Demokracija tudi v hrvaških turističnih krajih Spoštovane bralke in bralci, obveščamo vas, da boste v času poletnih počitnic DEMOKRACIJO lahko kupovali m tudi v hrvaških obmorskih krajih (Istra, Kvarner in Dalmacija). Uredništvo revije vam želi prijetno branje in lepe počitnice. h-umor diktafon "Zadnji regatni dan mi je vzel deset let življenja." (Bronasti olimpijski jadralec Vasilij Zbogar je del svojega življenja zamenjal za medaljo.) "... a ko bo prišel čas, da moja duša je v druge sfere, bi še vedno rad videl, da odleti z letališča, imenovanega oder." (Pevec Koli iz skupine The Drinkers bi najraje dušo izpustil kar med nastopom.) "Gozdovom je čisto vseeno, kdo je v katastru vpisan kot njihov lastnik, kajti drevo je bitje, ki je samo svoje." (Svetkni Makarovič je navsezadnje prav vseeno, če bodo gozdovi pristali v rokah "požrešne" Cerkve.) "Naši sodniki še vedno živijo v nekem svojem svetu, ki ne prenese soočenja z realnostjo." (Drago Kos, nekdanji kriminalist in zdajšnji predsednik protikorupcijske komisije, natančno ve, o čem govori, sicer bi ga sodniki ob nezakoniti pridobitvi izpisa telefonskih pogovorov za novinarja Tomaža Ranča že zdavnaj "zašili".) "Ne trdim, da je katoliški model zakonske skupnosti in odnosov med žensko in moškim najboljši. Mislim pa, da zanj velja nekaj podobnega kot za demokracijo: od vseh režimov je še najmanj slaba." (Teolog dr. Drago K. Ocvirk je vrgel rokavico tistim, ki očitajo Cerkvi, da idealizira zakonsko skupnost med možem in ženo.) "Tudi sam sem plediral, da je pri umetniškem delu treba počakati, da se sploh vidi. Mislim, da je šlo v Sloveniji za nekakšne preventivne reakcije, čeprav za filmom gotovo stoji tudi slab namen." (Zunanji minister Ivo Vajgl se zaradi italijanskega filma Srce v jami, ki govori o partizanskih zločinih po koncu druge svetovne vojne na Primorskem, ne razburja tako močno kot borci in nekateri komentatotji, ki iz njega, še preden so ga videli, delajo velike zgodbe.) "Toliko nagrad, kot jih ima stari... Hm... Stanovanje ima premajhno, da bi jih lahko vse postavil na vidno mesto!" (Igralec Sebastjan Cavazza ne dvomi o igralskih dosežkih svojega očeta.) "Sedanja koalicija si zasluži našo podporo, seveda ob večji izvolitvi poslancev na listi DeSUS, če želimo uspeti s prizadevanjem ZDUS, da bi se regres za vse upokojence v nekaj letih postopoma povišal na 70 do 75 odstotkov regresa zaposlenih in da bi se vdovske pokojnine uredile po zgledu EU." (Predsednik ZDUS Vinko Gobec identificira DeSUS z ustanovo, ki jo vodi, in pri tem podpira vladajočo nomenklaturo, ki je doslej že dostikrat oškodovala upokojence.) "Ko ga pokličem, se mi vedno oglasi." (Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije, je presrečen, ker se Anton Rop vedno oglasi na njegov telefonski klic.) © Demokracija • 34/2004 zgodbe Za sporen nakup 38 operacijskih mizočit-no ne bo nihče odgovarjal. Preiskave verjetno ne bo Preiskave o spornem nakupu operacijskih miz v Kliničnem centru ne bo. Tako je odločil zunaj-razpravnl senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je zavrnil zahtevo za preiskavo, smo Izvedeli pretekli teden. Za sporni nakup 38 miz, s katerim naj bi bil državni proračun oškodovan po nekaterih Informacijah za 600 milijonov tolarjev, po drugih za 300, tako očitno ne bo odgovarjal nihče. Kriminalisti so dokaze kaznivih dejanj zbirali več kot tri mesece in od sodišča pričakovali sklep o uvedbi dodatne preiskave, na podlagi katere bi vložili tožbe zoper Primoža Ro-deta, nekdanjega generalnega direktorja, ki je zaradi afere odstopil, njegovega pomočnika Janeza Zajca, Slavka Marolta, nekdanjega tehničnega direktorja, in Gregorja Cerkvenika, nekdanjega svetovalca strokovnega direktorja. Ko so kriminalisti prijave poslali na državno tožilstvo, je to potrebovalo kar šest mesecev za pripravo ovadb, nato pa je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za preiskavo, ki je t. i. predhodnica pred vložitvijo tožbe. Na sodišču so pojasnili, da tožilec Borut Marko-šek v opisu ni navedel vseh zahtevanih elementov kaznivega dejanja. Senat naj bi bil presodil, da dejanje, kot gaje opisal državni tožilec, v delu, ki osumljencu Rodetu očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, ni kaznivo. Tožilec naj ne bi bii navedel niti konkretnih okoliščin, iz katerih izhaja utemeljeni sum. Poleg tega so nekatere trditve tožilca pavšalne, kot je na primer višina premoženja, pri kateri ni jasno, kako je tožilec prišel do nje. Tožilec je vse navedbe sodišča zavrnil, Franc Mazi iz generalnega državnega tožilstva pa je krivdo za zavrnitev tožbe prevalil na sodišče, saj naj bi bilo to zahtevalo dokaze, ki bi jih dala šele preiskava. Tožilstvo se je na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani pritožilo in menda zahteva uvedbo preiskave. Kaj se bo dejansko izcimilo iz tega, je težko reči, dejstvo pa je, da je bil nakup operacijskih miz politično motiviran in očitno bodo tudi odločitve pravosodne veje oblasti politične. V. K. Medalja za medaljo Slovenski športniki na olimpijskih igrah v Atenah so pokazali, česa so zmožni. Potem ko smo povsem nepričakovano dobili prvo olimpijsko medaljo, bron judoistke Urške Žolnir, smo upali še na kakšno. In to se je tudi zgodilo. Drugo odličje za Slovenijo sta dobila Iztok Čop in Luka Špik, ki sta v dvojcu brez krmarja priveslala Sloveniji srebrno medaljo. Rezultat Čopa In Špika je še toliko bolj razveseljiv, ker jima je uspelo premagati oziroma prehiteti prva favorita sezone, italijansko dvojico. Ko smo se veselili druge olimpijske medalje za Slovenijo, smo že upali na tretjo. In upanje se je uresničilo. Jadralec Vasilij Žbogar je v laserju osvojil bronasto kolajno. "Šampanjec bo tekel v potokih, saj sem izpolnil svoj največji cilj v karieri," je, potem ko je v rokah držal bronasto medaljo, dejal Vasilij Žbogar, ki si je že postavil visoke cilje v nadaljevanju kariere, saj bi rad zmagal na svetovnem prvenstvu, osvojil kakšno od velikih regat in si prislužil še kakšno odličje. Za četrto medaljo Sloveniji v Atenah pa je poskrbela najboljša slovenska atletinja v teku na 800 metrov Jolanda Čeplak. Domača javnost je od nje veliko pričakovala. Seveda upravičeno, saj je bila atletinja dobro pripravljena in je veljala za eno od favorltinj. V finalnem teku je imela več tekmic, največja med njimi pa je bila prav gotovo Mozambičanka Maria Mutola. In prav slednjo je Čeplakova premagala. Vse do zadnjih sto metrov pred ciljem je kazalo, da ne bo nič s slovensko medaljo, saj je bila Čeplakova povsem v ozadju. A imela je dovolj moči, da je v finišu prehitela Ustanovljena Zveza senioriev NSi modrosti tedna "Koliko individualnih poslovodnih organov pa je do zdaj že odškodninsko odgovarjalo? /.../ Kolikokrat se je reagiralo na zlorabo podjetja za osebne koristi? Na koncu gre v stečaj, tisti, ki je firmo zlorabil, pa izplava s koristjo. To je vprašanje pravne kulture. Spregled pravne osebnosti je težka odločitev in sodnike je strah zaostrenega odločanja." (Nekdanji ustavni sodnik dr. Lojze Ude) • •• "Povsem narobe so lansirali bipolarnost in protislovnost Zbora za republiko in Foruma 21, zato da bi naivni ali pa zrežirani komentatorji mislili, da sta pravzaprav eno in isto. Potem bi ponudili partijski podmladek LDS kot tretjo možnost." (Urednik in publicist Aleksander Zorn) tekačice pred seboj in skozi cilj pritekla kot tretja. Slovenci smo tako lahko naredili še eno črtico na seznamu dobljenih medalj. M. P. Čeplakova je pritekla Sloveniji četrta medaljo. Minuli petek je v dvorani ZZZS v Ljubljani potekal ustanovni zbor Zveze seniorjev Nove Slovenije, katere cilj je delovanje v prid upokojencev in starejših. Ustanovnega zbora so se udeležili člani, članice in simpatizerji NSi, ki bi radi z osebno zavestjo in delom pomagali izboljšati sedanje slabe družbene in politične razmere starejših državljanov in državljank. Ti bodo zdaj z njeno pomočjo laže uveljavili svoje potrebe, interese in predloge. Stališče NSi namreč je, da so se razmere na tem področju v zadnjem času močno poslabšale. Vlada, kot menijo v NSi, ta segment prebivalstva obravnava samo kot množico posameznikov, ki jim lahko poljubno krči pravice iz zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, za katere so plačevali skozi vso svojo delovno dobo in jih pošteno zaslužili. V NSi so prepričani, da je sedanja vlada predvsem s spremembami načina usklajevanja pokojnin zelo poslabšala položaj upokojencev, zato se po njihovem mnenju vsak upokojenec po koncu mandata sedanje vlade upravičeno sprašuje, kako je uresničila svoje predvolilne obljube, da se bodo pokojnine večale skladno s povprečnimi plačami zaposlenih, saj so v resnici zaostale za več kot 6 odstotkov za rastjo povprečnih plač. V Zvezi seniorjev NSi obljubljajo, da bodo ves čas skrbno pazili, da se bodo pravice upokojencev in starejših ljudi spoštovale in da se bodo predvolilne obljube, ki bodo dane, tudi uresničile. Kdo bo predsednik zveze, za zdaj še ni znano, saj ga bodo člani izvršilnega odbora zveze izvolili na svoji prvi redni seji, ki bo predvidoma prihodnji mesec. M. P. Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 O pro&contra Ogrožena suverenost Obmejni incidenti na območju Piranskega zaliva so se prelevili v poletno stalnico. Ob izteku sezone je za vnovični incident poskrbel "borec za južno mejo" Joško Joras, ki so ga pri poskusu, da bi s tovornjakom prepeljal gradbeni material prek mejnega prehoda Sečovlje-Plovanija na svoj dom, hrvaški cariniki ustavili in zahtevali plačilo carine, čeprav je material vozil na svoj dom, ki leži na slovenskem ozemlju. Jorasova hiša stoji namreč v Mlinih, enem izmed spornih zaselkov na levem bregu Dragonje, ki si jih Hrvaška lasti kljub dejstvu, da meja še ni določena. Pot do hiše pa poteka prek mejne točke z našo južno sosedo. Preteklo soboto je Joras zaradi ravnanja hrvaških organov izvedel protest, s katerim je omenjeni prehod zaprl za dobro uro, saj je na cesto na mostu čez Dragonjo postavil nekaj lesenih tramov. Na dogodke, ki so polnili časopisne strani, se je odzval tudi notranji minister Rado Bohinc s pismom svojemu hrvaškemu kolegu Mlinariču, v katerem je ocenil ravna- metu in sodelovanju, je letos splaval po vodi. Dogovor o meji na moiju je tako po vstopu Slovenije v EU videti celo bolj oddaljen kot pred njim. Če pustimo na strani pretirane in včasih kar komične, čeprav načeloma upravičene Jorasove izpade, s katerimi sebi in SLS, katere član je, nemara dela Slovenska država bo 59 veliko predvolilne publicitete, je vprašanje južne meje in izhoda Slovenije na odprto moije ključnega pomena za nacionalno suverenost. Tega se slovenska vladajoča elita v vseh letih od osamosvojitve do danes ni resnično zavedala, sicer ne bi popuščala vsem enostranskim potezam hrvaških oblasti. Začelo se je s postavitvijo nadzornih točk na Dragonji, ki so jih naši sosedje razumeli kot fiksirano in dokončno mejo, čeprav je meddržavni dogovor predvideval nadzorne točke začasnega značaja. Potem je tu vprašanje Savudrije, ki po katastrski meji sodi v piransko občino in s tem v Slovenijo, ter slovenskih vi- Matej Lahovnik, komaj nekajmesečni minister za gospodarstvo, je kmalu po imenovanju kot svoj največji uspeh štel podpis pogodbe s francoskim Renaultom. Po tej pogodbi je vlada novomeškemu Revo-zu, ki je Renaultova hčerinska družba v Sloveniji, brez vsakršnega javnega mesecev sama plačevala vse na razpisa dodelila 10 milijard tolarjev, kar znese 40 milijonov evrov. Pred slabima dvema tednoma pa je dr. Jože Mencinger, izkušeni ekonomist in rektor ljubljanske univerze, to pogodbo označil kot nedopustno in nerazumno. Spomnimo se, da je vladni predsednik Anton Rop podpis pogodbe napovedoval in pred poslanci (in celotnim televizijskim občinstvom) pomahal z velikim uspehom, ki ga je dosegla vlada in predvsem on sam. Podpis naj bi Sloveniji prinesel več sto novih delovnih mest, kar naj bi bil po Ropo-vih besedah ob sto tisoč brezposelnih velikanski uspeh. Tudi njemu je dr. Mencinger nalil čistega vina, ko se Iz ljubljanskih foteljev je težko razumeti, da je nadzor nad Piranskim zalivom za ribiče pomemben. nje hrvaških carinikov kot nedopustno, a spet so bile to le besede. Pred izbruhom vnovične "afere Joras" so letošnje poletje dvigovali politično temperaturo tudi hrvaški ribiči iz Umaga, ki so v začetku meseca ribarili v slovenskih vodah, potem pa je na slovensko območje prišla tudi hrvaška policijska patrulja, ki je slovenske ribiške ladje opozorila, naj bi bili v hrvaških vodah. Tudi podpis dogovora o podaljšanju veljavnosti kodeksa obnašanja ribičev med izvajanjem ribolova, ki naj bi ga sprejela stalna mešana komisija za izvajanje slovensko-hrvaškega sporazuma o maloobmejnem pro- kendov na hrvaški strani. Še dogovor o skupnem nadzoru nad Piranskim zalivom in hkratnem prostem gibanju ribičev z obeh strani je zaradi hrvaške samovolje dejansko ogrožen. Slovenske oblasti so vse hrvaške posege, tako tiste, ki so prekoračili dogovore, kot tiste, ko so status quo uporabili v svojo korist, mirno sprejele. Iz ljubljanskih foteljev je namreč težko razumeti, da sta nadzor nad Piranskim zalivom in njegova uporaba za slovenske ribiče življenjskega pomena. Izhod v mednarodne vode pa je ne glede na zgodovinske argumente, ki so na naši strani, suverena pravica Slovenije kot morske države. Mitja Volčanšek je spraševal, ali bi Renault nove avtomobile brez vladne subvencije res delal drugje, in ugotovil, da najbrž ne. Novomeški Revoz sodi namreč med najdonosnejše Renaultove tovarne prav zaradi delavcev. Zato je dr. Mencinger ugotovil, daje bilo darilo vlade francoskemu Renaultu povsem odveč. Izjave priznanega ekonomista bi utonile v pozabo, če nanje pretekli teden ne bi spomnil Janez Janša, predsednik SDS. V LDS so pohiteli in javnost zasuli s floskulami, da je Janša proti delavcem, da deluje v njihovo škodo in podobno. Janša ne bi bil Janša, če ne bi že naslednji dan na tiskovni konferenci spomnil, da je dr. Mencinger, Kozarec čistega vina ki nikakor ne velja za opozicijskega ekonomista, v istem intervjuju ugotovil, da je vladno darilo Renaultu veliko. Za vsako od 700 novih delovnih mest bo Slovenija plačala 57.142 evrov, kar ob povprečni brutoplači 232 tisoč tolarjev v tej dejavnosti pomeni, da bo Slovenija natančno 59 mesecev novo zaposlene delavce v Revozu. sama plačevala vse na novo zaposlene delavce v Revozu. S tem pade v vodo vsa "pamet" Antona Ropa, ki se je ve-hementno ponašal z velikim uspehom. Vsak, ki pozna Novo mesto in Dolenjsko, ve, da ima dr. Mencinger v tem primeru prav. Mesto samo od Revoza, razen delovnih mest, dejansko nima veliko. Plače so razmeroma nizke, Revoz v nasprotju z domačo Krko, tovarno zdravil, ni pripravljen sponzorirati skoraj ničesar. Tudi dobiček Revoza ni velik, poznavalci pravijo, da se večina tega prek transfer-nih cen odlije k lastnikom v Francijo. Nove zaposlitve, ki jih Revoz ponuja, niso takšne, da bi "padali dol". Ob zadnjem razpisu so iskali 400 zaposlenih, ki bodo delali samo v nočni izmeni, za to bodo skupaj z dodatki prejeli po 130 tisoč tolaijevnetoplače, pogodbe o zaposlitvi bodo skepali le za določen čas šestih mesecev. Ob vsem tem ni zanemarljivo, da ne zaposlujejo starejših od 40 let, zdravstveno stanje pa mora biti brezhibno. Iščejo torej najboljše, zaposleni v Revozu pa pravijo, da iščejo dobesedno človeške robote. Kaj ob tem pomeni še zaposlitev za določen čas in koliko denarja bo tu primaknilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ostaja seveda neznanka. Veliko je torej nedorečenega in velika škoda je, da