Poslovanje kmetijskih zadrug z zadružniki po odprtem računu
Poslovanje zadrug z zadružni-to na podlagi odprtega računa je bilo doslej v navadi v raznib oblikah, toda se ni preveč raz-širilo, ker ni biio zakonsko ure-jeno. Poslovanje na podlagi od-prtega računa imenujemo pre-vzemanje poljedelskih pridel-kov od zadružnitkov, da bi jih kasneje zadraga prodala, brez doloeitve nabavne cene; končnt obračun in plačilQ za prevze-e pridelke dobijo zadružniki šele po  opravljeni   prodaji.
Odnosi, ki Izhajajo u. takšne-ga poslovanja, doslej niso blli regulirani enotno. Precej so bila deljena mnenja o tem, ali, kako in v kakšnih količinah zadruge lahko tako poslujejo z zadruž-niJci. Zadruge torej niso imele možnosti, da bi razvile to poslo-vanje, niti pri zadružaikih nt bilo . potrebnega ekonomskega zanimanja. Zato sprejetje odlo-ka o posJovanju spjošnih kmet:j-skih zadrug z zadružniki na pod-lagi odprtega računa omogoča, da zadruge v svojem nadalj-njem delu dosežejo boljše uspe-he, zlasta gled« ekonomskega povezovanja z zadružniki.
S tem da svoje proizvode od-stopi zadrugi, da hi jih prodala, zadružnik ne preneha biti nji-hov lastnik. Zadruga tu nastopa le kot posrednik, ki opravi ves posel od prevzema do prodaje v svojem imeno, toda v korist gadružnika.
Pri predaji kmeKBskiih pri-delkov zadrugi zaradi prodaje, zadruzniki lahko vzamejo na račun za oddane pridelke akon-tacijo v sporazumoo določenem znesku.
Zadruga prevzeina skrb za tržisče in iskanje kupca. Ce bl pri poslovanju na podlagi odpr-tega računa nastala kaka škoda na prevzetih pridelkih, ki ne 01 bila povzročena zaradi takega ali drugačnega manipuliiranja, pada ta škoda v breme zadruž-Si>ka, Joi jih je oddal.
Zadruga ima seveda aiteres, da kot komisionar pazljivo ma-aipuMra s prevžetim blagom, saj vsaka škoda zmanjšuje ti-ste del, ki ga kasira po oprav-ljeni   prodaji.
Zadruge &i morajo prizadeva-ti, da pri poslovanju na podlagl odprtega računa prevzemajo večje količine, saj to občutno zmanjšuje stroške prevzema, vškladiščenja in prodaje prevze-tih proizvodov. Cijn bolj se zmanjšnjejo td stroški, tera večja je razlika, ki jo je treba plačati zadružniikom, pa tudi tisti del, ku ga zadruga obdrži kot pri-spevek k lastnim skladom.
Ko zadruga razen tega oprav-lja še obdelavo ali dokončno obdelavo prevzetih proizvodov in jih nato proda, obračuna z zadružniki tako, da najprej pla-Ca straške, ki jih je imela v zvezi s prevzemom, skladišče-njem, obdelavo in prodajo pro-izvodov (vključno tudi eventu-alno izgubo), od odstanka pa za-druinikom izplafa znespk, ki po ocend zadruge usfii«za krajevni tržni ceni za ta prulzvod v času, ko ga je zadruga prevzela. Od ostanka potem zadruga obvezno obdrži najmanj 50 ods*otkov kot prispevek k lastnim skladom, drugo pa izplača zadružnikom, od katerih je prevzela obdelane prolzvode.
S   tera   da   je   poslov^inje   na
podlagi   odprtega   rafuna   sedaj
urejeno, so zadruge dobile mno-
go širšo možnost za sodelovanje
z zadružniki.  Zadruga tako la-
že pride do obsežnejših sredstev za učinkovitejše dodeljevanja neposredne pomofci zadružni-kora. Razen tega bodo zadruga sedaj sposobne, moSneje usmer-jati zadružnike k proizvodnji tisfciii kmetijskih pridelkov, ki jdh zahteva tržišče. Zadružni-kom pa se po drugi strani zago-tavlja boljša cena za njihove pridelke, s tem pa tudi večja nagrada za njihov trud. S tem se tudi doseže večja zainteresi-ranost zadružnLkov za čimboljša
d«lo zadruge, od česar je v ve-ltki meri odvisno to, koliko bo-do zadružnikd dobili za pridel-ke, ka so jih odstopili zadrugL Če sprejema od zadružnikov 6imved kmetijskib proizvodov, da bi jih prodala, je zadruga sposobna, da se organizacijsko in poslovno okrepi in ^dvigne na višjo stopnjo trgovanja, da se bolje usposobi za jskanje ustreznega tržišča, — kar vse v zadnji pdsledici koristi samiin zadružnikom.                   B. M.