se dr. Mencinger ni oglasil že prej. Po toči zvoniti je namreč prepozno! Vida Kocjan © kl ii i u- nas i i.i iclilon fenauer, dr. Ivo Jevnikar, dr. Milan Gregorič in drugi, je Janez Janša, predsednik SDS, dejal, da je treba Slovenijo "sprostiti", saj drugače ne bo zaživela. "Sproščena Slovenija" je tudi tematski naslov 206. številke Nove revije, ki je pred petimi leti izšla kot zbornik esejev uglednih slovenskih intelektualcev in kulturnih ustvarjalcev. Po Janševih besedah Slovenija potrebuje sprostitev predvsem na gospodarskem, medijskem in šolskem prostoru. Skupna ocena udeležencev koprske javne tribune Zbora za republiko pa je, da so enake možnosti temeljni pogoj za vzpostavitev resnične demokracije, enake možnosti pa so potrebne tako pri tekmovanju političnih opcij (Andrej Bajuk) kot v sami družbi, kjer vlada prevelika neenakost (Barbara Brezigar). Šele ko bodo v celotnem družbenem in političnem prostoru enake možnosti zares vzpostavljene, bo Slovenija zares sproščena in bo kot taka laže opredelila svoj nacionalni interes. Gašper Blažič Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 V Portorožu vre, pa ne zaradi temperature zraka, ampak zaradi strahovlade eldeesov-cev, kot pravijo. CA C/3 Igre na srečo so z vidika lastnikov igralnic ali igralnih salonov zelo donosen posel. Da je ta za posameznike še večji, lahko poskrbi država prek zakonov. Tako naj bi bilo v primeru portoroške igralnice. Anton Rop naj bi v zahvalo za pomoč letoval na Pagu v vili enega od lastnikov igralnega salona. Z njim naj bi bil letos tudi smu- zbora, kajti zakon je bil sprejet po hitrem postopku in v interesu zasebnikov na račun države. S tem je ogroženo načelo pravne države in javne koristi. V igralnicah imamo tudi sicer splošno strahovlado eldeesovcev, o čemer govorijo tudi kolegi iz Maribora, podobne razmere pa vladajo tudi v ljubljanski igralnici in na Bledu. V HIT-u se vzdržuje nekakšen status quo, vendar se tudi tam nakazuje kriza vodenja. LDS postavlja na ključne položaje svoje ljudi in tako utrjuje temelje mafijske diktature, v kateri bodo lahko prosperirali le člani vladajoče klike," je zapisal Miran Lipovec. čal. Marijana Kanduti, Ropova tesna sodelavka naj bi kot predsednica nadzornega sveta v družbi Casino Portorož poskrbela za to, da bo vrednost družbe čim nižja, njeni lastniki pa naj bi čimprej postali nekateri izbrani zasebniki. Poleg tega so sporni tudi igralni saloni, ki so prav vsi v lasti posameznikov, večinoma tistih, ki so politično blizu vladajoči LDS. Strahovlada eldeesovcev Miran Lipovec, ki že nekaj let opozarja na nepravilnosti v dejavnosti ig-ralništva, je sredi avgusta na okrožno državno tožilstvo poslal dve prijavi, hkrati pa je na Janeza Drnovška, predsednika države, naslovil "pritožbo zaradi omejevanja pravice svobode izražanja in opozorilo zaradi faši-zacije". Pismo namerava poslati tudi predstavnikom tujih držav v Sloveniji. V pismu, katerega faksimile objavljamo, Lipovec predsednika države opozarja na fošizacijo sedanjih oblastnikov in vnovično preganjanje kritikov načina vodenja slovenskih igralnic. "Izgube v vseh slovenskih igralnicah in s tem zmanjševanje vrednosti kapitala koncesionarjev so dokaz vmešavanja politike v gospodarstvo, saj bo s spremenjenim zakonom o igrah na srečo mogoče poceni kupiti njihove delnice. Spremembe zakona so bile dosežene z zlorabo državnega Odstopil celo Petan Lipovec je sredi avgusta na okrožno državno tožilstvo vložil dve ovadbi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 276. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Tiskovno konferenco, ki jo je sklical v teh dneh, je enkrat že odložil. Sam pravi, da je to storil na željo sindikata, da ne bi zaradi morebitnega zaostrovanja odnosov poslabšal njihovega po- ložaja pri pogajanjih ob stavki. Prepričan je, da upravi sploh ni do reševanja razmer, saj ima očitno povsem drugačne naloge. Goran Bizjak, član uprave, "je med stavko prišel v portoroško igralnico s posebej najetim telesnim stražarjem in dvema varnostnikoma, se sprehodil med stavkajočimi in odšel v restavracijo na škampe in tartufe v posmeh vsem zaposlenim, tudi tistim, ki niso stavkali, in za demonstracijo ne moči, temveč svojih osebnostnih problemov. Med tem je bil vršilec dolžnosti predsednika uprave Brce na dopustu, kar kaže na to, da se ta uprava nima nikakršnih namenov karkoli dogovoriti in se z njo ni mogoče o ničemer sporazumeti", pravi Lipovec. Da je pri vsem skupaj res nekaj zelo narobe, kažejo tudi zadnje novice, da je iz nadzornega sveta odstopil Bojan Petan. Po mnenju poznavalcev razmer naj bi bil prav Petan boter nedonosnih naložb, ki jih je portoroška igralnica izvedla v družbi Casino Čatež in v Salonu Zus-terna. Že nekaj časa je znano, da je nadzorni svet, ki ga vodi Marijana Kanduti, objavil razpis za prosto delovno mesto predsednika uprave. V Portorožu menijo, daje nadzorni svet to storil v zadnjem mogočem terminu, ki bo še pred volitvami omogočil imenovanje nekoga iz LDS na ta položaj ne glede na njegove izkušnje v dejavnosti. Takšnega mnenja je tudi Lipovec, ki pravi, da "so vsi dosedanji člani uprav in nadzornega sveta na položajih pristali po političnih kriterijih, tako kot v času enopartijskega režima". Član uprave portoroške igralnice naj bi imel mesečno 1,5 milijona tolarjev netoplače. Anton Rop naj bi bil lani poleti letoval v vili Franca (Aca) Koč-mana, direktorja podjetja Rebus, d. o. o., ki ima v lasti igralni salon Corse v Sežani, hkrati pa je lastnik prestižne jahte, vile v Novalji na Pagu, hiše v Bernardinu in solastnik družbe, ki izdeluje elektronske rulete. Marijana Kanduti se zaradi dogajanja v portoroški igralnici ne vznemirja preveč in vodi stvari dalje tako, kot je v interesu vladajoče LDS. !: . CJ i— B^^^^ppMNR^^^^^^^H in ugodnejših ponudnikov dokaj sa- Mercator bo septembra letos od- * g» • ^^^^^^HS^hIIMU^HI mozavestni; diskontnim trgovinam se pri svoj prvi diskont z imenom Hu- J . . | v r bodo postavili po robu z izdelki, ki že ra!. Ponujal bo 1.300 izdelkov, ki bo- '.".V. "" {V zdaj nosijo konkurenčne cene in jih do kakovostni in cenovno konku- ^SJCSEf 4 vfg ^HHltL ' ^H^^BI tržijo pod geslom "Prva cena". V Spa- renčni. Čeprav je Mercator z odlo- ..... V, > ^ '^Jfj^" "'"^^i^^P^B m se ta'(;o ne pretiranega upa- čitvijo o odprtju diskonta odlašal do "',' 5% ' ,-/ ■ ■ P da prodaje, zavedajo pa se, da bodo zadnjega, seje očitno dovolj zbal pri- : - X »i* i .m^JMm izgubili tiste kupce, ki so zelo pozorni hajajočih trgovcev iz tujine - Lidla -' \ gi| ^^Hujfl^v-^ na ceno izdelkov in bodo tako raje kot in Hoferja, da se je odločil odpreti — J^jfl^^^Bt pri njih kupovali v diskontih, tudi svojega. Jasno je, da te Merca- A ^^^^Kh^krfP^v^^KR Že nekaj časa pa se iskre krešejo torjeve odločitve pravzaprav ne sme- / 1) X med Sparom in Mercatorjem; za mo obžalovati; z odprtjem svojega / /j jfe . J Ljubljano je namreč doslej veljalo, da diskonta bo pritegnil tudi tiste kup- fJ f Gvido Omladič, predsednik uprave Ere iz ima dovolj nakupovalnih gigantov in ce, ki želijo kupovati kvalitetno, a ■ w ■ -.. ■ m_ Velenja, bo z Eurospinom sodeloval tudi pri da ne potrebuje novih. Vseeno pa sta ugodneje. Kljub nekaterim pesimis- Mercator računa na zveste kupce. širitvi njihovih diskontov na Hrvaško. v Ljubljani predvidena še dva nova Mercator računa na zveste kupce. Gvido Omladič, predsednik uprave Ere iz Velenja, bo z Eurospinom sodeloval tudi pri širitvi njihovih diskontov na Hrvaško. Demokracija • 35/2004 finance nakupovalna centra, in sicer eden v Šiški, drugi pa v središču mesta. Šiška je zanimiva za oba velika trgovca. Razlog je deloma ta, da je Celovška cesta velika prometna žila za tujce, ki prihajajo iz sosednjih držav, še bolj pa za potrošnike iz Gorenjske. Mercator je pred štirimi leti ob Celovški cesti že postavil svoj nakupovalni center in zdaj se upravičeno boji konkurence, saj je do zdaj veljal za edini tako velik nakupovalni center v Šiški. Zdaj Merca-torju grozi prihod največjega tekmeca; v Šiško bi namreč rad vstopil tudi tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http:/Avww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com povečanje sedanjega hipermarke-ta v Šiški za celih 15.000 kvadratnih metrov. Vsekakor se Mercator upravičeno boji Sparovega prihoda v Šiško, saj bi se del kupcev zagotovo preselil k slednjemu. Jasno pa je, da se težave tu ne končajo; omeniti velja, daje Mercator na seji ljubljanskega mestnega sveta navedel kar 17 pripomb, ki govorijo proti postavitvi novega trgovskega centra na tem območju. Kako se bodo zadeve razplede, bo znano jeseni, saj naj bi mestni svetniki šele takrat obravnavali predlog o prostorski cev, ki bi jih s klasično trgovino ob prihodu diskontov iz tujine izgubilo. Gvido Omladič, predsednik uprave Ere iz Velenja, pa bo z Euros-pinom sodeloval tudi pri širitvi njihovih diskontov na Hrvaško. Lidl in Hofer prihajata v Slovenijo Svoj naskok na slovenski trg napovedujeta tudi avstrijska diskont-nika Lidl in Hofer. Lidl je avstrijski trgovec, ki že dalj časa napoveduje svoj prihod v Slovenijo. V začetku avgusta je podjetje v Dnevniku objavilo imena vseh približno 180 blagov- jaln na slovenskem trgu prav z odprtjem svojega prvega diskonta. In še Tuš Tuš ne namerava odpirati svojih diskontov, čeprav jim v boju za potrošnike ne kaže najbolje; ogroženi so predvsem hipermarketi, ki gradijo na nizkih cenah in tako ciljajo na potrošnike z nižjo kupno močjo, kot so na primer prav Tuševi. V upravi Tuša so prepričani, da za zdaj še niso primorani izvajati kakršnih koli protiukrepov, saj bodo po njihovih predvidevanjih boji za potrošnike Spar. Spar bi ob Celovški cesti rad zgradil večnamensko družbeno-tr-govsko in kulturno središče na kar 83.500 kvadratnih metrih! Ta projekt je navsezadnje največji do sedaj, saj bo po predvidevanjih še mnogo dražji od projekta Citypark v BTC, ki je bila njihova zadnja večja naložba. Vsekakor je jasno, da načrtovani projekt Mercatorju, kot zdaj edinemu večjemu trgovcu v Šiški, povzroča nejevoljo, zato je napovedal jRadiqÉJ,?^ v vß3M MJfcTbota tel:02/537-19« Spar bi rad gradil v Šiški. ureditvi na tem območju. Mercator menda močno lobira proti Sparu, vendar niti ta ne miruje. Era in italijanski Eurospin Trgovski družbi italijanski Eurospin in velenjska Era sta ustanovili skupno podjetje, ki se imenuje Eurospin Eko. Predsednik Erine uprave Gvido Omladič je napovedal, da bodo do izteka leta skupaj s partnerjem italijanskim Eurospinom odprli do 15 diskontov, v treh letih pa jih načrtujejo 80. Cene v diskontih omenjenega podjetja naj bi bile za 30 odstotkov nižje. Cene so namreč nižje zaradi tega, ker gre za izdelke z lastno blagovno znamko in ker diskonti nasploh ne ustvarjajo visokih stroškov. Eurospin se zanaša tudi na kakovost izdelkov lastne znamke, saj prav ti v Eurospinu obvladujejo kar 90 odstotkov njihove celotne ponudbe. Diskonti Eurospin na okrog 800.000 kvadratnih metrov površine ponujajo okrog tisoč izdelkov. S tem ko sta družbi ustanovili skupno podjetje in v približno treh letih načrtujeta 80 lastnih in franšiz-nih diskontov, bo podjetje Era iz Velenja zadržalo prav tisti segment kup- nih znamk živil, ki jih prodaja v svojih diskontih. S tem je želelo javnost obvestiti, katere blagovne znamke prodaja, in jih tako zaščititi. Hofer je avstrijska diskontna veriga in hčerinsko podjetje nemškega Aldija. Kupcem ponuja živila blagovnih znamk, ki jih določeni proizvajalci proizvajajo samo zanj in jih tako ni mogoče kupiti nikjer drugje. Hofer je bil do sedaj znan predvsem Slovencem, ki žive ob avstrijski meji, vendar bomo njegove ugodnosti in ponudbo, kakor kaže, kmalu spoznali tudi drugi. Diskontnika Hofer in Lidl tako predstavljata neposredna tekmeca že obstoječemu slovenskemu diskontu Hardiju, ki je bil poleg Plus diskonta eden prvih diskontov v Sloveniji. Diskont Hardi je prvič odprl svoja vrata leta 2000 in od takrat dalje je podjetje Arka, ki je lastnik diskontne verige Hardi, odprlo že 18 diskontov in pet fran-šiznih prodajaln po Sloveniji. Podjetje Arka je kot prvo uveljavilo model diskontnih proda najprej potekali med diskonti samimi. Šele pozneje naj bi tudi sami stopili v igro, če bo seveda potrebno. Še več ponudbe, še več izbire ... Slovenski trgovci upravičeno trepetajo pred prihodom tujih tekmecev; s prvim majem, ko smo vstopili v EU, so tudi trgovci začeli razmišljati, kako bodo branili svoj trg pred vdorom tujcev. Nekateri so se na njihov prihod dovolj dobro pripravili, za nekatere pa se zdi, da o tem še niso začeli razmišljati. Vsekakor je jasno, da so slovenski trgovci pred veliko preizkušnjo: ali bodo zmogli obdržati svoj delež kupcev ali jih bodo izgubili v dirki nižjih cen. Ali bodo lahko še vedno dovolj ugodni in v isti sapi tako kakovostni, da bodo zmožni konkurirati tistim, ki obljubljajo veliko za malo denarja? In h komu se bodo nazadnje obrnili ljudje? Veliko vprašanj, odgovorov pa za zdaj še ni. Tisti, ki bo potrošnike prepričal, da je najboljši, bo zmagovalec. Konec koncev o vsej zadevi odločamo prav mi. Denis Vengust Demokracija • Četrtek. 26. avgusta 2004 Hardi - prvi slovenski diskont Lidl predstavlja veliko konkurenco, Slovenija Poletno mrtvilo je razburkal pisateljski boj, ki se je v obliki nadaljevanke z odprtimi pismi in javnimi replikami bil na straneh slovenskega dnevnega časopisja. Jabolko spora so predstavljali nejasni postopki in sporne odločitve v zvezi z razdeljevanjem javnih sredstev za literaturo s strani ministrstva za kulturo. A pojdimo po vrsti. Črni oblaki so se nad ministrstvom in ministrico Andrejo Rih-ter začeli zgrinjati sredi julija, ko je bilo objavljeno odprto pismo literarnih ustvarjalcev in ustvarjalk omenjeni ministrici, vladi in držav- Književni klientelizem Med triinštiridesetimi podpisanimi pod odprto pismo najdemo Barbaro Korun, Tajo Kramberger, Gašperja Maleja, Vido Mokrin Pa-uer, Braneta Mozetiča, Jureta Novaka, Miklavža Ocepka, Iztoka Osojni-ka in druge. V pismu so izrazili svoje kritike na rezultate programskega razpisa ministrstva za kulturo za leta 2004-2006 in na projektni razpis za tekoče leto. Po mnenju podpisnikov rezultati razpisa kažejo na zapostavljenost nekaterih prijaviteljev in nasprotno na klientelistični in nepotistični odnos do drugih. Omenjeni rezultati so za podpisnike znamenje, da se javna sredstva izrabljajo kot orodje političnega ko-rumpiranja ali kaznovanja, odvisno od tega, ali je kdo "naš" ali ne. V založništvu se je vzpostavila diktatura, saj smo po njihovem mnenju priče ekonomski cenzuri nekaterih založb. Izhodiščna napaka naj bi bila sestava ekspertne komisije za založništvo pri ministrstvu. Slednjo ob uslužbencih ministrstva Urošu Grilcu, Barbari Koželj in Jožetu Horva- nemu zboru z zahtevo po odstopu Rihterjeve in večji skrbi za kulturo. tu sestavljajo še Tomo Virk, Mladen Dolar in predsednik komisije ter hkrati član združene liste Lev Kreft. Znotraj komisije po mnenju podpisnikov prihaja do navzkrižja interesov, kar ni v skladu s pravilnikom o strokovnih komisijah. Za kakšno navzkrižje interesov gre? Tomo Virk je član uredništva zbirke Beletrina pri Študentski založbi (SZ) ter član uredništva in nekdanji glavni urednik revije Literatura; Mladen Dolar že več let sodeluje z Društvom za teoretsko psihoanalizo, je član uredništva revije Problemi in dveh edicij v izdaji omenjenega društva; sodelavec društva je bil tudi Uroš Grilc. In kdo je dobil denar, ki ga programski razpis ministrstva za kulturo namenja založništvu? Od skupno 570 milijonov tolarjev jih je ŠZ dobila 55, Literatura 35, Društvo za teoretsko psihoanalizo pa 20, kar je skupaj petina vseh sredstev razpisa. Podobno seje zgodilo pri razpisu za delovne štipendije, so opozorili podpisniki, saj jih je večina končala v rokah urednikov in avtorjev SZ. Po besedah podpisnikov ni šlo za naključja, temveč za vrsto nesprejemljivih pojavov, ki dobivajo sistemski značaj, katerega značilnosti so etatizem, monopolizacija, favoriziranje mimo pravilnikov itd. Zaradi naštetega so podpisniki zahtevali odstop ministrice, razpust strokovne komisije za založništvo in odpravo nastalih nepravilnosti. Razdeljevanje sredstev za kulturo in oblikovanje strokovnih teles bi morala v nasprotju z dosedanjo prakso po njihovem potekati v odprti diskusiji. Ministrstvo deluje transparentno Odgovor ministrstva je bil izredno hiter. Zavrnilo je kajpak očitke, da preferirá samo nekatere založbe, in pri tem postreglo s podatki, da v Mitja Čander (na sliki) in Igor Brlek iz Študentske založbe sta izredno V ekspertni komisiji za založništvo dr. Lev Kreft (ZL) ostro reagirala na kritike. Retorično sta se vprašala, ali bodo njihovi zaseda mesto predsednika. So člani komisije obravna-avtorji v prihodnje deležni prepovedi kandidiranja za štipendije. vali prijave, pri katerih so bili osebno zainteresirani? Demokracija • 35/2004 Slovenija letu 2004 programsko sofinancira 28 izvajalcev, na treh ciljnih razpisih je bilo podprtih 40 izvajalcev, na projektnem razpisu pa skupno 147 projektov in je bilo torej letos podprtih za 24 odstotkov več izvajalcev kot leto poprej. Pri ministrstvu so poudarili, da so kriteriji za višino financiranja ocena kakovosti in obsega programov in projektov, opozorili pa so tudi, da so proračunska sredstva dobili tudi nekateri iz kroga podpisnikov (Center za slovensko književnost 10,2 milijona, KUD Apokalipsa 15,3, Društvo 2000 pa 9 milijonov tolarjev). Po besedah tiskovne predstva-nice ministrstva za kulturo Petre Skofic nova zakonodaja na področju kulture zagotavlja popolno trans-parentnost postopka in vrednotenja vlog, ki prispejo na javne razpise. Dejstvo, da je šest delovnih štipendij šlo avtorjem ŠZ, naj sploh ne bi bilo nenavadno, saj SZ objavlja večinoma izvirno slovensko literaturo, njen avtorski krog pa je zelo obsežen. Ne nazadnje, je opozorila Skofičeva, je bilo šest avtorjev SZ tudi zavrnjenih. Ne smemo pa prezreti, daje ministrstvo zaradi kakovosti avtorjev namenilo dodatna sredstva za delovne štipendije, tako daje število teh naraslo z deset na šestnajst, kar je po besedah Skofičeve treba šteti kot dodatno podporo ustvarjalcem in uresničevanje ciljev nacionalnega programa za kulturo. Člani strokovne komisije so po mnenju ministrstva kompetentni, seveda pa njihove reference izhajajo tudi iz sodelovanja z različnimi Nad ministrico za kulturo Andrejo Rih-ter ostaja senca dvoma v zvezi z domnevnim privilegiranim položajem nekaterih založnikov. založbami, vendar naj to ne bi vplivalo na njihove odločitve. Pri vsaki obravnavi se namreč tudi zapisniško ugotavlja, da član komisije ne sodeluje pri zadevah, pri katerih je interesno vezan. Navedba podpisnikov odprtega pisma, naj bi člani komisije kandidirali na razpisih s svojimi programi in projekti, je po mnenju ministrstva netočna. V isti sapi je ministrstvo tudi poudarilo prezrto dejstvo, da je za področje knjige za leto 2004 namenilo več kot 1,4 milijarde tolarjev, samo iz založniških postavk pa več kot 1,1 milijarde, kar je 67-odstot-no povečanje glede na leto prej. Poziv k linču? Med v odprtem pismu neposredno izzvane zagotovo sodijo predstavniki Študentske založbe, ki so prav tako z lastnimi argumenti po svoje začinili poletni kulturni "golaž". Odprto pismo so pri SZ razumeli kot "fron-talni napad" nanje in celo kot "poziv Čander in Brlek sta napadla tudi podpisnika odprtega pisma Iztoka Osojnika zaradi malomarnega vodenja mednarodnega literarnega srečanja Vilenica (na sliki). k linču inštitucije, ki se je v zadnjih letih uveljavila v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru". V svojem odgovoru je SZ poudarila domnevno zlonamerno selekcijo podatkov v besedilu odprtega pisma, saj avtorji niso zapisali, da je SZ sicer dobila 55 milijonov tolarjev, še več pa je ministrstvo dodelilo Mladinski knjigi in Novi Reviji. ŠZ ob tem spominja na veliko delo, ki ga založba opravlja, saj vsako leto tiska prek štirideset naslovov leposlovja in hu-manistike ter znanstveno revijo Časopis za kritiko znanosti, letno organizira dva mednarodna literarna festivala (Dnevi poezije in vina v Medani potekajo prav te dni), gostovanja tujih avtorjevpri nas in naših na tujem ter botruje lepemu številu literarnih dogodkov. Ob vseh dejavnostih znašajo sredstva ministrstva le četrtino, preostalo dobijo s prodajo ter od drugih ustanov in pokroviteljev. Tudi trditve, da je večina štipen-dirancev ministrstva avtorjev Belet-rine in posledično SZ, ne držijo. Pri SZ se ob tovrstnih napadih sprašujejo, "ali bodo v prihodnje Beletrini-ni avtorji in sodelavci deležni prepovedi kandidiranja za različne štipendije in nagrade". Pri Beletrini, opozarjajo, je svoja dela izdalo - ali bodo to v kratkem storili - blizu štirideset domačih avtorjev, med katerimi so Lojze Kovačič, Drago Jančar, Tomaž Šalamun in Kajetan Kovič. Poziv k odstopu ministrice in izboljšanju ramer, izražen v odprtem pismu, je po mnenju ŠZ le pretveza za uveljavljanje zasebnih interesov. "Čas je, da maske padejo in da po-zovemo pobudnike poziva k linču, naj se osebno izpostavijo in prevzamejo polno odgovornost za svoja dejanja," so v odgovor na njim naslovljene kritike napisali predstavniki ŠZ. Na koncu svojega odgovora so pri ŠZ napadli posamezne podpisnike, v prvi vrsti Braneta Mozetiča, Iztoka Osojnika in Tomaža Reparja, ki naj bi bili sprožili "poziv k linču" z namenom, da bi prikrili lastno sumljivo početje. Te zadnje bodice s strani ŠZ pa so seveda dolile olja na ogenj založniškega in pisateljskega spora, ki mu tudi zaradi pasivnosti ministrice Rihterjeve ni videti konca. Mitja Volčanšek + www.raplus.com Demokracija • Četrtek. 26. avgusta 2004 Slovenija Čeprav je od takrat, ko je bil nekdanji direktor Hita Danilo Kovačič na novogoriškem okrožnem sodišču obsojen na štiri leta zapora, minilo že skoraj dve leti, Kovačič še vedno ni odšel v zapor. Slednje naj bi preprečila na vrhovno sodišče vložena zahteva za varstvo zakonitosti, o kateri pa vrhovni sodniki odločajo že dve leti. Kot je znano, je Okrajno sodišče v Novi Gorici Kovačiča 12. junija 2000 spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, nekdanjega informatorja gostov v igralnici Danila Kodriča pa pomoči pri tem kaznivem dejanju. Sodišče je ugotovilo, da držijo trditve državnega tožilstva, da je Kovačič glavni blagajni igralnice izdal navodilo, da se v financiranje iger na srečo vključi tudi Hit, na tej podlagi in pod krinko fiktivne pogodbe med Hitom ter neko panamsko družbo pa dobil izplačane provizije, do katerih ni bil upravičen. Kovačiča je zato prvostopenjsko sodišče obsodilo na štiri leta zapora, Kodriča pa na triinpol-letno zaporno kazen ter vračilo nezakonito pridobljene premoženjske koristi v višini nekaj manj kot 325 njej niso odločili. Kje je vzrok za tako ravnanje, smo povprašali sekretarja in tiskovnega predstavnika na vrhovnem sodišču Janka Marinka. Kot nam je sporočil, bodo vrhovni sodniki o Kovačičevi zahtevi odločili predvidoma v mesecu oktobru, najpozneje pa do konca tega leta. Dejstvu, da se odločanje o zadevi vleče že skoraj dve leti, naj bi botrovala prezasedenost sodnikov in sodniški red, po katerem morajo sodniki zadeve reševati v skladu z vrstnim redom pripada zadev. Čeprav je bila po Marinkovih navedbah Kovačiče-va zadeva uvrščena med prednost- Svoboden kot ptica milijonov tolarjev. Kovačič in Kod-rič sta se na razsodbo pritožila, vendar je sodišče razsodbo okrajnega sodišča potrdilo, s čimer je slednja postala dokončno pravnomočna. Zapor preložila zahteva za varstvo zakonitosti Ko so torej vsi mislili, da je razvpiti Kovačič že za zapahi, je pred kratkim novinar Vinko Vasle, urednik revije Jana, v televizijskem intervjuju opozoril, da Kovačič in Kodrič nista v zaporu, razlog za to pa naj bi bil po njegovih navedbah v tem, da ministrstvo za pravosodje še ni odredilo izvršitve kazenske sankcije. Zakaj tega ni storilo, smo pretekli teden povprašali na ministrstvo za pravosodje. Kot nam je sporočil podsekretar na ministrstvu Franc Stanonik, bi moral Kovačič kazen začeti pre- stajati 28. 10. 2002 v Zavodu za prestajanje kazni Dob pri Mirni, vendar pa tega ni storil zato, ker je Okrožno sodišče v Novi Gorici pred tem datumom zapor obvestilo, da je Kovačič na vrhovnem sodišču vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi česar se nastop prestajanja kazni odloži do odločitve vrhovnega sodišča. Kovačič naj bi torej kazen začel prestajati, takoj ko bo znano, kako bodo o njegovi zahtevi odločili vrhovni sodniki, in če bo seveda njihova odločitev za Kovačiča negativna. Vrhovni sodniki naj bi odločili do konca leta Zanimivo pri tem je, da je Kovačič zahtevo za varstvo zakonitosti vložil že pred skoraj dvema letoma, vendar vse do danes vrhovni sodniki o ne, mora počakati, da pride na vrsto, saj je tudi znotraj prednostnih zadev oblikovan vrstni red, ki se oblikuje glede na čas pripada in vrsto, naravo ter pomen zadeve. Vrhovni sodniki naj torej na Kovačiča ne bi pozabili, za to, da o zadevi odločajo že skoraj dve leti, pa naj bila kriva prevelika zasedenost vrhovnih sodnikov. Za zdaj glede na to, da so sodni zaostanki med največjimi prav na vrhovnem sodišču, ni razloga, da jim ne bi verjeli, upamo pa, da nam konec leta ne bo treba znova poročati, da se je zadeva spet zavlekla. Nekdanji prvi človek Hita iz Nove Gorice Danilo Kovačič za zdaj lahko še mirno spi. Zapori na Dobu pri Mirni že dve leti čakajo na Danila Kovačiča. Demokracija • 35/2004 Slovenija zasavske alose ■ ¿¿¿¿Ž ¿i IjMtaUi: iiBPS.- kiti- Predvideni izhod hitre ceste v Izoli bi pomenil rušenje petih stanovanjskih hiš in grob poseg v dolino Pivol. ■■■Mir.: . jf Nezadovoljni s predorom Prejšnji četrtek sta krajevna skupnost Žusterna in Civilna iniciativa Gibanje za Izolo predstavila svoje poglede na načrtovano traso hitre ceste med Koprom in Izolo. Hitra cesta je zaradi gostote prometa vsekakor nujna, kajti sedanja, speljana tik ob morju, vsako leto znova povzroča voznikom (predvsem poleti) precej sivih las. Vprašanje pa je, koliko je sedanji načrt smiseln. Koprska stran predora naj bi resno ogrožala varnost bližnjih hiš, na kar krajani že dalj časa neuspešno opozarjajo, saj niti dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta za hitro cesto njihovih pripomb ne upošteva. Načrtovani predor pod Mar-kovcem bi po omenjenih načrtih tekel komaj šest metrov pod temelji stanovajskih hiš in dva metra od gospodarskega objekta. Poleg tega predstavlja predor velik poseg v okolico. Poleg bližine je treba upoštevati tudi naravo terena, ki je gosto naseljen, plazovit in geološko neraziskan; kaj bi se zgodilo ob vrtanju predora, ni mogoče do potankosti predvideti. Krajani Zusterne zato zahtevajo, naj se vhod v predor pomakne čim bolj levo, s čimer bo trasa potekala pod višjim terenom. Nasprotujejo tudi graditvi viadukta, ki bi sedanjo štiripasovnico na višini okoli sedmih metrov popeljal v predor. Namesto tega naj bo vhod v predor na sedanjem nivoju obalne ceste, ki naj hitro cesto prečka z daljšim mostom. V primeru ne- upoštevanja njihove pobude so krajani odločeni sprožiti ustavni spor, in če bo treba, bodo izrabili institut državljanske nepokorščine. Seveda pa ni na udaru le koprska stran prihodnjega predora. Cesta naj bi na izolski strani potekala po obrobju doline Pivol do sedanje dvopasovne obalne ceste pri industrijskem območju Stavbenika in dalje v njenem koridorju do navezave na obstoječo štiripasovnico. V Civilni iniciativi Gibanje za Izolo opozarjajo, da je izbrana trasa neprimerna, saj zahteva vrsto nepotrebnih in nelogičnih cestnih navezav. Tako bo po načrtih poleg že obstoječe potrebna nova velika "deteljica", ki bo "požrla" precej dodatnih kmetijskih zemljišč, ter odstavna cesta s priključkom za bolnišnico. Gibanje za Izolo ima različico B 5 z izhodom predora pri Rudi za bistveno boljšo rešitev, čeprav bi predor podaljšala za 620 metrov. S to različico bi namreč odpravili dodatne cestne navezave in preprečili rušenje petih hiš kakor tudi trajno iznakaženje doline Pivol. Tudi v Izoli kot skrajni instrument napovedujejo državljansko nepokorščino. A niti izolska niti koprska občina ne odobravata načrta. Izolska je dala odklonilno mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta za traso hitre ceste, saj je po njihovo v načrtu predvidena drugačna lokacija priključka v mesto oz. krožišča pri Drogi, kot so sprva načrtovali, kar bi občini prineslo dodatne stroške zaradi zavarovanja vodovodnega omrežja. M. V. Golob, za katerega se je samo za trenutek zdelo, da so se njegova krila utrudila, da v njih ni več prave moči, je še enkrat zbral moči in se podal v višave. Čeravno med sebi podobnimi golobi ni formalni poglavar - to niti poprej ni bil - se je že v nekaj poskusih povzpel nad vse. Sedaj že nekaj časa leti vse višje in zdi se, ko med letom gleda na pritleh-ne, da se mu čedalje bolj dozdeva, da vsi pogledujejo za njim. To ga niti ne bi tako motilo, če ne bi v njihovih očeh v zadnjem času opazil jeze. Tako pri (vsaj njemu se je tako zdelo) sovražno razpoloženih sokolih, ki mu zavidajo povrnjene moči, kot pri svojih golobih, ki jih čedalje bolj moti, da skoraj ne morejo leteti, ne da bi se zaleteli vanj. Ko so že menili, da so se ga rešili, in so se že začeli spogledovati z izpraznjenimi položaji, se je "nadgolob" znova pojavil, in to še močnejši kot prej. Prave sreče pri golobu ni bilo več zaznati. Čedalje bolj mu je ostajal le še nesimpatični cinizem, ki je vse bolj živciral dotlej podložne sinice. Prav te drobne, skromne, ubogljive sinice pa so goloba čedalje bolj skrbele. Te, ki so mu bile še nedavno zveste in so ga občudovale, so začele nanj gledati povsem drugače kot poprej. Tudi verjele niso več prav dosti njegovim besedam, da so le golobi in njim podobne ptice sposobne za visoke polete in primerne za najvišje kline na lestvici pomembnosti. Ker so sedaj pohlevne sinice čedalje bolj neprijazno pogledovale proti njemu, se je goloba začel lotevati nemir. Trudil se je še bolj kot poprej kajti bati se je začel pristanka, ki je lahko zelo zelo boleč. Zato je še bolj pohitel in na pomembna in dovolj ugledna mesta začel postavljati še zadnje sebi podložne golobe. Ko mu jih je začelo zmanjkovati, se je malo ozrl naokrog (bolj navzdol kot naokrog) proti drugim pticam, potem pa mu je čisto blizu levega krila, ki ga pri letu navzgor tako in tako ni uporabljal, priletel krožnik. Ni ptica, ni golob, si je rekel, a ker leti oziroma je vsaj pokazal željo po letenju, bo že primeren za pred kratkim izpraznjeno pomembno mesto. Seveda so se sokoli ob njegovi odločitvi, da namesto za to usposobljene ptice pomembno mesto zasede krožnik, začeli še bolj zmrdovati. Vse glasnejši so postajali. Sedaj so jim začele tudi sinice počasi verjeti, da je tudi med njimi zagotovo kakšna, ki bi lahko poletela više kot doslej. Sedaj so bile vse bolj prepričane, da se od praznih obljub in skromnih drobtinic z golobje bogato, skoraj ultrabogato obloženih mizic ne da prav dobro živeti. Čedalje bolj so bile tudi prepričane, da za vse, kar so hudega prestale, le ne more biti vedno krivo budno sokolje oko. Goloba in njegove je torej počasi začelo skrbeti, vendar pa so se tolažili s tem, da so jim podkupljivi labodi, ki že ves čas oblikujejo javno mnenje, še vedno precej naklonjeni. Daje tako, so golob in njegovi pravočasno poskrbeli. Ne nazadnje pa so bili prepričani, da se bodo sinice še kar nekaj časa prebujale, preden bodo sklenile kaj storiti. Takrat pa bodo verjetno pomembne zadeve že zamudile in bo znova dovolj časa, da jih v naslednjih letih prepričajo, da se vsi sokoli in tudi one same motijo. Medtem ko so vsi skupaj postavljeni pred pomembne odločitve, pa se golobi - v tistih redkih trenutkih, ko se spustijo navzdol proti tlem oziroma na vsevedni gaber, kjer modrujejo - zabavajo z dobrotami, ki jim jih vsak dan prinaša krožnik. Igor Gošte Demokracija • Četrtek. 26. avgusta 2004 © ly je na Floridi terjal 16 smrtnih žr-Narasle vode, ki jih je povzročilo tev in poškodoval več desettisoč hiš, hudo deževje, so poplavile ulice Ca- odpihnil na tisoče avtodomov in pri-rigrada. Voda, ki je ponekod doseg- kolic, približno 1,3 milijona gospo-la celo višino dveh metrov, je oteže- dinjstev je ostalo brez elektrike. Obal-vala delo reševalcev, ki so morali po- ne predele je zalila voda, saj so na magati približno 400 ljudem, saj ti ni- obalo pribesneli do pet metrov viso-so upoštevali poziva turških oblasti, ki valovi. Sunki vetra so dosegli hit-naj zaradi poplav začasno zapustijo rost 240 kilometrov na uro. Po ocenah je neurje povzročilo za več kot 20 milijard ameriških dolarjev ško- nos med 22-letnikoma tesnejši, kot de, prizadete kraje pa si je ogledal tudi je javnost predvidevala doslej. Princ George Bush, predsednik ZDA. William in Middletonova sta se vr- sta na Marsu pristala januarja. nila tudi s skupnih počitnic na otoku Rodrigues v Indijskem oceanu. domove. Padavine v Carigradu so vre-menoslovci označili za najhujše v zadnjih desetih letih. Poplave naj bi zajele tudi turško prestolnico Ankaro in mesta v severozahodni Turčiji, med drugim mesto Zonguldak. Narasle vode so odnašale avtomobile in Politična filma o Tibetu umaknjena S filmskega festivala v Bombaju sta bila na zahtevo predstavnikov kitajskega konzulata umaknjena filma Kundan, ki opisuje življenje tibetanskega vodje v izgnanstvu dalajlame, in Sedem let v Tibetu. Prijatelji Tibe- ta, ki so organizirali projekciji filmov na festivalu, so nad ukrepi kitajske vlade ogorčeni. Prepričani so, da skuša kitajska vlada s političnimi pritiski zvito izmaličiti resnico o Tibetu. Prva poroka tujcev Melanie Kathleen Chilley in Robert David Cole sta prvi par tujcev, ki jima je kitajska oblast dovolila, da se poročita v tej državi. To je prvi takšen primer od ustanovitve Ljudske republike Kitajske leta 1949. Roberta je na Kitajsko poslalo njegovo evropsko podjetje lanskega oktobra, Melanie pa je pripotovala šest tednov kasneje. Mladoporočenca sta par že deset let. Britanski zakon omogoča državljanom Velike Britanije poroko na Kitajskem, vendar kitajska zakonodaja tega do začetka letošnjega leta ni dovoljevala. Tekoča voda na Marsu Donosen posel V Veliki Britaniji postaja strah pred terorističnimi napadi donosen posel. Zasebna družba iz Cambrid-gea prodaja ustekleničenih 12 litrov vode iz pipe za 2,5 funta (3,7 evra), doplačati pa je treba še dostavo na dom, ki kupca stane dodatnih lOfun-tov. Cena iste količine vode iz doma- na Marsu je sicer že pred Špiritom odkril njegov robot dvojček na planetu Opportunity, ki je pristal blizu izpostavljene odkrite skale, ki jo je po mnenju znanstvenikov preoblikovala voda. Oba raziskovalna robota membe, kar nakazuje delovanje večje količine vode. Dokaze o vodi če pipe je manj kot en peni; če vemo, da ima funt sto penijev, ugotovimo, da je zaslužek prodajalca kar dober. Omenjena družba trdi, daje njeno delovanje v skladu s priporočili britanske vlade, kako naj se državljani pripravijo na morebitne teroristične na- pustiti domove v Grenadi in poiskati streho nad glavo v zavetiščih, ki so jih postavili v šolah. Organizacije za pomoč so na območje poslale 300.000 porcij hrane. Hurikan Char- cer sostanovalca in skupaj s še nekaterimi študenti živita v študentskem stanovanju v škotskem kraju St. Andrew's. Družinski dopust potrjuje špekulacije, po katerih naj bi bil od- pade ali vojne. Po britanski zakonodaji imajo državljani v primeru naravne nesreče, izrednega stanja ali vojne sicer pravico do brezplačne vode. Družba Cambridge water na to odgovarja, da za zdaj še ni izrednega stanja in da torej vodo lahko prodaja. Grobnice iz 4. stoletja Arheologi Narodnega muzeja v Cačku nadaljujejo z izkopavanji v cerkvi sv. Device, kjer so našli nek-ropole iz 4. stoletja. Arheologinja Katarina Dmitrovič je novinarjem dejala, da so od 3. avgusta na tej lokaciji odkrili 12 grobišč iz obdobja pozne antike na površini 75 kvadratnih metrov. Dmitrovičeva je navedla, da ulične kioske, pod pritiskom vode naj bi popokala izložbena okna prodajaln. Po izjavah turških oblasti naj bi največja škoda nastala na zgradbah ob obrežjih rek, poškodovanih naj bi bilo na stotine domov in podjetij. Tropska nevihta Vzhodne Karibe je zajela tropska nevihta Earl in povzročila hude nalive ter veter, ki je ruval drevesa in dvigoval strehe. V zavetiščih je za- Špirit, eden izmed dveh razisko- točišče poiskalo več sto ljudi. Veter Princ na počitnicah valnih robotov na Marsu, naj bi bil je pustošil s 75 kilometri na uro, sre- Britanski princ William je na dru- našel dokaze o obstoju tekoče vode dišče nevihte pa je bilo 800 kilomet- žinske počitnice na Škotsko, ki jih na rdečem planetu. Špirit je na dnu rov jugovzhodno od prestolnice preživlja s svojim očetom, britan- kraterja Gusev odkril skalo, ki naj Dominikanske republike Santo Do- skim prestolonaslednikom princem bi jo bila po mnenju znanstvenikov mingo. Več sto ljudi je moralo za- Charlesom in njegovo dolgoletno preoblikovala tekoča voda. Skale v spremljevalko Camillo Par- okolici so pokrite z oblogami in ker-Bowles, vzel svojo prija- imajo manjše razpoke, kar naj bi bila teljico Kate Middleton. Wil- posledica delovanja manjše količine liam s prijateljico prebiva v vode. Pri tej skali pa so večje spre-Birkhallu, nekdanji rezidenci kraljice matere, ki je le deset minut hoda oddaljena od gradu Balmoral, kjer počitnice preživljata Charles in Ca-milla. William in Kate sta si- -J Julija 1998, dva mese- fftff/ ^ I ca pred Schroderje- __ U ^ vim prevzemom kan- ^ H^^BpT v pogovoru za nem- da ne nameravata ^ Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 K ^ ti USA TODAY THE GUARDIAN CJ NATURE BBC NEWS Segrevanje Zaradi globalne otoplitve Evropejci lahko pričakujemo povišano gladino moija, izginotje alpskih ledenikov in čedalje daljša obdobja vročine s smrtonosnimi posledicami, opozarja Evropska ekološka agencija. Spremembe podnebja bodo v naslednjih desetletjih in stoletjih močno vplivale na družbo in okolje. Že do leta 2050 se bosta zaradi povišanja temperature stopili dve tretjini alpskih ledenikov, kar bo povzročilo poplave. Višanje gladine morja se bo pospešilo. Globalno segrevanje ozračja ni nič neznanega, novica je samo hitrost tega dogajanja. Tudi pri Greenpe-aceu so prepričani, da prav človek pospešuje ta proces z odpadnimi plini, ki onesnažujejo ozračje, nastajajo pa predvsem z izgorevanjem fosilnih goriv. EU se zato trudi za izpopolnitev Kjotskega protokola, po katerem bi že leta 2010 v ozračje spuščali za 8 odstotkov manj strupenih plinov. Devetdeseta leta so bila najtoplejša, najbolj topla leta pa so se zvrstila v zadnjih šestih letih: 1998,2002,2003. Antarktični asteroid Znanstveniki so pred nedavnim s pomočjo satelitske tehnologije pod antarktičnim ledom odkrili ogromne kraterje, ki so nastali zaradi padca asteroida, ki je bil vsaj tako velik kot tisti, ki je uničil dinozavre. Zaradi padca tega asteroida, ki je stopil en odstotek ledu, je nastal krater velikosti 200 krat 200 milj. Gladina morja se je takrat dvignila za dobrih 6 metrov. Toda ta asteroid ni povzročil toliko škode kot tisti, ki je uničil dinozavre, saj je padel v času ledene dobe. Luknje, ki so nastale po padcu asteroida, so se zapolnile z mešanico ledu in kamenja. Nič ne kaže, da bi Zemljo takrat prekril sloj prahu ali da bi prišlo do množičnega izumrtja živalskega in rastlinskega sveta. Edino kar se je na Zemlji takrat zgodilo, je bila zamenjava elektromagnetnega pola Zemlje. Trditev še ni dokazana, toda menijo, da se je to zgodilo zaradi padca asteroida. Posledice asteroida so torej vendarle bile velike. Zlata maska Bolgarski arheologi so 19. avgusta blizu naselja Sipka, ki je 200 kilometrov oddaljeno od Sofije, med raziskovanjem gomile trakijskega vladarja naleteli na senzacionalno najdbo: na čudovito ohranjeno zlato masko, ki ji pripisujejo starost okoli 2400 let. Maska, ki je odlitek človeškega obraza, je iz čistega zlata in težka pol kilograma. Na območju, kjer so jo našli, je še vedno veliko število trakijskih kurganov oziroma gomil in območje v okolici Sipke arheologi imenujejo Bolgarska dolina kraljev. Najdena zlata maska je unikat in se je ohranila še bolje kot znana maska grškega kralja Agamemnona; hkrati je prva obrazna maska iz čistega zlata, ki so jo našli v Bolgariji. Do sedaj so našli samo pozlačene. Arheologi domnevajo, da bi lahko pripadala kralju Setu III., ki je Trakiji vladal v petem stoletju pred našim štetjem. Njegova grobnica je bila pokrita s šestimi kamnitimi ploščami, od katerih je vsaka tehtala okoli dve toni. Ostankov kralja za zdaj še niso našli, vendar se izkopavanja nadaljujejo. Izginula Tatovi in roparji umetnin ne mirujejo niti za trenutek, na kar kaže zadnji dogodek. Skupina oboroženih roparjev je minulo nedeljo ukradla znamenito sliko Edvarda Muncha Krik, ki je visela v umetniškem muzeju v Oslu. Kot sporoča BBC News, se je rop zgodil sredi belega dne pred očmi številnih obiskovalcev razstave. Zločinci so prišli v muzejsko stavbo okoli poldneva. Varnostnikom, ki so stražili razstavo, so grozili s pištolami in s sten pobrali nekaj platen, med njimi tudi Krik in Ma-donno. Nato so izginili v avtomobilu, ki jih je čakal pred vhodom. Na srečo med ropom niso poškodovali nikogar izmed uslužbencev in obiskovalcev. Kamere, ki so postavljene v muzejskih dvoranah, so posnele vse roparje, vendar jih policija ne more identificirati, ker so nosili maske. Platno Krik so tako ukradli že drugič, prvič se je to zgodilo pred desetimi leti, ko so sliko iskali tri mesece. Upati je, da jo bodo tudi zdaj kmalu našli. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. 1 iliočijj 11 tm ¿1 - IJlipllflMj -p JUiJSFjfi tejjjijfijjijj J 1 yy Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: _________ podpis naročnika:_______ ___ kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: Oda [[]ne cena: 550 SIT Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec Q invalid □ brezposeln □ študent ali dijak 0 Prijatelji, 8. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 0.20 24UR, ponovitev 1.20 Nočna panorama TevePika ÜH 9.00 10.30 11.00 11.30 1100 12.30 13.00 13.30 15.00 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 23.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Pri igralcih amaterskega gledališča Velenje, pon Peking - reportaža, pon Jana, oddaja o sončni strani življenja, vrednote današnjega časa, pon Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon Eko kviz srednjih šol v Radencih, prvič Razgledovanja, potopisna reportaža, pon V harmoniji z naravo, pon Trenja, POP TV, pon Glasbeni mozaik Znani in zanimivi, Matic Osovnikar, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja Jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revme s koksibi, pon Sanjska poroka, 14 del, pon Aktualno: Sončnica, vodi: Jana Debeljak, prvič A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Pazi kamera, POP TV Glasbeni mozaik Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.15 Nogomet 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 259. del italijanske telenovele 18.00 lllrika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Kulturna jesen, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 BombaSi, jugoslovanska vojna akcija, 1973 22.30 KI, Športni program 23.30 Potovanje okoli sveta, potopisna reportaža 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.20 9.45 10.15 12.20 13.00 13.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: BUČA RISANKA OTOK ŽIVALI, RISANA NANIZANKA, 10/13 2ELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 5/26 ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 1/10 11.05 ČEZ PLANKE: VELIKA BRITANIJA SLOVENSKI MACAZIN - GORENJSKA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR 13.30 13.55 16.00 16.30 16.45 17.10 17.25 17.40 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 22.50 23.40 1.20 1.20 2.15 2.35 3.05 3.35 5.05 PODOBA PODOBE VELIKA VRTNA VESELICA, DOKUMENTARNA ODDAJA DUŠNI PASTIRJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 9/10 VEČER|A IZ ZELIŠČ, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 2/6, PONOVITEV LYNX MAGAZIN: ČEZMEJNO POVEZOVAN|E, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 16.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 10/26 (VPS 16.50) SPREHODI V NARAVO: SEKVOJE (VPS 17.10) ODPETI PESNIKI (VPS 17.25) REKA, KITEČEPOSVO|E, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI: V SVETU SLIŠEČIH SE NI IZGUBULA - SEDAJ ŽELI SPOZNATI ŠE SVET GLUHIH (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TARČA (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13 (VPS 22.50) ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA DRAMA (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.15) REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI: V SVETU SLIŠEČIH SE NI IZGUBULA - SEDAJ ŽELI SPOZNATI ŠE SVET GLUHIH TARČA INFOKANAL 22.40 23.10 Radijska postaja, 3. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Slovenija 2 6.30 8.35 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 17.15 17.45 18.20 18.35 19.00 20.00 20.25 22.00 23.35 0.05 INFOKANAL VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR DOBER DAN, KOROŠKA DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 143/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.20) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 144/158 (VPS 18.35) ŠKANDALOZNI USPEH SALVADORJA DALI/A, ANGLEŠKA DRAMA, PONOVITEV (VPS 19.00) FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 20/ 24 (VPS 20.05) JEAN MOULIN, FRANCOSKA DRAMA, 1/2, PONOVITEV (VPS 20.30) ZMEDA, NEMŠKI FILM (VPS 22.05) VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.40) ^ INFOKANAL torek, 3182004 Slovenija 1_[] Kanal A 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 22.10 Pop TV 7.05 7.30 7.55 8.45 9.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.45 22.30 22.35 0.00 1.00 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 156. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 100. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 95. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 28. dela mehiške nadaljevanke Diagnoza: umor, 6. sezona, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 29. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 96. del španske nadaljevanke Klon, 101. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 157. del španske nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Sreča iz balona, ameriški film XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 1. del ameriške nanizanke Prijatelji, 8. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika TV prodaja Simpatije, 6. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke Felicity, 4. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Simpatije, 6. sezona, 16. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 221. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 116. del ameriške nad. TV prodaja Felicity, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke Sami doma, 3. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke E+ Akcija: Ameriški marinci, ameriški film ^ Mladi zdravniki, 2. sezona, ameriška humoristična nanizanka Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 18. del ameriške humo, nanizanke Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Kulturna jesen, reportaža 09.40 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 1Z25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Nogomet 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 260. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19,30 Štiri tačke 20.00 Sledilec, ameriški akcijski film, 2001 21.40 KI, Športni program 22.40 Potovanje okoli sveta, potopisna reportaža 23.10 Automobille 23.30 Dokumentarni film 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani sreda, 1.9.2004 Slovenija 1 j 1E 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, založba Epta, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Mednarodni ženski teniški turnir, ženska mladinska konkurenca, pon 12.00 Eko kviz srednjih šol v Radencih, pon 12.30 Pazi kamera, POP TV 13.00 Glasbeni mozaik 18.00 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Sončnica oddaja o pozitivni oddaji življenja, vodi: Jana Debeljak, pon 20.00 Sanjska poroka, 15 del 20.30 V harmoniji z naravo, pon 21.00 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 1 del, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Pri igralcih amaterskega gledališča Velenje, pon 00.00 Glasbeni mozaik v3 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.30 9.55 10.20 10.35 10.50 11.20 11.50 12.20 13.00 13.25 13.25 13.50 14.20 15.55 16.30 16.50 17.25 17.30 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.35 22.00 22.55 0.00 0.00 0,55 1.15 4.40 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 1/45 URŠINE LJUBEZNI, KRATKI IGRANI FILM GUMBEK IN RJAVČEK - PRVI ŠOLSKI DAN, RISANI FILM SPREHODI V NARAVO: SEKVOJE ODPETI PESNIKI REKA, KI TEČE PO SVOJE, DOKUMENTARNA ODDA)A PRISLUHNIMO TIŠINI: V SVETU SLIŠEČIH SE NI IZGUBULA -SEDAJ ŽELI SPOZNATI ŠE SVET GLUHIH MLADINSKI PIHALNI ORKESTER PIRAN PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 8/21 TARČA MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POD KLOBUKOM (VPS 16.50) RISANKA VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 25/39 (VPS 17.25) NEVIDNA CIVILIZACIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT SEDMI PEČAT: BABJE POLETJE, ČEŠKI FILM (VPS 20.00) IGRA IN PROTIIGRA, SLOVENSKI KRATKI DOKUMENTARNI ČB FILM (VPS 21.35) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) MILAN JESIH: NASMEHI, IZVIRNA TV IGRA (VPS 22.55) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) NEVIDNA CIVILIZACIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA ZGODBA O MALCOMU X , AMERIŠKI ČB FILM (VPS 02.05) MILAN JESIH: NASMEHI, IZVIRNA TV IGRA INFOKANAL Slovenija 2 u 6.30 INFOKANAL 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 LYNX MAGAZIN: ČEZMEJNO POVEZOVANJE, ODDA|A TV KOPER-CAPODISTRIA 10.05 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 144/158 10.30 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 17.10 TV PRODAJA 17.40 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ® 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 145/158 (VPS 18.30) 19.00 KONČNICA, PONOVITEV 20.00 ŠPORT (VPS 20.05)_ Demokracija • 604/2004 tv program 22.00 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 00.00) ^ 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 00.30) 23.50 INFOKANAL Kanal A A 8.45 TV prodaja 8.50 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 9.40 Felicity, 4. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 17. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 222. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 117. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Felicity, 4. sezona, 3. del ameriške nanizanke 17.00 Sami doma, 3. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Bitka najboljših, zabavna oddaja 20.55 Prvi koraki zvezd, dokumentarna oddaja 21.50 Mladi zdravniki, 2. sezona, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 3. sezona 17. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PO? 7.05 7.30 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 0.10 1.10 Dragonball Z, risana serija Beyblade, risana serija Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 157. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 101. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 96. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 29. dela mehiške nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 30. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 97. del španske nadaljevanke Klon, 102. del brazilske nadaljevanke 24UR • vreme Maščevanje ljubezni, 158. del španske nadaljevanke 24UR TV kriminalka: Mary Higgins Clark: Razdrta zibelka, ameriški film Divje palme, ameriška nadaljevanka, 6/6 XXL premiere Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 2. del ameriške nanizanke Prijatelji, 8. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 20.30 Martin Krpan, tekmovanje za najmočnejšega 21.40 Slovenca, prvič 21.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.00 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 22.50 23.00 Preverjeno, POP TV, prvič 22.50 0.00 Glasbeni mozaik Kanal III 52 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Ekskluzivni magazin, ponovitev 08.50 TV prodaja 09.10 Agencija, 22. del ameriške nanizanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin, ponovitev 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Nogomet 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 261. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Vroči veter, 9. del jugoslovanske serije 21.00 Sijaj 21.30 Reporter X 22.00 Črna Marija, jugoslovanska urbana drama, 1986 23.30 Potovanje okoli sveta, potopisna reportaža 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani četrtek, 2.9.2004 Slovenija 1_[] 23.40 0.20 0.20 1.15 1.35 2.15 2.45 3.40 4.10 4.55 OLIMPIJSKI HEROJI - IRSKA: NAJDALJŠI JAREK, KRATKI IGRANO-DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.40) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) GLASBENI VEČER MATE BEKAVAC, BRUNO WEIL IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE (M. HAYDN, W. A. MOZART) (VPS 22.50) SAMOSPEVI MARIJA KOGOJA Z BARBARO JERNEJČIČ IN GAIVO BANDZINAITE, 2. DEL (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) JASNO IN GLASNO: EVROPA, PRIHAJAMO! HUMANISTIKA TEDNIK OSMI DAN PRIJATELJI, OSTANIMO PRI|ATEL|I, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA THE ORIGINAL KLEZMER ENSEMBLE, KONCERT Slovenija 2 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.25 10.00 10.35 11.25 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Mednarodni ženski teniški turnir, ženska mladinska konkurenca, pon 11.00 Znani in zanimivi, Matic Osovnikar, pon 11.30 A to je to!?, ponučno zabavna oddaja, vodi: Alenka Strnad - Reza, pon 12.00 Eko kviz srednjih iol v Radencih, pon 12.30 Sanjska poroka,14 del, pon 13.00 NSM KANAL A 14.00 Glasbeni mozaik 18.00 Do zdravja tudi tako, gost; dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 1 del, pon 20.00 Computer Line 15.00 15.55 16.30 16.50 17.25 18.10 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO POROČILA TEDENSKI IZBOR VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 25/39 RISANKA POD KLOBUKOM ZGODBE IZ ŠKOLJKE NEVIDNA CIVILIZACIJA, DOKUMENTARNA ODDAJA AFRIKA • POGLED S TAl, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERI|A, 4/13 CHUBBY WAS HERE ■ ŠUMIJU V SLOVO, DOKUMENTARNA ODDAJA POROČILA, ŠPORT, VREME KRALJIČIN NOS: TO LEPO ŽIVLJENJE ZUNA|, ANGLEŠKI FILM, 5., ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 13.15) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 5/13, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE (VPS 16.50) JASNO IN GLASNO: EVROPA, PRIHAJAMO! (VPS 17.25) HUMANISTIKA (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT TEDNIK (VPS 20.00) OSMI DAN (VPS 21.00) OLIMPIJSKI HEROJI - WALES: DVIGANJE UTEŽI, KRATKI IGRANO-DOKUMENTARNI FILM (VPS 21.30)_ 6.30 9.05 9.35 9.35 10.05 10.30 11.00 11.30 16.50 17.20 17.55 18.10 18.35 20.00 22.55 1.05 1.35 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) TEDENSKI IZBOR MOSTOVI - HIDAK DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 145/158 OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 17.55) DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 146/158 (VPS 18.10) TSATSIKI, PRIJATELJSTVO BREZ MEJA, DANSKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.35) OPERNO POLETJE - G. BIZET: CARMEN, POSNETEK S FESTIVALA V GLYNDEBOURNU (VPS 20.05) POSEBEN POGLED: VOLTAIROVA KRIVDA, FRANCOSKI FILM (VPS 23.00) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 01.10) INFOKANAL Kanal A Pop TV 7.05 Dragonball Z, risana serija 7.30 Beyblade, risana serija 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Maščevanje ljubezni, ponovitev 158. dela španske nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 102. dela brazilske nadaljevanke 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.55 22.30 23.25 23.30 0.00 0.55 1.55 TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 97. dela španske nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 30. dela mehiške nadaljevanke Divje palme, ponovitev ameriške nadaljevanke, 6/6 TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 31. del mehiške nadaljevanke Moja Sofija, 98. del španske nadaljevanke Klon, 103. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 159. del španske nad. 24UR Dekle z vlaka, ameriški film Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 1. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke XXL premiere Prijatelji, 8. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke Za kulisami jurskega parka, dokumentarna oddaja 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Computer Line, pon 10.00 Sončnica oddaja o pozitivni oddaji življenja, vodi: Jana Debeljak, pon 11.00 Martin Krpan, tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost; dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, pon 12.00 Skrbi za mlade bralce, Mohorjeva založba, 1 del, pon 12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.00 Preverjeno, POP TV, pon 14.00 Glasbeni mozaik 17.30 Do zdravja tudi tako, gost; dr. Peter Gregor, vodi: Jana Debeljak, pon 18.00 Znani in zanimivi, Matic Osovnikar, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Na piki, pogovorna oddaja 20.00 4 ASA - posnetek koncerta v Zagrebu, stadion Šalata, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin, Kanal A, prvič 23.40 Glasbeni mozaik 8.45 TV prodaja 8.50 Simpatije, 6. sezona, ponovitev 17. dela ameriške nanizanke 9.40 Felicity, 4. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Simpatije, 6. sezona, 18. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 223. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 118. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Felicity, 4. sezona, 4. del ameriške nanizanke 17.00 Sami doma, 3. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Oh, ta sedemdeseta, 6. sezona, 3. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimič: Vikend na deželi, ameriški film 21.40 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka, 6/6 22.35 Samo bedaki in konji, 5. sezona, 2. del angleške humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Kanal III v3 PCP 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Kulturna jesen, reportaža 11.25 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Videalisti, glasbene lestvice 15.30 Nogomet 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 262. del italijanske telenovele 18.00 llirika - turistična TV prodaja 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Intervju z Zdravkom Čollčem 21.00 Originali, 9. del jugoslovanske serije 22.00 Izpoved Dianinega služabnika, dokumentarna oddaja 22.40 Potovanje okoli sveta, potopisna reportaža 23.10 Automobille 23.25 Vagabundi, humoristična oddaja 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 petek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Bo2je besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poroiila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 lezikovni brevlr 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poroiila 09.15 Napovednik 10.00 Poroiila 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 1X00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voitilo PRO-jevcem 12.30 Poroiila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CVvetm 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poroiila, Vaia pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasiina glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora In narave 24.00 Sreino na poti 04.40 Radio Vatikan sobota 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poroiila, Vaia pesem Nas gost Poroiila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliie 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan nedelja 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poroiila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kliiemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poroiila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. mase 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poroiila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voiiilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Nai gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poroiila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poroiila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poroiila, osmrtnice, obvestila 13.00 ponedeljek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poroiila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kliiemo 113 06.4S Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poroiila+AMZS, osmrtnite, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poroiila 09.15 Napovednik 10.00 Poroiila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voiiilo PRO-jevcem 12.30 Poroiila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi_ 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O iolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poroiila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za Vaio pesem 19.00 Glai Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec ieje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan 3 orek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07 JO Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 1Z00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče 1. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan < >reda 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duio 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Blm-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poroiila 09.15 Napovednik 10.00 Poroiila 10.15 Sreino na poti 11.00 Kratke novice, Vaia pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duio 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjiiče 04.40 Radio Vatikan č :etrtek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 1530 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan \ - • » } * < mf m iSBš I ¡H» j w* rti TT KAV 10 iTA/nski VAL, 0 0.0., iMAKJt ni JIÜAH AiKtnČSV 7*0 21. 3240 iMAKJt ni J f Li AH imava: (ou trr 1210. stvoio cov ti 71220 www. hadio-rtajnski-valsi teljico Britney Spears. Britney (kije enkrat, sicer pod vplivom alkohola, že stopila v zakon) je v tem času prav tako zaposlena s pripravami na svojo poroko s plesalcem Kevinom Federli-neom. Govori se, naj bi se poročila konec tega meseca, poroka pa naj bi ju stala okoli 850 milijonov tolaijev, saj hoče Britney blesteti kot prava princesa. The Daily Star tudi poroča, naj bi bila poroka Timberlakea in Dia-zove veliko intimnejše narave. Robbie Williams in Beckhamove pričeske Robbie Williams bo kmalu izdal svojo avtobiografijo, v njej pa je svetu razkril svojo obsedenost. Popikona in za marsikakega oboževalca spolni simbol je priznal, da je obseden z lasmi Davida Beckha-ma. Pevec je dejal, da ima najete ljudi, ki spremljajo najnovejše Beckhamove pričeske. Predvsem je bil Robbie navdušen, ko je Beckhama videl s frizuro v slogu Mohikanca s pramenom las prek temena. Nemudoma se je tudi sam enako postrigel, a je frizuro hitro opustil, ker se je začel zavedati, da deluje kot nogometaš in ne več kot glasbenik. Severinin novi projekt Severina se dve leti po zadnjem albumu Virujen u te - Najbolje u živo! na glasbeno sceno vrača z novim sin-glom. Imenuje se Bojate Bane Buski. Singel je uradno izšel 23. avgusta in je poleg naslovne pesmi postregel z instrumentalom in s kratkim filmom Gdje je nestala Slovenija?, v katerem nastopa Severina. Refren pesmi je napisan po istoimenski stari indijski narodni pesmi. Besedilo je napisala Severina, glasbo pa poleg nje še Milo Stavros in Silvio Pasarič. Severina s singlom napoveduje izid svojega novega albuma Severgreen, ki bo uradno izšel konec septembra. Jet in novi singel Zasedba Jet, ki smo jo spoznali s singlom Are You Gonna Be My Girl, je čisto pred kratkim izdala nov singel. 23. avgusta je uradno izšla nova skladba zasedbe Jet. Imenuje se Cold Hard Bitch. V Ameriki je že doživel nekaj velikih uspehov. V bistvu so skupini dodelili naziv aktualni šampioni rokenrola. Ni več dvoma, da so Jet-I postali priznana mednarodna skupina. Debitanstki album skupine Get Born se je doslej prodal v več kot dvemilijonski nakladi po svetu. Deset mesecev po izidu je album še vedno na pomembnejših lestvicah v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji. Se Kylie poslavlja? Sliši se, naj bi Kylie Minogue končala svojo kariero glasbenice, in sicer z namenom, da si začne ustvarjati družino. Avstralska pevka naj bi Demokracija • 35/2004 oglasi svojemu francoskemu prijatelju postavila ultimat: odpovedala se bo svoji 16-letni karieri in postala žena in mati, če bo njen fant, igralec Olivier Martinez, s tem soglašal in se ustalil skupaj z njo. Novica, ki je pred kratkim obkrožila svet, je sicer trdila, da sta se Martinez in Kylie v neki francoski restavraciji sprla, pevka pa seje kasneje odjavila iz hotela, kjer se je nameravala udeležiti neke zabave, ki sta jo prirejali Michelle Rodriguez in Blu Cantrell. Po zadnjih podatkih naj bi se bila z Martinezom celo razšla, a očitno ni bilo tako hudo. Neki vir je dejal: "Njuna romanca je prišla do razpotja, ker Kylie z Oli-vierjem ni preživela toliko časa, kot bi si želela. A zdaj se je izjasnila. To, da bi preživela preostanek svojega življenja z njim, misli smrtno resno. Olivierja postavlja pred svojo kariero. Želi si njegovih otrok, toda prej mora igralec dokazati, da tudi on misli resno." Olivier Martinez in Kylie Minogue sta par okoli 18 mesecev. Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno trženje oglasnega prostora in pridobivanje novih naročnikov za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. horosko Škofijska karitas Koper 5250 SOLKAN, SkalniSka 1, tel. 05 33 00 233 POMAGAJMO LJUDEM V STISKI! ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER je tudi tokrat pripravljena pomagati ljudem v Posočju, ki jih je prizadel potres. Zavedati se moramo dejstva, da se prebivalci še vedno soočajo s posledicami potresa, ki jih je prizadel pred šestimi leti. Karitas zaradi odplačevanja visokih anuitet pomaga družinam in posameznikom s hrano, vključitvijo otrok v program 'posvojitev na razdaljo' in odplačilom zapadlih položnic. Potres, ki je prizadel Posočje 12. 7. 2004, ni povzročil samo gmotne škode na objektih, temveč in predvsem zmanjšal možnost zaslužka vsem prebivalcem, kar bo njihovo gmotno stisko še povečalo. Nedvomno lahko računamo tudi z izpadom turizma. Pomembno je, da ljudje tudi tokrat čutijo, da smo jim pripravljeni moralno in materialno pomagati. Svoj prispevek lahko nakažete na TRR Škofijske Karitas Koper 24500-9004155438 s pripisom: Posočje 2004. Pregled dosedanje pomoči Karitas prebivalcem v Posočju je na spletni strani http://www.karitas.si/akcije/posocie.htm. Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper, Brezplačni oglas_gsm 041 429 713 «31 Devica (22. avgust - 21. september) Pomislite kdaj še na koga drugega razen nase. Mogoče dejanja vaših bližnjih izziva prav vaše neprimerno in egocentrično obnašanje! Potrudite se in začnite razmišljati z glavo in ne s svojimi spreminjajočimi se občutki. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Vsako najmanjšo stvar ste vajeni pretehtati in premisliti in tudi tokrat bo tako. Potrudite se, da se bo vaš otrok, tisti, ki ga imate, naučil reda - to mu bo v življenju zelo prav prišlo. Bodite pazljivi na cesti, da se kaj ne zgodi. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Delo se vam ne bo zdelo težko, posebej ker ste že presegli normo in ste neznansko dobre volje! Zaslužili ste najboljše. Opozorilo: ne kličite prijateljev samo takrat, ko od njih kaj potrebujete - utegnejo vam zameriti in se oddaljiti od vas. Strelec (22. november - 20. december) Malo pogumneje! Saj se boste izvlekli. Poskusite narediti čim več zase; zdaj vas preveč izsesavajo. Morate si vzeti čas samo zase. Veliko bolje bo že to, da boste boljše volje. Pomembno je, da natančno načrtujete. Kozorog (21. december - 19. januar) Nekoliko se zamislite nad svojo črnogledostjo in tem, da vse preveč verjamete. Pomislite malce bolj objektivno. Užaljenost vam ne bo prinesla koristi, ampak samo zgago. Če so nekaj zagrešili drugi, potem naj to tudi požrejo sami. Vodnar (20. januar - 18. februar) Vztrajnost vedno obrodi dobre sadove in tudi tokrat je bilo tako. Končno ste končali delo, ki ste si ga zastavili pred mesecem. Dobra volja bo prišla kar sama od sebe skupaj z lepim vremenom. Bodite pripravljeni na trdo delo. Ribi (19. februar - 20. marec) Zares se boste počutili kot riba v vodi, še posebej ker vam bodo šli vsi na roko. Naredite vse, da bi obdržali prijatelje. V petek vas čaka presenečenje, ki vam bo poživilo življenje. Nedelja bo za vas pravi balzam, ko se boste lahko odpočili. Oven (21. marec - 20. april) Vaši slepoti in zaslepljenosti ni videti konca! Le kdaj se boste zavedeli, da niste sami na svetu? In dobro bi bilo, če bi enkrat videli tudi človeka, ki vam je najbliže, sicer se vam utegne kaj podreti, saj so vaša pričakovanja pretirana. Bik (21. april - 21. maj) Trma vam ne bo pomagala, pač pa večje veselje do življenja. Dobra volja odpira marsikatera vrata, ki se zdijo sicer tesno zapahnjena. Bodite veseli, da imate toliko dobrih prijateljev! Za službo ne skrbite - ponudila se vam bo odlična priložnost. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Premislite, preden se podate v pustolovščino! Mogoče ni vse zlato, kar se sveti. Vendar brez pretiranih strahov; težave vas ne bodo doletele, že tako jih imate dovolj. Privoščite si malo več spanca, da ne boste preveč izčrpani. Rak (22. junij - 21. julij) Nič ne bo šlo rakovo pot, bodite prepričani. Začenja se jesen, vaš najljubši letni čas, ki vam bo prinesel spremembe. Privoščite si kaj spodbudnega, na primer klepet ob kavi v znani kavarni. V veselje vam bo majhno darilce, ki ga boste prejeli. Lev (22. julij - 21. avgust) Vaši strahovi se bodo pomirili in vse se bo v redu izteklo. Lahko se zanesete na pomoč svojih domačih. Kmalu bodo nastopili boljši časi. Lepo vreme vam bo pomagalo pri ohranjanju optimizma. Demokracija • Četrtek. 26, avgusta 2004 moda Elizabeth Hurley Dejstvo, da se približuje štiridesetim, za Hurleyjevo ni nikakršna grožnja. Ko bi ji zlata ribica hotela izpolniti željo, bi to zagotovo bil hiter metabolizem. Srečo ima le, pravi sama, da se vedno brez težav znebi odvečnih kilogramov. Vendar se ne smemo čuditi, saj so njene diete pogoste in drastične (največ 900 kalorij dnevno). Takrat uživa samo dietne juhe. Drugače pa se trudi, da v istem obroku ne meša beljakovin in ogljikovih hidratov, saj metabolizem tako počasneje prebavlja hrano. Charlize Theron Medtem ko ne snema, si Charlize privošči lažji tempo življenja. Vendar mora biti zaradi filmskih vlog vedno v popolni formi. Le-to vzdržuje s pila-tesom, ki ga vadi petkrat tedensko po 90 minut. Rada ima tudi splošno razgibavanje v narava, džoging in ples. Charlize priznava, da se ne more odreči svojim prehranjevalnim navadam: "Obožujem rdeče meso in meso z žara. Najljubši zajtrk sta pečen zrezek in jajca," priznava zvezda. Mi pa naj pripomnimo, da je Charlize ena redkih zvezd, ki nima diet, ampak svojo linijo ohranja izključno z rekreacijo! njihove lepote Zato poglejmo, kako zvezde dosegajo in ohranjajo (skoraj) popoln videz. Monika Maljevič Jennifer Aniston Z leti postaja Jennifer čedalje vit-kejša. Lahko bi rekli, daje na meji pre-suhosti. Razlog za njeno vitkost je v slavni "zoni". Teorija "zone" je razložena v knjigah, ki jih prodajajo v milijonskih nakladah, in temelji na zmanjšanem vnosu ogljikovih hidratov in ne-mešanju ogljikovih hidratov in beljakovin. Omejuje tudi maščobe in sladkarije. Jennifer poleg tega teče in dviguje uteži. Poleg nje "zono" prakticirajo tudi Renee Zellweger, Madonna, Winona Ryder, Demi Moore, Kristin Davis. Ameriški lepotni kirurgi vsako leto iz delov obrazov zvezdnic izberejo najlepše in sestavijo popolno telo. Letošnji izbor e nasledni Beyoncé Knowles Ne je ocvrte hrane, ne kadi, ne pije alkohola, vsak dan dela trebuš-njake in teče pol ure. Rada ima tudi rolanje in plavanje, najbolj pa ljubi ples na sceni, saj pravi: "Nastopi so moja najboljša rekreacija!" Vendar kljub vsemu na sebi vedno najde kakšne pomanjkljivosti. Najraje bi imela bolj mišičaste noge in ožje boke. Ženskam priporoča: "Imejte rade svoje telo!" Skrivnosti Demokracija • 35/2004 S koncem poletja so obljube, da se ne bomo prepustili pastem zime, vse glasnejše. Najlepše ustnice: Angelina Jolie. Mnogi so mnenja, da ji je sam Bog podaril tako popolno obliko in velikost ustnic. Najlepše oči: CatherineZe-ta- Jones. Prelepe, srečne oči Cat-herine so vedno videti spočite in nikoli se pod njimi ne šopirijo podočnjaki. Oblika brez primere - mandljasto zapeljive. Koža: Kate Hudson. Kate ima tisto, kar želijo vse ženske. Njena koža je zelo prožna, o gubah ni sledu, njen lesk je naraven. Je naravno popolna! Najlepši lasje: Jessica Simpson. Linija njenih lasje popolna. Ni niti previsoka niti prenizka. Ženski obraz zdravi in močni lasje samo še polepšajo. nagradna križanka h KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg geslo mesto v starem egiptu nekdanji poljski nogomeiaš (grzegorz) vnetje šarenice igra v ^aSfos nadalje- ■guyr; vanjih r|gp Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N , SAÁtA< , švedski literat (olofvon) vodna žival s kleščami ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU izdelovalec omar Ii CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i mesto v srednji italiji i POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 -50% r r. pisec ljube-ženskih pesmi nick to zorman ameriška filmska igralka telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com mesto na siciliji B B italijan (slabSALno) nepravilnost potujoča skupina ljudi drama iva brešana velika količina, množina pritok az. morja sl. igralka (ita) desni pritok v1slena poljskem oblika ženskega imena majolika rekav franciji (iz črk nero) B starorimski pozdrav neon nemški pisec (heinz) gener sekretar ozn (kofi) pevec crosby škotsko jezero pristanišče v izraelu, aka nabiralec korenin tančica, pajčolan gl. mesto kolorada vrsta višnje pristanišče vjemnu pristanišče včilu velika ptica ujeda vzdevek slavoljuba štefanovo m delavska enotnost ribiška mreža m rekav angliji bolezen na vinu švedski uterat hansson skandij del imena marcija pevka kovačeva long play roman ivana cankarja slovenski igralec torino poveljnik pred trojo, ajas vrsta klobase robert altman karel OŠTIR a olga 1 kacjan planinska ujeda (brkati) rimski cesar (mark avrelij) Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 kronika časa včeraj, danes, jutri... • 23.8.476 j e bilo konec antike. Germanski voj -skovodja Odoaker je odstavil zadnjega rimskega cesarja Romula Avgusta. • 23.8.1913 je bil odprt v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema po dva metra širokima pločnikoma. • 23. 8. 1939 sta zunanja ministra nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze podpisala protokola o prijateljstvu, nenapadanju in delitvi interesnih sfer. • 24.8.1869 se je v Ljubljani rodila slovenska igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova. • 25. 8. 1830 je v Belgiji izbruhnila vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije. • 26. 8.1885 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Julies Romains. Takole je definiral intelektualca: "To je človek, ki sedi v železniškem ku-peju zraven lepe dame in sklene, da se ji ne bo približal, ker bere knjigo, ki mu ni všeč." • 26. 8.1991 je Ukrajina razglasila neodvisnost. • 27. 8.1770 se je rodil nemški filozof Wilhelm Friedrich Hegel. Njegova idealistična filozofija je vrhunec nemške klasike in najvišji domet meščanske filozofske miselnosti. • 27. 8. 1919 so na mirovni konferenci velikih sil po prvi svetovni vojni odločili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. • 28. 8.1749 se je rodil nemški pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in teoretik Johann Wolfgang Goethe. Rekel je: "Vsak sliši samo tisto, kar razume." • 28. 8.1851 se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil slovenski pisatelj, pravnik in politik dr. Ivan Tavčar. Bilje ljubljanski župan, poslanec v dunajskem parlamentu in član ustavodajne skupščine Kraljevine SHS. Ob izredni čustveni navezanosti na slovenstvo, ki jo je izkazal v svojem literarnem delu, šokantno izzveni njegovo prepričanje, naj Slovenci ne bi bili narod, ampak pleme velikega juž-noslovanskega naroda. • 28.8. 1875 se je v Trbojah rodil organizator slovenskega planinstva Josip Tičar. • 29. 8.1619 se je rodil francoski državnik Je-an-Baptiste Colbert. Kot finančni minister je sklical vodilne gospodarstvenike in jih vprašal, kaj lahko naredi zanje. Gospodarstveniki so odgovorili: "Prosimo vas, gospod, da ne naredite ničesar! Naj tečejo stvari po svoje!" Od tod je izšlo geslo gospodarskega liberalizma: "Naj gre vse po svoji poti, naj dela vsak, kar hoče!" Seveda to nima nič skupnega s slovenskimi "liberalci", ki so liberalizem zaradi osebnih koristi pomešali z anarhijo. Bela hiša Bela hiša v Washingtonu je danes ena najbolj znanih stavb na svetu. V njej so stanovali vsi ameriški predsedniki razen prvega, Georgea Washingtona, ki jo je ukazal postaviti, sam pa je predsedoval iz neke zasebne hiše v Philadelphiji. Ko so konec 18. stoletja nastale Združene države Amerike, so se odločili, da bo Philadelphia, v kateri so razglasili neodvisnost, začasna prestolnica, na ozemlju med Viri-ginijo in Marylandom pa so začeli zidati novo. Graditev predsedniške palače in drugih potrebnih stavb je bila počasna in do leta 1800 še ni bila končana. Kljub temu se je predsednik John Adams s 131 uradniki vselil vanjo. Ker je bila iz belega kamna in se je močno razlikovala od drugih, ki so bile večinoma opečnate, je dobila naziv Bela hiša. Med ameriško-britansko vojno so Britanci 24. avgusta leta 1814 vdrli v Washington in požgali Belo hišo, vendar so jo Američani takoj obnovili in dobila je še tiste dodatke, po katerih jo je danes zlahka prepoznati. Okoli nje so uredili velik park. Bela hiša je bila mišljena kot središče ameriške vlade. V njej naj bi bila ministrstva. Že vprej-šnjem stoletju je postala premajhna, zato so zahodno od nje postavili poslopje za pomembnejša ministrstva. Bela hiša ima za Američane dvojni pomen. V njej so zasebni prostori predsednika in njegove družine, hkrati pa je muzej predsednikov ZDA, kjer hranijo izvirne predmete, pohištvo in umetnine, povezane s posameznimi predsedniki. Izumitelj Janez Puhar 26. avgusta 1814 se je v Kranju rodil slovenski izumitelj fotografije na steklo duhovnik Janez Puhar. Izum se mu je posrečil leta 1841, ko je služboval v Ljubnem. Malo znani Puharjev izum je zasenčil Francoz de Saint-Victor, ki je leta 1948 objavil svoj postopek fotografije na steklo. Puhar je protestiral, tako da so mu le priznali prednost. Puhar je leta 1951 na veliki razstavi v Londonu, na kateri je bila fotografija predmet znanstveno-tehnične ocene, prejel bronasto medaljo. Naslednje leto mu je Akademija v Parizu podelila diplomo z nazivom "iznajditelj fotografije na steklo". Janez Puhar je imenoval svoje fotografije heliotipije ali svedopis. Izdelane so bile s suhim postopkom s parami žvepla, joda, živega srebra in broma, fiksiral pa jih je z alkoholom. V prvi fazi je bila podoba prosojen negativ, prevlečena zadaj s temnim firnežem pa je na odbojni svedobi postala pozitiv. Postopek je bil kemično obstojen, saj je zaščitna dodatna steklena plošča zagotavljala trajnost. Pionir slovenskega krajinarstva ZačetnikhortikultureinkrajinarstvavSlo-veniji je Ciril Jeglič, ki se je rodil 26. avgusta 1897 v Gabrovki. Bil je prvi profesor za pej-sažno dendrologijo na ljubljanski univerzi. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu, kjer je 1922 diplomiral na Kmetijsko-gozdar-ski fakulteti. V letih 1929-1930 seje specializiral na Tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Božjakovini pri Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter 1951-1957 kot prvi profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinar- ■ 11 * stvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov. Znane so njegove urbanistično-hortikulturne ureditve v Zagrebu, kjer je uredil prvo sodobno otroško igrišče, na Brionih, v Beogradu, Skopju, Ohridu. Prenovil je alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji potok. Demokracija • 35/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DeMOF Ijamo v skladu z ^^ načelom profesi- , onalne novinarske — etike, katere na- - men je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko y V ~ \ * ali kakršno koli — — drugo prepričanje. Demokracija Ißß v Ä kandidirati. Kako naj me izraziti priskledniki totalitarnega režima učijo demokracije? Razumljivo, da ni tako preprosto spremeniti svetovnega nazora, posebej še če si zrasel v minulem sistemu in v njem tudi dokaj dobro G ci nekdanjega režima. Mnogi politiki govorijo, da se zgodovina pač ponavlja, ponavljajo pa se le človeške strasti v želji po oblasti. Fevdalizma že davno ni več, Kdaj bodo jagenjčki spoznali vol- čeprav bi ga naši borci radi znova kove? Veliko slovenskih volilcev že vpeljali, sicer se ne bi hoteli pomlaje-petnajst let noče vedeti, zakaj je mo- vati skupaj s svojimi somišljeniki. Jagenjčki in volkovi ral propasti komunizem, ki se je razglašal za najnaprednejšo družbeno ureditev, vodili pa so ga najbolj uto-pistični znanstveniki, obdarjeni z duhovno slepoto. Čez noč so si čez volčjo čud nadeli ovčjo kožo in se iz največjih sovražnikov gnilega kapitaliz- jo v poražence. Med ljudmi vlada strahotna zmeda. Eni se pulijo za privilegije, drugi so vse življenje garali, pa dandanes komaj živi-živel. Malokdo pa danes jo, nekateri so se spretno okoristili s ve, kako je uspeval komu- premoženjem delavskega razreda. Vsi nizem, še manj pa, kako us- skupaj pa tavamo v megli dokazova-peva današnji anarholibe- nja učinkovitosti vlade do EU; o prav-ralizem, ta rakasta tvorba, ni praznini in lažnih statistikah naše ki so jo zasejali koristolov- učinkovitosti pa mediji vljudno molčijo, da ne bi bili nelojalni do lastnikov medijev, za katere vemo, čigavi so. V predvolilnem času bomo videli veliko prijaznih nasmehov in slišali veliko fraz, le krute resnice o naši stvarnosti ne bo nihče obešal na veliki zvon. Opozicija je preglasovana, volilci pa, vsaj tisti, ki si služijo kruh v potu svojega obraza, bi se morali že zavedati, da oni vzdržujejo politike in da so dolžni izbrati prave. Alojz Schweiger, Črnomelj Ir.r..^ mm- reu c Njihovi vodilni borci so najsvedejši primer preobrazbe iz revolucionarjev v reakcionaije, žal pa oboje na škodo lastnega naroda. Vsa človeška zgodovina namreč dokazuje le eno resnico in ta je, da so bile vse osvobodilne vojne samo pretveza za za- ma prelevili v oboževalce (pokrade- sužnjevanje lastnih bratov za svoje nega) kapitala delavskega razreda! koristi, zakaj ideologija osvobajanja Njihov veliki mag je šel celo tako da- in sanjarjenje o svobodi sta eno, kruta leč, da je ustanovil klub upravljavcev stvarnost pa povsem drugo. Ko se krivično polastninjenega kapitala ve- bojuješ z zlom, vedno zmaga sled- čine Slovencev. Slovenski volilec, ki so mu v toliko letih oprali možgane, res ne ve več, kaj je prav in kaj ne. Vsesplošna anarhija seveda ustreza vladajočim, tako laže obvladujejo svoj po- Pokradeni in prevarani Državljani Slovenije imamo res kratek spomin, zato ga naj osvežim z nekaterimi največjimi prevarami. Začelo se je s certifikati. Druga največja prevara in kraja stoletja je bila privatizacija družbenega premoženja Nič manjša od te ni bila razprodaja družbenih stanovanj brez vsakršnih nje; to seje zgodilo tudi nam Slovencem, ko smo se osvobajali izpod fašizma in smo pobili več svojih bratov kot vsi okupatorji skupaj. Se no- kriterijev. V najnovejšem času doživ-ben osvoboditelj se ni sam od sebe ljajo krajo in prevaro upokojenci, ki ložaj. Potem pa predsednik države na očistil zla in strasti in to hipoteko bo- jih LDS in ZL s pomočjo "zaščitni-tiskovni konferenci govori o vredno- mo Slovenci vlekli za seboj, dokler ne kov" stranke DeSUS iz meseca v me-tah. Le kako lahko govore o njih tisti, bomo zamenjali vladajoče elite, ki se sec siromašijo, tako da so pokojnine ki so jih že zdavnaj izničili s svojimi boji celo mrtvih. Nobena zmaga ne dosegle najnižjo raven v primerjavi s delialipajihceloprepovedalizavsak- opravičuje pobojev brez milosti in plačami. Skorumpirano sodstvo in še danjo rabo? Kakšna slepota volilcev, prav ti zločini zmagovalce spreminja- bolj skorumpirana državna uprava sta da jim še vedno nasedajo! Mar še ni jasno, da vselej, ko postaja "vroče", privlečejo na dan kako obrabljeno temo in skušajo z njo dokazovati, da je neresnica resnica. Toda čas za zmagoslavje se izteka. Kako naj verjamemo politiku, ki je vse življenje gradil utopično zgodbo, potem pa se mu je ta v hipu sesula? Tak človek ne bi smel več ipww.radiodur.si Ilismo najuečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj traposli. 01 / 520 5000 __________ v dvanajstih letih svoje postkomu-nistične vladavine skoraj povsem uveljavila zakon anarhije in brez-pravja. Interpelacija, ki jo predlagata stranki SDS in NSi, mora poudariti predvsem korupcijo, krajo državnega premoženja in ne-pravno državo. Minister Mramor je tarnal, da predlog interpelacije ni napisan po računovodskih standardih in po učbenikih na fakulteti. Seveda mu opozicija ne bo nasedla. Vse to naj minister uporabi za svoje študente, nas, državljane, pa ne zanima slog interpelacije, temveč dejstva in dejansko stanje v državi. Interpelatorji ne smejo pozabiti niti na sramotne razlike v osebnih dohodkih, predvsem pa na razraščajoči se klientelizem. Pomembno vprašanje je tudi, odkod novodobnim bogatašem, zbranim v Forumu 21, tolikšen kapital, da si po zaključnih računih direktorji in člani nadzornih svetov delijo enormne nagrade. Lažno jeprikazovanjebrezposelnosti. Do zmanjšanega njihovega števila so prišli tako, da so najprej črtali več kot 16.000 invalidov; vse tiste, ki prekoračijo določeno obdobje in se ne zaposlijo, črtajo iz evidenc zavoda za zaposlovanje. Slovenija ima dejansko 130.000 brezposelnih in ne le 90.000. Sedanji oblastniki so tudi zelo oddaljeni od revščine, ki trka na vrata kar ene četrine Slovencev. Oblastna nomenklatura, ki jo sestavljajo nekdanji vodilni člani socialistične mladine in komunisti, zbrani v strankah ZL in DeSUS, vodijo Slovenijo v propad. Slovenija uživa zato v svetu slab ugled. Tujci se je izogibajo, zato ni novih investicij in zato ni novih delovnih mest. Bojijo se anarhije, predvsem pa brezpravne države in korupcije. Ali smo slovenski državljani končno dojeli, da brez sprememb na vrhu države ne bo sprememb? Oblast je skorumpirana že do te mere, da tudi če bi hotela kaj spremeniti, tega ne zmore več. Od lažnih obljub pa Slovenci ne bomo imeli nobene koristi. Alojz Dragoš, Ljubljana Proslava izkrcanja v Normandiji Nimam namena razsojati o tem, v kolikšni meri so slovenski partizani pripomogli k porazu Nemčije, če- Demokracija • Četrtek. 26. avgusta 2004 @ poštni predal 4315 )} prav se mi ob trkanju na prsi naših partizanskih vrhušk glede tovrstnih uslug po tihem vsiljuje star izrek. "Videla je žaba, ko so podkovali konja, pa je še sama dvignila nogo." Zmagovalci nas niso povabili na proslavo izkrcanja v Normandiji, zato moramo iskati krivce za to žalitev med domačimi zoprneži. Kot nalašč je primeren grešni kozel postal zunanji minister Rupel, ki se je prav takrat spri z vlado in LDS. Kot donedavnemu zunanjemu ministru mu sicer očitam medle odzive na hrvaška izsiljevanja naše države, napr-titev krivde za nepovabilo pa je kar preveč privlečena za lase. Ne morem vedeti, kaj vse je vodilo zmagovalce, da nas niso povabili na proslavo, zagotovo pa niso prezrli - kot se je zdaj izkazalo - ne-všečne nerodnosti, ki se je pripetila našim domačim zmagovalcem, ko so po vojni več slovenskih pilotov, ki so se med vojno pridružili zaveznikom, po vrnitvi v domovino obdolžili, da so angleški vohuni, in jih pobili. Brez podpore kakega zunanjega ministra je bil povabljen Vaclav Havel, intelektualec, pisatelj, upornik proti tiraniji, glasnik svobodne misli, in to je, kar velja! Stana Muren, Ljubljana Obračun mandata V Sloveniji je vsako kulturno, športno in planinsko društvo dolžno opraviti letni ali dveletni obračun dela. Tako je več kot umestno, da vladajoča koalicija LDS, ZL in DeSUS naredi bilanco uresničenih oziroma neuresničenih obljub volilcem, ki so jih poslušali na predvolilnih zborovanjih in jih je bilo mogoče razbrati na letakih, v TV-spotih, slišati na radiu in brati v medijih v letu 2000, ko je na RADI O..d ■ 96,4 MHz |p föuiottifno qdOKM ~ güSG3®® = ffdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovence gorice 19 osMKive 5,2230 Im«, «t 02/729 02 20.720 73 24. bc 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POSTA: radio® radiMsg.s, INTERNET STRAN: «wjod«Hsg.s primer kontinuiteta v slogu fantastike trosila obete, kako bo obdarila Slovence z vsem, kar ji ni uspelo že od leta 1992,čeprav ima že od tedaj vro-kah škarje, platno in svoje rokohitrce. Del odgovora bi lahko dala tudi SLS, ki je bila izgnana iz vlade; ponavlja se pač zgodba iz časov NOB, ko partija ni več potrebovala desnih sopotnikov. Koalicija Slovenija ima vso pravico od vlade zahtevati obračun dela. Že vnaprej vemo, da bodo Rop in njegovi govorili le o uspehih, vendar Slovenci terjajo odgovor v zvezi z neizpolnjenimi obljubami, ki so privabile številne naivne volilce: zmanjšanje brezposelnosti, organizirano zdravstvo, vlaganj iz tujine ni, ukradeno premoženje še ni vrnjeno, meja s Hrvaško - tu je Slovenija ujetnik Kardeljeve utopije sveta brez meja, ni še narodne sprave, grobišč ne odpirajo niti zaznane žrtve, zaostanki v pravosodju, kmetijstvo šepa, ceste zamujajo... Tuje še neživljenjsko šolstvo trdovratne gab-rovine z učbeniki pristranske zgodovine. Snovi za temeljito spoved je torej dovolj. To ne bo interpelacija s strani opozicije, temveč čisto običajno polaganje računov vsem Slovencem. Velik uspeh Slovenije je vstop v NATO in EU, kar pa ni Ropova zasluga. Levji delež so prispevali Janša, Bajuk in Rupel, ki pa je bil kasneje za ta uspeh krivično zamenjan. Jelinčič in SNS sta odobravala Ruplovo odstavitev, Jelinčič je celo čestital Vaj-glu za imenovanje - gliha vkup štri- ha! -, čez devet dni pa je SNS že napadala Vajglove poteze glede Hrva-še. Pa razumi, kdor more ... Kdaj se bo iztekla zrežirana zgodba o izbrisanih pa tista z vsiljeno džamijo? DeSUS bo povedal kaj več o pokojninah za najnižje sloje in o svoji bitki za privilegirance represivnega aparata, vključno z naraščajočim številom borcev NOB. Zborovanja potekajo vse leto od Dražgoš do po krivdi komunizma zaostale Baške grape, vmes pa še pohod na Aljaževo lastnino Triglav in miting na škofijski Pokljuki. Govori, militaristične parole znotraj že davno spravljene Evrope. Kdaj bo Kučan ugotovil in povedal zborovalcem, da so bili domobranci tudi protirevolucionaiji in ko-laboranti le po sili razmer, torej borci za vrednote proti nasilni revoluciji? Kolaboracija z zločinskim stalinizmom še ni bila obsojena! F. Jerko Podhomski, Skofja Loka Visoka odlikovanja Francoska veleposlanica v Sloveniji Dominique Gazuy je 7. julija podelila tri visoka priznanja in imenovanja najvišjim častnikom Slovenske vojske: generalmajorju Ladislavu Lipiču, brigadirju Jožefu Zunkoviču in kapitanu bojne ladje Ljubomirju Kranjcu. Večer je 9. julija seznanil bralce o tem dogodku, vendar brez obrazložitve za podelitev priznanj. Imena prejemnikov priznanj je veleposlanici za- RADIO/BREZICE na 88,9 in 95,9 MHz gotovo predlagalo Ministrstvo RS za obrambo. Zanima me, kakšne kriterije je naše ministrstvo uporabilo pri izbiri kandidatov za priznanja. Zakaj so bili izpuščeni nekateri najzaslužnejši častniki Slovenske vojske? Med prejemniki priznanj nisem zasledil na primer brigadirja Toneta Krkoviča, ki ima mednarodno priznano strokovno izobrazbo na vojaškem področju. Bil je tudi najaktivnejši in zaslužen pri osamosvajanju Slovenije. Pričakujem pojasnilo, sicer bom začel verjeti, da korupcija te vrste cveti tudi na obrambnem ministrstvu. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Oblast in mrčes Gregor Golobic: Oblast je luč, ki sveti, a privlači vsakršen mrčes (Sobotna priloga Dela, 7. avgust 2004) Aktivenvbojuzaoblastod 1988-2004, ko se že ne vem katerič umika - le kam?! Ciničen, aroganten, vedno pri koritu. Pravi, da si je nabral le 50 milijonov tolarjev, veliko manj kot mnogi drugi njegovi kameradi, da petsto jurjev na mesec ni nobena plača, da ima oljčni nasad, ki ga je dobil po predkupni pravici (famozna oglasna deska). Skoraj vsak dan se vozim mimo oljčnega nasada Gregorja Golobica. Nikoli ga nisem videl tam, videl sem le hlapce, ki mu delajo. Nikoli nisem verjel, da Gregor, Roman, Jožef, Tone kaj delajo, razen pri luči oblasti. Včasih so se vozili z džipi po delovnih akcijah in žu-rirali, že takrat liberalci. Liberalni demokrat je človek, ki ga privlači le luč oblasti. Skrbi le zase in za svoje, prodaja meglo praznega aktivizma, rojen na sestankih, umre na sestankih. In ta Gregor si je dovolil soditi demokrata in človeka velikega formata Jožeta Pučnika! Da človek zboli, da mu vzamejo ledvico, ko spozna, kako zadeve res- Demokracija • 35/2004 poštni predal 4315 tako mislim svetem Petru. Ko je zahtevo energično odbil, je bila v nevarnosti celotna turneja. Nazadnje se je pedantni predstavnik le pustili prepričati, da je treba pesem razumeti nekako simbolično. Moj pokojni brat Rudi, kije med vojno igral v radijskem orkestru, je bil glasbi zapisan s srcem in dušo (ki je kot prepričan komunist sicer ni priznaval) . Na kratkovalovnem sprejemniku, ki sem ga sestavil, da smo skrivaj poslušali zavezniške postaje, je večkrat prisluhnil Moskvi. Tako so tam enkrat igrali znamenito Slovansko koračnico Petra I. Čajkovskega. Ampak na mestu, kjer je skladatelj vključil rusko carsko himno, so zaigrali nekaj drugega in to je Rudija strašansko razočaralo. "Kot da bi me nekdo mahnil s kladivom po glavi," je dejal Isto so si pravoverni sovjetski apa-ratčiki dovolili tudi s Čajkovskega uverturo 1812, ki parafrazira rusko zmago nad Napoleonovo vojsko. V izvirniku lahko slišimo marseljezo in spet zmagovito rusko carsko himno. Marseljezo so pustili, carsko himno pa so nadomestili s "pravovernejšo" skladbo. Kmalu po vojni je Rudi ustanovil orkester ljudske milice, ki mu je tudi sam dirigiral. Vse programe je moral pred izvedbo poslati nadrejenim, da so izključili "neprimerne" skladatelje. Tako ni smel igrati skladb R VVagner-ja, J. Straussa, J. P. Souze in še mnogih drugih. Ker se mu je zato močno skrčil repertoar, seje Rudi domislil zvijače. Kadar je hotel dati na spored kako skladbo, za katero je že domneval, da ne bo šla skozi cenzuro, je kot skladatelja navedel kakega člana orkestra. Nadrejenih sicer ni dražil s skladbami, kot so Radetzky marsch (skladatelj Jo-hann Strauss starejši) ali Starš and Stri-pes (John Philip Souza) in podobne, ampak je vključil manj znane kompozicije. Kot mi je sam pravil, so tako počasi prišli na vrsto vsi člani orkestra... Nemara bo koga, kije takrat ved-ril in oblačil, postalo vsaj malo sram. Dr. Peter Starič, Ljubljana RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje nično potekajo. Vzorčni primeri: Koprska LDS, Maršič, korupcija na korupcijo, sodišču se izogne z imuniteto, seveda napreduje! Novo mesto: grof Kovačič, ruski car prek sedemdeset pomladi, vodja LDS?! Saj ni res, pa je! Strunjan, Anderlič, skoraj zastonj dobi zemljo ob svoji vili, le kje bo vozil tokrat?! Gregor Golobic, veliki kadrovik, siva eminenca pri štiridesetih letih. Le kje je to kdo videl in slišal v Evropi in v svetu? Pri štiriindvajsetih je postal eminenca, pri tridesetih siva, pri štiridesetih... Gregor Golobic, Ultra, bo od oktobra dalje okopaval oljke v Slovenski Istri, na dan volilnega molka 2. oktobra bo vzel motiko v roke in prvič v življenju delal, nam človek moči dopoveduje v Delu. A tega filma ne bomo videli. Luč oblasti premočno sije. Ko te oslepi, ne moreš več nazaj na zemljo. Franjo Frančič, pisatelj, Piran Pivska piksna Nič čudnega, če so naši oblastniki v prejšnjem režimu ravnali tako, kot je v Sobotni prilogi dne 7. avgusta v svojem sočnem prispevku napisala gospa Alenka Puhar. Saj so ubogljivo posnemali svoje vzornike iz Moskve in jih pri tem večkrat celo prekosili. Znameniti dirigent Bruno Walter pripoveduje, kako je bilo, ko je leta 1923 na svojem gostovanju v Moskvi vključil v program 4. simfonijo Gustava Mah-lcrja. Tam v zadnjem stavku prepeva mezzosopranistka o "nebeškem življenju" in Walter je izročil organizatorjem celotno besedilo, da ga prevedejo. Pa so mu ga vrnili in zahtevali, da ga spremeni, kajti v novi Rusiji ni dovoljeno prepevati o nebesih, angelih in o "Najprimernejši" kandidati Kadriranje "najprimernejših" kandidatov pospešeno poteka. Vladi se neznansko mudi, da še pred iztekom svojega mandata sproži javne razpise za imenovanje generalnih direktorjev najpomembnejših državnih ustanov in podjetij. Ti naj bi nadomestili dosedanje državne sekretarje. Potemtakem bodo novi direktorji državni uradniki! V izjavi za javnost dr. Gregor Virant, soavtor zakonodaje, ki mora med drugim urejati razpisovanje direktorskih mest, jasno in razumljivo pove, kaj se v resnici na tem področju dogaja. Eden najbolj kričečih primerov klientelizma je imenovanje Zorana Thalerja za direktorja SIMO-BILA, ki pa po ekspresni izjavi premiera A. Ropa ni niti najmanj politično, še manj pa strankarsko. Človek se upravičeno vpraša, ali ima sedanja vlada LDS/ZL in priveski vsaj kanček, če že ne sramu, pa vsaj občutka nelagodnosti. Nelagodnosti zato, ker ima državljane Slovenije, kateri so se prav sedanji oblastniki najdlje upirali in jo zavirali, za popolne nevedneže in naivneže. Na vloženo interpelacijo z zelo konkretnimi vprašanji koalicije Slovenija so nekateri ministri pohiteli z odgovori, ki pa so bili vsi povsem pavšalni. Pavšalni "zaokroženi" odgovori, ki ne ugotavljajo dejanskega stanja in vlada ne odgovarja na postavljena vprašanja. Če takšnemu nepopolnemu odgovoru dodaš še dobršno mero arogance in vzvišenosti, kot sta to storila dva Dušana, dr. Mramor in dr. Keber, tega ne moreš kar tako prebaviti. Seveda je tudi pravosodna ministrica Zdenka Cerar dala odgovor, ki je bil tak, kakršni so vedno njeni odgovori! Neukim Slovencem je razlagala, kaj je in kaj ni korupcija, razumljivo, po "opredelitveni shemi" LDS. Ona s svojega ministrskega fotelja korupcijo in klientelizem obravnava na svoj način, tako kot je to delala, ko je bila generalna državna tožilka. Potem je vlada (beri LDS) pohitela še s svojimi "zbranimi deli", kot jih imenuje Janez Janša, kar na 345 straneh. Sobotni komentar Dnevnikovega novinarja Antiše Korljana je posebne vrste bistre, saj se sprašuje, kako je kdor koli sposoben v tako kratkem času prebrati 345 strani in dati odgovor. Ne vpraša pa se, kako je mogoče nekomu v tako kratkem času napisati toliko strani. Vprašanje je, kdo je to zmogel. Upravičeno domnevamo, da so to pisale marljive uradnice, uporabljajoč snov, ki so jim jo ministri ali funkcionarji LDS dali in ukazali. V Dnevniku 16. avgusta psiholog in filozof dr. Darko Štrajn članek "Blairova dvoličnost" perfidno izkoristi soočenje v Odmevih med ministrom dr. D. Kebrom in poslancem SDS dr. F. Cukjatijem za dokazovanje, kako slovenska "desnica" za sentimentalnim socialnim leporečjem skriva načrt radikalne privatizacije ranljivih javnih sektorjev. Verjetno tega niti sam filozof ne verjame in ne razume, ampak na tak način brani svojo stranko. Nič ga ni sram, da ne zna ločiti, kaj je pravzaprav desnica in kaj levica, in kar je najbolj važno, kako Evropa obravnava ta dva pojma. V čem je levica boljša od desnice? Naj si vzame čas in mnogo tovrstne literature in javnosti z dokazili pove, zakaj je levica boljša od desnice. Ne sme pozabiti vseh vrst an-tiglobalistov, protestnikov in teroristov, ki se a priori opredeljujejo na levo, pa vseeno brez kančka vesti razbijajo tujo imovino, največkrat imovino "navadnih" Zemljanov, in morijo nedolžne mimoidoče. Da je dr. Dušan Keber, ki nastopa kot nekakšen Kentaver, v Odmevih ves čas skrajno nevljudno in vsiljivo skakal v odgovore dr. F. Cukjatija in mu jih onemogočal dokončati, smo videli vsi. Verjetno si mitološka bitja lahko dovolijo vse, vendar ne v javnem mediju, kar RTV Slovenija je. Kdo in kdaj bo razpisal sejo DZ in kako bodo napadali koalicijo Slovenija ter pri tem mahali z raznimi zakoni, bomo videli v kratkem. Pa še trije kratki stavki o olimpijadi. Koliko dosežejo in bodo še dosegli tekmovalci, je odvisno od marsičesa. Cvetke so komentatorji, ki bi jih lahko najela Al Kaida. Kaj pa če jih je? Marija Vodišek Demokracija • Četrtek, 26. avgusta 2004 ekskluzivno Žrtvovanje bataljona v Dolomitih 20. del Centralni komite, 10 OF in GŠ so bili povsod v največji tajnosti. Njihova navzočnost je bila strogo konspirativ-na. Zaradi tega so se pogosto premeščali, povsod pa so bili v kritju bunkerjev. Njihova varnost je bila vedno na prvem mestu. Že med italijansko ofenzivo v Rogu so partizanske enote prepustili svoji usodi. Ko so potrebovale sposobne poveljnike, je vodstvo z njimi raje reševalo svojo kožo. Jaka Avšič, ki je bil najbolj izkušen vojaški poveljnik, ni vodil vojaških enot, temveč je iz nevarnih položajev reševal partijsko vodstvo, ki mu je bilo predvsem za lastno preživetje. Ko se je GŠ s CK in 10 OF po roški ofenzivi skoraj pol leta zadrževal v Dolomitih, brigade pa so bile na Dolenjskem, je bilo med partizani veliko negodovanja. Za CK, ob katerem sta bila vedno tudi 10 OF in GŠ, je bila zveza z okrožji in Ljubljano pomembnejša od zveze s partizanskimi enotami. Ko je vodstvo iz Roga prišlo v Dolomite, partizanstvo na tem območju še ni bilo kompromitirano. Za varnost članov osrednjih organov je bilo dobro poskrbljeno, kajti tudi za tajno namestitev poleg bunkerjev so še ob pravem času poskrbeli. Tudi zase sem dobil bunker, kjer sem se lahko skril, če bi do česa prišlo in bi postalo nevarno. Ko sem šel po gozdu pod Toškim čelom, so mi pokazali obcestni grm in me opozorili, da se v nevarnosti deblo drevesa dvigne in se stopi v bunker. Toda v tem bunkerju je bilo vlažno in je zatekala voda, za Mačka in njegove ter za CK so delali veliko boljše. Ko je prišla ofenziva, so bili iz vojaškega in političnega vodstva prvi v bunkerjih. To je bilo vedno najpomemb-njše. Vodstvo se je skrilo v bunkerje, usoda vojaških enot pa je bila drugotnega pomena. Ko so Nemci s Sv. Katarine in s Toškega čela med ofenzivo spomladi 1943 zaprli mejo, Italijani in belogardisti pa so z južne strani zasedli dolomitsko območje in obkolili partizane, ki so varovali najvišje partijsko in politično vodstvo, je CK za svojo varnost žrtvoval cel bataljon. Veliko partizanov je padlo samo zato, da se je partijsko vodstvo lahko pravo- časno umaknilo in se poskrilo po bunkerjih. Bataljon Dolomitskega odreda bi se napadalcem sicer lahko še izmaknil, toda zaradi partijskega vodstva v neposredni bližini je ostal na svojem mestu. CK je ves bataljon namenoma prepustil napadalcem, da so lahko vodilne strukture ostale nedotaknjene. Pred tem je tudi ves poveljniški sestav zapustil partizansko enoto. Med partizani, ki so varovali partijsko vodstvo in so bili prepuščeni bridki usodi, je bilo veliko ujetih, ranjenih in pobitih. Člani CK, 10 OF in GŠ niso želeli ničesar prepustiti naključju. Več desetin partizanov so žrtvovali z izgovorom, da je obstajala nevarnost, v kateri bi sovražnik lahko našel bunkerje. Partijsko vodstvo se je na ta način ohranjalo. Tako kot v Dolomitih je bilo že leta 1942 med italijansko ofenzivo v Rogu in prav tako je bilo tudi med nemško ofenzivo jeseni 1943 prav tam. Vodstvo je najprej zavarovalo svoje glave, partizani pa so bili prepuščeni predvsem lastni iznajdljivosti. Nihče iz CK in GŠ ni vodil partizanskih enot. Niti v Dolomitih niti v Rogu niso vedeli, kje so. Vprašanje je, zakaj so v bližini bunkerjev pustili tako veliko skupino partizanov. Ravnanje, ki je zahtevalo toliko mrtvih, je bilo zlasti za poveljnike v bataljonu nesprejemljivo. Ali je bilo to zavarovanje, da so člani CK v bunkerjih mirno jedli in pili ter čakali, da bo konec ofenzive? Sprašujem se, zakaj nihče še dandanes ni pisal kritično o teh stvareh. Zakaj so žrtvovali toliko partizanov? Glavna naloga bataljona je bila očitno v tem, da je zavaroval bunkerje, da belogardisti in Italijani ne bi stikali po hišah in jih iskali. Množica partizanov naj bi napadalce zavedla, da ne bi bili pozorni na bunkerje. Italijani bunkerjev zares niso našli, žrtev pa je bilo zelo veliko. Od CK ni padel niti en član. V zavetju bunker- jev se nikomur niti las ni skrivil. Partizani so bili samo kamufla-ža. Bunkerji so bili in vsega je bilo. Ljudi so žrtvovali samo zato, da bi si dvakrat zavarovali svoja življenja. Partizane so postavili za vabo, za katero so Italijani in belogardisti takoj tudi zgrabili. Bunkerjev, v katerih se je skrivalo partijsko vodstvo, niso našli, našli pa so ljudi, civiliste, ki so v partizanih imeli svoje sorodnike in so prav tako iskali zatočišča, kjer bi se skrili. Na desetine ljudi je bilo pobitih samo zato, da so zavarovali partijski in vojaški vrh. Žrtvovali so jih zato, da so od bunkerjev, v katerih je bil CK, odvrnili pozornost Italijanov. Dolomite sem zapustil pred ofenzivo in tragičnimi dogodki. Srečo sem imel, da sem odšel. Kot inštruktorja CK so me poslali po partijskih nalogah za pomočnika h komisarju druge cone in poverjeniku CK KPS za Notranjsko Francu Popitu—Joklu. Iz Dolomitov je pred mojim odhodom s posebnimi nalogami odšlo tudi več drugih skupin partijskih aktivistov in partizanov v različne predele Slovenije. Ker je pomembno mesto v razmišljanju partijskega vodstva takrat dobila zlasti Primorska, so prav na Primorsko poslali več aktivistov, med njimi sta bila tudi Pokovec in Olga iz zunanjega ljubljanskega okrožja, da so organizirali partizanstvo in pomagali pri mobilizaciji Primorcev v partizane. Za vse, ki smo delali za partijo, OF in partizane, je bila izguba cele enote v Dolomitih velik udarec. Med partizani se je takrat o tem veliko govorilo. Ko smo za ta nesrečni dogodek zvedeli, je zavladalo veliko razočaranje. Na eni strani toliko žrtev, na drugi pa vodstvo v bunkerjih. Tako so bili zastraženi in skriti, da nihče ni vedel zanje. Niti v odredu niso vedeli, kje so. Za bunkerje so vedeli samo Mačkovi sorodniki in stari partizani, ki so jih gradili. Z bunkerji, njihovo opremo, opremo barak, hrano in podobnimi zadevami se je s svojo ekipo v glavnem ukvarjal Maček. V vodstvu so vedeli, da se pripravlja ofenziva, vendar so se zanašali na dobra skrivališča in nazadnje zaradi tega žrtvovali skoraj sto ljudi. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo konec poletja izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. Demokracija • 35/2004 BOJA DO BANDITIZMA - ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Ko sem sredi maja 1945 iz Po- stojne prišel v Slavijo, me je ta koj poklical Maček in mi dejal: Ti si tu živel in poznaš Ljubljano. Vidiš, ljudje so bosi in nagi, brez stanovanja, brez vsega Treba jih je obleči, nahraniti in jim preskrbeti stanovanja. Poj- di in nabavi vse!" Nato me je ostreje pogledal in dodal: "Poslušaj, ampak računi, računov ni. Glej, da jih ne dobim. Ničesar ne bom podpisal. S tem ti bom plačal," in prijel za pištolo. To je bil ukaz, naj začnem z brezobzirnim ropanjem povsod tam, kjer je bilo mogoče kaj vzeti... i ■ULJ Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, ki jih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS. obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezaijevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono, nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 1 11 1 1 1 1 1 1 Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo i OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - j PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ! i 1 1 ime in priimek: datum: 1 i i i i ulica: 1 1 i kraj, poštna št.: i i podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla konec poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. | |i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------, Kako hitro je življenje? ■ ■ (lil Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedljskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. MobitelUMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij